PRIMORSKI DNEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE !* VI . Štev. PoStnina plačana v gotovini VZROKI ZE DRUGEGA BOMBNEGA ATENTATA PROTI NAŠIM DEMOKRATIČNIM ORGANIZACIJAM SO V STRUPENI KLEROFASISTICNI IN KO-MINFORMISTlCNI GONJI LAZI, OBREKOVANJ IN HUJSKANJA Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST četrtek 23. marca 1950 Cena 15 lir ČLANEK MOŠE PIJADA V BEOGRAJSKI „BORBl“ V' —------------------------------- n je SZ zavlačevala pomoč FLRJ I narodnoosvobodilni vojni Glavna ovira je bila v odnosih med sovjetsko vlado in jugoslo-VQnsko begunsko vlado v Londonu, kateri se SZ ni marala zameriti (Od našega poročevalca) 3rAD, 22. — Predvoliv-sW1Vnost organizacij Ljud-se iZraza v veliki njenih članov na pred-itovjiT Potovanjih, na pro-15Jio del°vnlh akcijah in jUL?0^ pri pripravah za vo-ftJu dni dosegla višek. ^ t živahnost v Volitve vlada pripra-organi- l!Ej]''‘‘‘,Jjludske fronte, v obla-Prebivajo pripadniki Itajjj . Manjšin. Hrvati in Miti111 reške oblasti delajo VaS| e.Pr*Prave za volitve. Vse ♦bos *n raesia so svečano esene k toy p*53?1* Poslanskih kgndida-*°lokov -Hi 80 na stotine sla‘ z zelenjem, zastavami Samo v nedeljo je v s°delovalo na pred-liioj Potovanjih nad 100 ltsm.1 iVcev — Hrvatov in V onov; °riškem okraju v bližini italijanske meje postavljajo po vaseh in cestah slavoloke z gesli iz predvolivnih govorov državnih voditeljev in poslanskih kandidatov. V štipski oblasti v LR Makedoniji se je Več sto tisoč volivcev Makedoncev in Siptarov udeležilo predvolivnih manife. stacij. V predvolivnem tekmovanju so bili doseženi lepi uspehi. Posebne delovne brigade Ljudske fronte sestavljajo Makedonci, Siptari in Turki v Zahodni Makedoniji, kjer v svojih vaseh gradijo nove šole, stanovanjske hiše In zadružne objekte. «Borba» objavlja članek člana politbiroja KPJ Moše Pija-da o sovjetski pomoči Jugoslaviji. Pijade piše, kako je v začetku leta 1942 čakal 37 dni v zasneženih črnogorskih brdih sovjetska letala, da bi vrgla OBISK v JUGOSLAVIJI fjfedsednika progresivne stranke ZDA SG«AD, 22. (AFP) — Da-v Beograd pod-■ m«Uk ameriške progresiv- i, s^arGte John Roggi. Vrača PblbVanja po Sovjetski Jl v .izjavil, da je prišel tlw lsVijo, zato da se na V ki kai se dogaja Hol vi' Izjavil je, da 1» Zbližanje med Sovjet-in Jugoslavijo pod b, da Sovjetska zveza '' državam prizna pravl-Kžffo svoje probleme po ftottah'. vedno nerešeno vprašanje v Franciji t 22, — Danes zjutraj hej, ®eju francoske vlade. I;; edr|ik vlade Bidault je V o socialnem polo- ligjprejeti so bili tudi skleci vprašanja uoviii mezd Sjl,avn'h podjetjih in o vpra-lH a mezd v zasebnih podiet-n % koncu seje je predstav-^ Vlade potrdil, da je vlada lotila zakonsk; načrt o rati-jjiji francosko-sarskili kon-Isto tako je predstavnik >1^ Označil stališče francoske do nedavnih Adenauer-'zjav o francosko-nemški V^i1; Dejal je, da je francoska že velikokrat pokazala Voljo za mimo in učin- u-^rešitev tega vprašanja. b;' »Nemčiji prineslo ugodno- fi da je francoska vla-Sk^Mvljena preučiti vsake Nl^. predloge, ki jih bo k*lla nemška vlada. T;|ie Bidault imel radij-katerem je potrdil, a odobrila povišanje j Jodfžavljenih podjetjih, h, se bodo pridružile še tne nagrade. Poviša-pa 80 minimalna. (Jfjt tajnik mednarodne •J ^Marjev in pristanišč-r6issinet, glavni tajnik Caignaire in tajnik sindikata pristaniščnikov včlanjenih v Splošno zvezo dela Andreani ter tri druge osebe, katere je policija po surovem napadu na sedež sindikata pristaniščnikov in mornarjev V Marseillu pridržala, bo odpeljali v zapore. V znak protesta proti takemu postopanju in aretacijam so uslužbenci tramvaja in trolejbusov danes zjutraj ustavili promet za eno uro. RIM, 22. — Načelnik ameriškega glavnega stana oboroženih sil general Lavvton Collins je danes zjutraj prispel z letalom v Rim. Ameriškega generala je sprejel načelnik italijanskega glavnega stana general Marras. obljubljeno orožje, strelivo in sanitetni material. «Dan pred obljubljenim iprihodom letal, 22. januarja se je Pijade po nalogu maršala Tita napotil čakat letala in nadzorovat vse priprave. Čeprav je bil kraj, kjer bi morala letala odvreči material, že osvobojen, je maršal Tito določil, naj oddelek Črnogorskih partizanov odrine čakat pomoči. Moša Pijade je s tem oddelkom čakal na pomoč, ki bi j.0 rhorala prinesti sovjetska letala 23. frebr. kar 37 noči na snegu 7 km od najbližjega haselja. Čakaj so sporočilo iz Moskve, katerega so dobili februarja 1942. Tedaj sn iz Moskve obljubili, da bodo čimprej poslali vojake in so obenem zahtevali natančno označbo kraja, kjer bi lahko pristala letala. Maršal Tito, nadaljuje Pijade, je odgovoril, da ne potrebujemo mož, pač pa zdravila predvsem proti tifusu, strelivo, avtomatično orožje, obuvalo jn obleke. 22. februarja je maršal Tito, potem ko je bil dosežen sporazum za to pomoč, ponovno zaprosil za zadostno količino orožja, ker je bilo treba mobilizirati nadalj-nih 100.000 borcev. Moša Pijade razlaga potem komplikacije, ki so nastale zaradi razglasa, kj ga je na vabilo Moskve imel poslat; glavni štab maršala Tita v imenu jugoslovanskega ljudstva vsem zasedenim državam. Brzojavka ni naletela na ugoden sprejem v Moskvi, ki je predlagala nekatere spremembe, brisanje navajanja vloge . komunistične partijie V osvobodilnem gibanju, kakor tudli vse stavke, ki so vzklikali Stalinu, Rdeči armadi. itd.. Pijade nadaljuje, da je maršal Tito »prejel te spremembe, toda kmalu potem je prišla iz Moskve nova brzojavka, s katero so obveščali glavni štab,, da se jugoslovanska begunska vlada in angleška vlada bojita, da bi jugoslovansko gibanje zavzelo komunistični značaj, in da izrekata pridržke p ustanovitvi proletarske brigade. Na te pripombe je maršal Tito odgovoril v Moskvo, da je ta prišla do zgrešenih zaključkov in da obstaja v Jugoslaviji široko uporniško gibanje. Pijade navaja nato pismo, ki mu ga je poslal maršal Tito in v katerem se navaja, da je Moskva spravila v pozabo omenjeno vprašanje ter je zahtevala odložitev objave razglasa vsem evropskim narodom, dokler ne bodo razjasnjeni odnosi med Sovjetsko zvezo in jugoslovansko begunsko vlado v Londonu. Iz tega se vidi, je pisal Tito, da glavna ovira za pošiljanje pomoči ni v politiki partizanskega gibanja, pač pa v odnosih med sovjetsko vlado in jugoslovansko begunsko vlado. To pojasnuje, nadaljuje Pijade, čemu smo mi prejeli sovjetsko pomoč šele v septembru 1944, ko se je naša armada Srečala na Donavi z enotami sovjetske armade, kar je kom informistična propaganda izkoriščala ob 32. obletnici Rdeče armade, zatrjujoč, da je Jugoslavijo osvobodila Rdeča armada, ki je dala materialno in moralno pomoč jugoslovanskemu uporniškemu gibanju, Vsi se spominjajo, zaključuje Pijade, da smo mi organizirali vstajo junija 1941, in kakšen je bil položaj takrat na ruski fronti, ko je vladala tišina na vseh drugih frontah. Eventuelno se lahko govori o moralni pomoči, ki smo jo mi z našo borbo nudili Sovjetski zvezi in njeni armadi, o moralni pomoči, ki je ne mbreta razumeti ne Gottw(ald, ne Ana Pauker, ki so opazovali osvobodilno borbo v svojih državah s poslušanjem radia v svojih sobanah v Moskvi. Italijanska o združitvi obeh con STO-ja Po časopisnih vesteh od vče raj je Mladen Ivekovjč, poslanik FLRJ v Rimu, prejel od zunanjega ministrstva italijanske vlade spomenico, v kateri italijanska vlada izjavlja, da je pripravljena začeti razgovore z vojaškima upravama obeh con Tržaškega ozemlja glede načina za vzpostavitev gospodarske in carinske enotnosti Tržaškega ozemlja, o čemer je vlada obvestila tudi tozadevne vlade. Proces moli vohunom v Hodoninu PRAGA, 22. — Danes se je nadaljeval pred državnim sodiščem v Hodoninu proces proti 14 obtožencem, katerim očita obtožnica, da so razvijali vohunsko dejav- nost in da so sodelovali z ameriško obveščevalno službo. Obtožnica jim tudi očita, da so bili vatikanski agenti in delovali za francosko vohunsko službo. Obtožencev je 14 med temi 4 ženske in en duhovnik. V zvezi s tem pravi sovjetska tiskovna agencija, da je proces odkrito pokazal, kako se ameriški imperialisti poslužujejo elementov, ki so sovražno razpoloženi do držav ljudske demokracije. Izjave obtožencev, nadaljuje sovjetska tiskovna agencija, pa dokazujejo, da je vohunska mreža segla v Washington in v Vatikan. Obtoženci so hodili na Dunaj, kjer so poročila izročali ameriški policiji CIC in pa navezovali stike z Vatikanom. V Innsbrucku pa so posečali tečaj za teroristično delovanje. Vohune pa je peljala pot tudi na Bavarsko in v Italijo vselej seveda v stikih z ameriško policijo CIC. Že drugi bombni atentat na sedež demokratičnih organizacij Kaj dela policija? Med lem ko policija že tri dni ne more najti storilcev nedeljskega atentata, so teroristi vrgli sinoči ob 23.40 uri že drugo bombo Sinoči ob 23.30 uri so zločinski teroristi vrgli v zadnjih treh dneh že drugo bombo na sedež demokratičnih organizacij v Ul. Ruggero Manna 29. To je torej v treh dneh že drugi nočni bombni atentat, katerega storilci se brez dvoma nahajajo v protidemokratičnih in protiljudskih vrstah tržaških političnih organizacij. iWed tem pa nam poročajo, da je policija našla v mestu še dve bombi, ki jih je razstrelila in sicer med eno in drugo uro popolnoii na: stopnicah nad predorom Sandrinslli, dru- go pa na trgu Hort is pod spomenikom; obe bombi sta imeli črno zastavico, kar naj bi bil po mnenju nekaterih znak praznovanja obletnice «F asci di combattimento«. Prav zares, da ne more nihče reči, da je v Trstu policija maloštevilna ali pa, da je nesposobna zaslediti zločinske stori-telje terorističnih dejanj. Le, ko gre za podobne teroristične bombne in druge napade proti demokratom. in demokratičnim organizacijam, se je skoro vedno pokazala za zelo počasno. Tako tudi to pot, čeprav že ves Nov policijski zločin v Italiji V Parmi je policija streljala na množico in pri tem ubila eno osebo, več pa jih ranila - Napet položaj in spopadi s policijo tudi v drugih mestih * Barikade v Bariju Namen sofijskega procesa je netiti mržnjo do narodov FLRJ RIM, 22. — Ni se še posušila kri v Lentelli, kjer je policija ubila dve osebi, in že se je včeraj popoldne Scelbova policija ponovno okrvavila roke z novim zločinom v Parmi. Policijski agenti so namreč začeli streljati na ljudske množice in pri tem ubili eno osebo, več pa jih ranili. Zaradi tega novega krvavega dejanja je delavska zbornica v Parmi sklenila, da se splošna stavka v Parmi in v vsej pokrajini nadaljuje tudi jutri. • Di Vittorio, glavni tajnik Splošne zveze dela je ob tem novem zločinu dal poročilo o dogodku. Delavska zbornica v Parmi je s pristankom policijskih oblasti najavila zborovanje na glavnem trgu. Zborovanje, katerega se je udeležilo 30-000 oseb, se je že bližalo koncu, ko so pridrvele policijske sile in brez predhodnega obvestila skušale razpršiti množico. Nastala je zmešnjava. Neki brezposelni je bil zadet v trebuh in na mestu obležal mrtev. Policija je streljala z brzostrelkami. Ranjenih je bilo še več drugih oseb. 12-urna splošna protestna stavka je uspela, predvsem V industrijskih središčih. Čeprav so bili delavci obveščeni o stavki šele danes zjutraj, so takoj sledili navodilom Splošne zveze dela. Delavstvo se je v glavnem zbiralo pred sedeži delavskih zbornic ali pa pred Roljgarski voditelji se pri namili elementov, ki jih teni poslužujejo reakcio-je Jugoslavija izgnala BEOGRAD, 22. — V torek so v Sofiji objavili obtožnico proti 6 jugoslovanskim in 20 bolgarskim državljanom, ki jih bodo v kratkem postavili pred sofijsko sodišče. Kakor navaja obtožnica, so obtoženci obtoženi, da so nameravali strmoglaviti zakonito oblast na Bolgarskem, da so vršili vohunska delovanje v korist Jugoslavije in da so pripravljali sabotažna dejanja. Vsa obtožnica in po-edir.e absurdne navedbe, kakor n- pr. zatrjevano pripravljanje atentatov na VoroSilO-va in na bolgarske voditelje ob priliki proslave 9. septembra pri mavzoleju Dimitrova po nalogu jugoslovanskih voditeljev in slično, jasno kažejo, da je ta novi proces naperjen proti Jugoslaviji in zraču- h «Ve protestne stavke jvgM povratku Leopolda delovno ljudstvo n6jacj tir jo pripravljeno na še akcije, če so bo kralj hotel vrniti 22 — v političnih p Presenečjem spre- 'ojl se te Eyskens odre-je ^formativni misiji n S .s H v< \ je VHn. IŽ '))4?4vn“ncu re«entu sveto-f čiJL ministra Carton h ^ osebo, ki naj bi b* '*•' S l ^čl , ',Ulri bo v h^ih^*t»ravlj*n*t®npk i S in o načinu, ‘Srt 1% , #'i 'z krize.' "“»b“kS2r * po- vratek. Sam je priznal, da ga samo nekaj teži, in sicer to, da bi se čimprej povrnili «v ustavni okvir#. Ta rešitev pa po Cartonovem mnenju prinaša kraljev povratek glede na izide referenduma. Ni znano, aij bodo na jutrišnjem sestanku državnih ministrov bili prisotni vsi driavni ministri. Teh je namreč 2B. 13 krščanskih so-clalcev, 9 socialistov in ti liberalcev. V tem okviru bo torej iskal rešitve Carton de Wiarl Ali ga čaka i»ta usoda kot Ey-skensa, o tem bodo pokazali dogodki. Gotovo pa jc. da j* delovno ljudstvo trdno odločeno proti kraljevemu povratku. Izvršilni odbor Splošne zveze dela za bruseljsko pokrajino je sklenil, da bo v Bruslju v pgtek, 24. t- m. 24. uma splošna stavka. Skupni akcijski odbori pu so Se pred tem sklenili prav tako V petek razglasiti splošno protestno stavko ha vsertl Valon*kein proti morebitni kraljevi vrnitvi. Poročilo splo* Sne zveze dela pravi, da so te stavke komaj uvod v resnejša akcija, nan na to, da pred bolgarskim narodom ponovno dokaže in-formbirojevsko tezo o jugoslovanskih voditeljih kot napadalcih in zaveznikih proti novi bolgarski državi od samega njenega rojstva. Bolgarskemu r.arodu ni mogla dosedanja kampanja skriti resnice o socialistični Jugoslaviji in tudi ne skaliti njegovega prijateljskega in bratskega čustva do narodov Jugoslavije. Zato je ena od nalog tega novega procesa, ki se pripravlja, da se znova poskusijo premamiti bolgarske množice ter da se razvije šovinistična mržnja do jugoslovanskih narodov. Ta nova sodna komedija je bila organizatorjem in njihovim ukazovalcem potrebna tudi zaradi nadaljevanja in razpihovanja sovražne kampanje proti Jugoslaviji. Ta proces pa mora predvsem pogreti zamrzle «argumente» iz propadlih procesov proti Kostovu in Rajku, ki niso prepričali množic y vzhodno-evropskih državah in ostalem svetu o resničnosti klevet in laži, ter da okrepi te «argumente» z novimi «konkretnimj dokazi« in «konkretnim materialom«. Da izpolni to nalogo, se je moralo bolgarsko vodstvo tudi to Pot poslužite predvsem izdajalcev Jugoslavije - lnform-blrojevcev tipa Hadži Panzova ln Brankova. Tu so štiri obtoženi jugoslovanski državljani: Branko Zvijerac, Miodrag Miloševič, Bogoljub Ilič, Ljuban Kosladinov. Dalje prideta pred sodišče Darinka Stojkova in Katarina Spasova, ki sta bili kot priči na procesu proti Trajču Kostovu. Vsi ostali obtoženci so ljudje, ki 80 svojčas, verujoč ihformblfojevskl propagandi, da se v Jugoslavljfl obnavlja kapitalizem, pribežali v Jugoslavijo, a jim organi jugoslovanskih oblasti po ugotovitvi, da so to reakcionarni eler. :hti niso dovolili bivanja v Jugoslaviji in jih vrnili zopet na Bolgarsko. Takih reakcionarnih elementov, ki so jih jugoslovanske oblasti vrnile preko meje, }e pribežalo v Jugoslavijo preko 100, o čemer je jugoslovanski tisk informl: d jugoslovansko in mednarodno javnost že pred skoro letom dni. Haile Selassie proti italijanski upravi v Somaliji LONDON, 22. — Abesinski cesar Haile Selassie je dopisni, ku lista «Daiiy Mail« izjavil, da je sklep OZN, izročiti Italiji skrbstvo nad Somalijo za 10 let. navadna žalitev. Ta sklec, je Haile Selassie dodal, go sprejeli kljub vsem drugačnim željam tamkajšnjega ljudstva in pa proti potrebam abesinske državne varnosti. Cesar je 5e predlagal, naj bi Eritrejo priključili Abesiniji. Pri tem je dodal, da je v Addis Abebo povabil mohamedanske voditelje iz Eritreje, da bi se tako pr» pričali kakšno zaščito uživajo narodne in verske manjšine. odprte, so bila skoraj vsa industrijska podjetja zaprta predvsem v Šesto San Giovan-ni, važnem delavskem središču milanske pokrajine, kjer je zaradi stavke bilo popolnoma paralizirano življenje. Isti položaj je bil tudi po drugih mestih severne Italije. Popoldne je policija napadla več sprevodov demonstrantov in obenem pojačila stražo okrog sedeža MSI. Skupina stavkajočih je prevrnila avto, iz katerega so metali letake, ki so pozivali delavce, naj se vrnejo na delo- Aretiran je bil tudi podtajnik Delavske zbornice v Milanu Anselmi. Promet na železniški progi Firence - Siena je bil med stav-, ko ustavljen. Vlaki, ki so prihajali iz Firenc, so se morali ustaviti v Castelfiorentino, z vožnjo pa so nadaljevali lahko po končani stavki. V Južni Italiji pa je prišlo do neredov, katere je povzročila policija. V Foggii je policija napadla 500 demonstrantov, ki so se pripravljali na zborovanje pred mestno občino. Tudi v Catanzaru je razjarjeno ljudstvo skušalo napasti sedež MSI. V Bariju pa se je ljudstvo pred karabinjerji branilo na barikadah. Železničarji rimske pokrajine včlanjeni V Splošni zvezi dela, so izdali poročilo, v katerem pravijo, da so pripravljeni ojačiti • \r ivr-i - sindikalno gibanje med želez- tovarnami. V Milanu je prišlo j nlčarji na železniških postajah pa je eksplodirala pred sedežem krščanske demokracije. Ta je tudi povzročila materialno škodo, vendar pa ni zahtevala nobene žrtve. Se prej ponoči, pa so našli eksplozivni naboj pred nekim drugim sedežem komunistične partije. Napad policije v Lentelli je bil danes predmet govora v parlamentu. Takoj na začetku seje se je poslanec Santi, Nen-nijev socialist in eden izmed glavnih tajnikov Splošne zveze dela poklonil žrtvam Scelbove policije v Lentelli ter opozoril demokrščanske poslance, naj se ne poklanjajo žrtvam, ker so načelno proti socializmu in ne čutijo bolečin revežev, ki hoče. jo kruha in dela. Te besede so razburile vladno večino, ki je pa hočeš nočeš morala priznati, da ji ni do sočustvovanja z žrtvami. Parlamentarna skupina italijanske liberalne stranke, ki sp iP sestala danes v Rimu, je odbila predlog Splošne zveze dela, da bi se udeležila -estan-ka, stranka ki ne sodeluje v vladi, kjer naj bi odločali o skupnem nastopu proti reakcio. narnim ukrepom klerofašistič-ne vlade. Na pobudo Splošne zveze dela so se sestali komunistični do manjših izgredov med stavkajočimi in nekaterimi stavkokazi pristaši ((Svobodnih« sindikatov. V Rimu so predvsem občutili posledice ^ splošne stavke, ker niso krožila po mestu vozila. Niti ni delovala poštno-telcgrafska služba- Pač pa je Splošna zveza dela dovolila, da uslužbenci pri dobavi vode, plina in elektrike ostanejo na svojih mestih. Prav tako so opravljali normalno svoje delo železničarji. V Rimu je prišlo na več krajih do incidentov. Policija je namreč napadla demonstrante, ki so se zbirali na Trgu Ese-dra, kjer bi mcialo biti veliko zborovanje. Scelbova policija je izvršila okrog 1000 aretacij. Prav tako_ je posegla vmes tudi vojaščina. Glavna poslopja v Rimu so namreč stražili orožniki, policisti, financerji in vojaki. Precej napet položaj pa je predvsem v Milanu, kjer je delavstvo skušalo demonstrirati kljub napadom policije, ki je patruljirala po mestu. Medtem ko so bile trgovine, bari in restavracije v središču mesta in med drugimi železničarskimi odseki, če ne bodo izpustili na svobodo delavcev, ki so bili danes aretirani in če bo oblast še naprej kršila svobodo stavke. V Monzi je bil uničen sedež neofašističnega gibanja MSI. V Savoni pa je prišlo do izgredov, kjer je bilo okrog 50 oseb laže potolčenih. V Bologni je policija napadla sprevod stavkajočih, pri tem je bilo laže ranjenih 30 stavkajočih, policija pa je imela na svoji strani 3 ranjene. Scel-ba je za današnji dan stavke prepovedal kakršna koli politična zborovanja po vsej Italiji. Eden izmed delavcev, ki je bil ranjen pri policijskem napadu v Lentelli blizu Chletija, je ponoči izdihnil, tako se je število žrtev povišalo na dva. Vendar je zdravstveno stanje nekaterih delavcev zelo resno. Ndcoj sta bila v Rimu izvršena dva atentata. Pred nekim sedežem komunistične partije v Ul, Frangipane je eksplodiral eksplozivni naboj. Poleg velike materialne škode je bila ranjena še neka oseba, ki je bila tedaj na sedežu. Druga bomba Nennljevi socialistični in Ro-mitovi poslanci in senatorji skupaj s sindikalnimi voditelji Splošnp zveze delu, rig bi preučili politični položaj. Na sestanku so obravnavali med drugim- zahtevo demokratičnih strank in sindikalnih organizacij, naj vlada ukine izredne ukrepe. Drugič, Izvedba agrarne reforme, pospešena dodelitev neobdelane ali malo obdelane zemlje kmetom. Tretjič, razpustitev MSI in drugih fašističnih skupin. Četrtič, zmanjšanje oborožitve policije. Petič, sestanek vseh parlamentarcev, ki so pripravljeni bra niti ustavo in demokratične svoboščine. Šestič, posredovanje posebne delegacije pri predsedniku republike. Medtem ko se Italijansko ljudstvo upira diktatorskim ukrepom in izzivanju Dc Ga sperijeve vlade, so se y Rinnj zbrali ameriški poslaniki lz važnejših evropskih prestolnic Konferenco vodi Georges Per-kins. državni podtajnik za t-v ropske zadeve. Konference so se udeležili diplomatski predstavniki ZDA v Parizu, Rimu, Londonu. Moskvi, visoki ameriški komisar v Nemčiji in Avereli Harriman. zastopnik Marshallovega plana v Evropi AMERIŠKI PROTESTANTI prati nredslavništvu v Vatikanu Odločon nastop protostantskih cerkva proti posebnim privilegijem katoliške cerkve NEW YQRK, 22. — Zvezni svet Kristusove cerkve v ZDA, ki združuje 27 protestanskih konfesij, se je odločno izrazil proti kateri koli obliki diplomatskega predstavništva ZDA v Vatikanu. V resoluciji je glavni odbor sveta izjavil med drugim, da nasprotuje imenovanju poslanika ali osebnega predstavnika predsednika ZDA pri Vatikanu zaradi tega, ker odbor staji na stališču popolne ločitve cerkve od države, kakor je to v ZDA. To zgodovinsko načelo, dodaja poročilo, ne sme biti kompromitirano s tem, da hi cerkev v razmerju z vlado uživala posebne pravice. Znano je, da je ((American Brodcasting Company» objavi- la yešt, da je Vatikan želei kot izrednega osebnega predstavnika Trumana Jacksona Mar-tindella. Martindell, bivši ban kir, ki se je nedavno vrnil < potovanja v Rim, je prav tako protestant kakor Myron Tay-lor, ki je nedavno podal ostavko na svoje mesto predstavnika predsednika Trumana v Vatikanu. Martindell, k iterega so vprašali o morebitnem ime novanju na službeno mesto v Vatikan, ni hotel dati r.obene izjave. TOKIO, 20. — Močan ogenj je izbruhnil ob 22. uri Po krajevnem času v kraljevski oa-lači. Po poldrugournem delu so gasilci s 30 brizgalnimi črpalkami pogasili požar. Dvoje stališč indijskih informbirojevcev do izkušenj kitajske revolucije <(Borba» objavlja pod tam naslovom članek o indijski revoluciji in ljudski demokraciji Mao Ce Tanga. Posnemamo glavne misli iz teaa članka. 27. januarja t. l. je glasilo ln-lormbiroja objavilo uvodnik pod naslovom: uMočan razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v kolonialnih in odvisnih deželah». Članek je bil prav za prav napisan na naslov Centralnega komiteja Komunistične partije Indije, čeprav to ni nikjer posebej poudarjeno. Dva mesa. ca potem je CK indijske partije objavil sporočilo, u katerem se pozdravlja ta članek. Kako ie prišlo do tega sporb-čila, odnosno zakaj je glasilo Informbiroja objavilo standardizirani Članek n narodnoosvobodilnih gibanjih v kolonijah in odvisnih deželah? V KP Indije se ie neka j lasa vodi diskusija o značaju indijske reuolucije, o njenih osnovnih silah fn za-veznlkih, kakor tudi o načinu, kako ustvariti socializem. V vodilnih krogih Partije, se je posebno ostro postavilo vprašanje, ali te lahko indijska revolucija razvija v smeri ljudske demokracije, kakršna je danes na Kitajskem in ali predstavlja ona nop doprinos marksizmu in novo poglavje v borbi proti kapitalu, V tej diskusiji sc je en del vodstva Partije in partijska organizacija pokrajine. Andhre »olidarizf-ral s formulacijami Mao Ce Tunga, postavil se je na stališče, da izkušnje kitajske revolucije bogatijo zaklad marksiz-nut-leninizma. Sekretariat pokrajine Andhre je trdil med drugim: ((Marksizem ni dogma, to je znanost, ki nam nudi vodilna načeta Za akcijo. V času po Oktobrski reooluciji, u tet dolgi periodi preko 3n let, s,-se vodile velike revolucionarne borbe v raznih deželah, kolonijah in polkolonijah. Te nam nudijo razna izkustva ;r> bogate nauke. To so nauki nat večje teoretične Prednosti, k< se izločajo in dodajajo arzena lu marksizma-leninizma v te' dobi. Mao. voditelj zgodovinske kitajske osvobodilne boi be, je formuliral iz svojih edinstvenih In bogatih izkušenj teorijo nove demokracije. To je nova oblika revolucionarne borbe za prodiran*p v kolonijah in polkolopijahs. Infarmbirojevski del indijskega Centralnega komiteja Parti- je ie ostro obsodil te revizionistične postavke. Redakcijski cd-bor sCommunistas, teoretičnega organa KP Indije, je v obširnem članku nekatere Man Ce Tungove formulacije o kitajski revoluciji in graditvi nove demokracije proglasil kot reakcionarne. Redaktorji «Com-munista» pravijo med drugim; sNa prvem mestu moramo poudariti, da je Komunistična partija Indije sprejela MArksa Engelsa, Lenina in Stalina kot avtorita' vne izvore marksizma Ona nt odkrila nove tzvore marksizma poleg njih, niti ne obstaja eng sama komunistična partija, ki bi izjavila, da osvaja tako imenovano teorijo nove demokracije, z a katero se trdi, kot da jo je ustvaril Mao in katera izjavlja, da predstavlja ta teorija nov doprinos marksizmu. Zelo značilno je, da o tem novem doprinosu marksizmu ni bilo pOvora na konferenci devetih partiji v Evropi Pod temi okolnostmi je popolnoma napačno, da sl en det vodstva Nacionalnega komiteja nalaga dolžnodt, da priporoča nova odkritja, za katera ena najavtorltatvmejših konferenc marksistov (varšavska konferenca ni smatrala za potrebno, da Uh priporoči).« i„ aalje «Komunistom ni dopuščeno, da govore tako lahko o novih odkritjih in obogatitvah, ker so se take trditve že preveč pogosto pokazale kot prozorno steklo za revizionizem.« V isteni članku se Pjavi dalje: «Ali moremo predpostavljati, da meri Komunistična partija Kitajske na ponovno izuradnjo kapitalizma kitajski zemlji?» In dalje, ojasno je, da je ta ideja o pomaganju kapitalizmu reakcionarna in protirevolucionarna«. In dalje: «Ne da bi imeli potrebo, da preidemo v podrobnosti, moramo poudariti, da Mao, vodeč polemiko proti nekaterim odklonom, tudi pada v nove odklone«. Tako so pisali indijski dog-matičarji - informbirojevci ki so jih tedaj izkoristili kot'posrednike za objavljanje sovjetskega stališča do kitajske revolucije. Teda j so se oni pozivati na «nvforrtativne,> marksiste iz Informbiroja, sedaj, po objavi članka ((Močan razvoj narodnoosvobodilnih gibanj v kolonijah in odvisnih deželah« pa so spremenili vsaj na videz tudi stališče v centrali. V že imenovanem članku organa Informbiroja ni nič no. vega povedano o narodnoosvobodilni borbi v kolonijah in odvisnih deželah. Vendar je imej ta članek velik odmev. Formulacije dogmatičarjev v KP Indije o značaju indijske revolucije. o njenih osnovnih silah, o poteh za ustvaritev socializma, ki so jih preje redaktorji ((Communista# in in-formbirojevski del indijskega CK dali ob napadu na sekretariat pokrajine Andhre, so bile naenkrat pozabljene. In formbirojevski doginatičarji v Indiji, ki so preje v sv o ji zaslepljenosti in popolni odvisnosti od direktiv iz centra obsojali in klevetali Mao Ce Tunga, se danes, na povelje tz istega centra, solidarizirajo s formulacijami voditelja kitajske revolucije, formulacijami, ki so jih preje razglašali za reakcionarne in nesprejemljive Za indijsko partijo, samo zato. ker niso dobile blagoslov od zgoraj Ta akrobatika tndiiskih doktri-narjev pa ne bo odklonila vseh zablod in napak, zato je treba nekaj več, potrebna je revolucionarna odločnost in princi-pialnost, ponedeljek, torek in sredo išče teroriste in jih še vedno... ne more najti! Med tem pa — kot zasmeh — evo, teroristi na istem mestu in isti■ uri vržejo že drugo bombo! Ponavljamo tudi danes tisto, kar smo v našem komentarju k nedeljskemu nočnemu atentatu že poudarili: Najhujši hujskači proti našim demokratičnim organizacijam so v političnih vrstah, ki gredo od starih in novih fašistov in klerofašislov v in okrog ((tajnega« istrskega CLN-a pa vse do komtnformtstov. Za prve in druge so naše organizacije fašistične, t. j. «titofašistične» za oboje so one tiste, ki so soodgovorne za izvajanje politike v coni B, kjer se po nj$hou vi h hinavskih, lažnjlpih in kle-vetniikih trditvah vrši ((raznarodovanje)) italijanskega življa, ali kakor pravijo kominformi-sti, raznarodovanje, ki je ((hujše od fašističnega)); za ene ir* druge so naše demokratične or. ganizacije «compagtnia malva-gia e sempia« kakor se je kul« turno izrazil z ■Dantejevimi be. sedami sam tržaški demokri-stjanski župan Bartoli, ki je predstavnika Ljudske fronte v občinskem svetu jasno in glasno imenoval atmputato» potem. ko so vsi občinski svetniki od fašističnih MSI pa do ko-minformistov zlivali golide, laži in klevet na ljudsko oblast v coni B. Kakor skladna spremljava se zdijo nočne detonacije bomb v Ul. R. Manna k obijanju pragov Bartolija in njegovega de-mokristjanskega sobrata predsednika cone palutana po rimskih uradih začenši s papežem in predsednikom republike Ei-naudijem pa preko De Gaspe-rija in Orlanda vse do raznih ministrov, poslancev in senatorjev, ki jih tržaški župan 'in prefekt rotita, naj že enkrat rešijo Knesračne« su, o jake izpod ((balkanske peten, kot se izraža na pr. «Messaggero Veneton, in «volivnih prevar«, kot pravi ((Giornale dl Triesten, ter votivne ((komedijen titofa-šistov, kot piše kominformist Jaksetich. Vprašamo se, alt je treba še sploh dodati le besedico k vsem tistim klevetam in lažem najbolj strupenih napadov na znamenitih štirih sejah tržaškega in goriškega mestnega sveta, izrečenih proti ljudski oblasti v com B? Ali je nujno, da tržaški tisk v svoji strupeni gonji proti vsemu, kar je resnično demokratičnega in kar je slovenskega še jasno in glasno pove, da je treba te etitofašl-ste«, to družbo, ki je «ma!va-gia e scempia«, nagnati z bombami? Nel Vse to sledi iz hujskaških. klevetniških in lažnivih govorov v goriškem in tržaškem svetu, vse to je logična posledica tudi *raztegnitve» delovanja na Trst znamenite iredentistične organizacije M, LR. (Movimento Istriano Revizionista), kakor je logična posledica tega strupenega hujskanja tudi primer, ki se je dogodil pred dnevi v Gorici, ko je italijanski oficir pretepel slovenskega otroka, ki ni znal italijanski! Zato ni prav niš čudno, da niti klerofašističen niti komin-formističen tisk ni našel niti besedice obsodbe zločinskega terorističnega atentata v svojih ponedeljkovih poročilih. So manj pa je čudno, da se komin-formisti zaganjajo v včerajšnji «Unita» v naš komentar o aten. tatu, s katerim ne dokazujejo ničesar drugega kot to, da je italijanski pregovor, ki pravi: «La lingua batte dove il den-te duolea — resničen. Glede te. rorja kot sredstva politične borbe pa najbolj zgovorno pričajo e njegovi kominformistični uporabi procesi proti tistim ko-minformistom, ki so ga uporab. Ijali in sicer le za zelo majhen odstotek primerov. Kako pa ja z njihovimi odnosi s policijo, smo si te zavezniške odnose zapomnili tedaj, ko jim je pomagala sekvestrirati stavbo v Ul. Montecchi. Toda ne glede na vse to, kar smo povedali pa končno po udarjamo, da je dolžnost policije takoj izslediti teroriste, Jih postaviti pred sodišče in zgledno kaznovati, ker — pravijo — da v tretje gre rado ... Predvsem pa je treba prenehati z gonjo laži, klevet obrekovanj, sovraštva in hujskanja proti resničnim demokratom in proti Slovencem 1 SOFIJA, 22. — Sofijsko sodišče je sinoči obsodilo skupino oseb obtoženih- trockizma in vohunstva. Obsodbe so bile: dosmrtna ječa, dalje zaporr.e kazni od 6 do 19 let ječe. Vsi obsojenci so izjavili, da so zadovoljni z obsodbo in da ne bodo niti vložili priziva. Tiskoi/na konferenca rai/natulja oddelka za finance in gospodarstvu pri 1/ U ..Ko se bo to ozemlje vrniloltaliji..." Pod takimi vidiki je v Rimu razpravljala mešana gospodarska komisija, kateri je predsedoval g. Haroldson, sodelovali pa so prot. Palutan, ing. Bartoli, kap. Cosulich in dr. Mislej Včeraj popoldne jp imel rav- | pooblastila, naj se v Trst uvo-natelj oddelka za finance in I zi izkupičetk blaga, ki naj zado- gospodarstvo pri Vojaški upravi anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja Haroldson (tiskovno konferenco o delu mešane gospodarske komisije, ki ee je pravkar vrnila iz Rima 2 razgovorov z italijansko vlado. On je tej komisiji predsedoval in sodelovali so še pred-eedhik cone prof. Palutan, ing. ^Bartoli, kap. Cosulich in dr. Mi-Blej. Taikoji v uvodu je g. Harold-60n dejal, da je zadovoljen z doseženimi rezultati «v dobro gospodarskega dviga tega ozemlja«. Vendar pa iz poročila, ki ga je podal, nikakor ne izhaja, da bi bili ti rezultati ravno teko hvale vredni, pač pa iz poročila izhaja, da. so vsi razgovori potekali v smislu vse dosedanje politike vojaške u-prave podrejanja interesov Tržaškega ozemlja interesom Italije. Gradnja ladij, ACEGAT, gradbene zadruge, mala in srednja industrija Med drugim so v Rimu razpravljali o gradnji ladij y okviru pomoči ERP. Določeno, da jjie bilo, da.se to gradilo 20 tisoč ton ladjevja. Pri tem je navedel, da predvideva program gradenj dve fazi. V prvo fazo spada gradnja 96 tisoč ton, ki je v teku, v drugi fazi pa je bila prvotno predvidena gradnja 44 tisoč ton, sedaj pa Ba so se sporazumeli za 20 tisoč ton. Tip ladij' pa bo drugačen, gradili bodo potniške ladje, ki bodo stale ravno toliko, kakor če bi gradili za 44 tisoč ton prevoznih ladij, ter bodo pri tem zaposlili enako število delovne sile, ker gre za potniške ladje. Dalje je g. Robertson dejal, 'da so v Rimu razpravljali o modernizaciji ACEGAT-a. O tem jj bilo določeno, naj bi program ACEGAT-a raztegnili na dobo 5 semestrov, t. j. 2 leti in pol in finansirala bi ga italijanska vlada, ki je priporočala, naj se ta program razdeli na več faz, tako da bi se vsaka zaključila v enem finančnem letu. Glede tega da je italijanska vlada dala zagotovila, da bo finansirala ves program. Kar se tiče tehnične strani, bo. do takoj po veliki noči prišli v Trst tehniki ministrstva industrij« in trgovine, da razpravljajo o tehnični strani programa. Dalje je bilo govora o grad. benih zadrugah za gradnjo stanovanjskih hiš. Dejal je, da je gradbeni načrt obtičal zaradi težkoč in tudi o tem se je v Rimu razpravljalo, ter da se zdi, da bo ta program zopet povzet. Težkoča, da je v tem, ker predvideva zakon 3 odstotni prispevek države za doto 25 let. Vojaška uprava se je izjavila pripravljeno jamčiti ta prispevek za dobo njenega u-pravljanja tega ozemlja. Toda kreditni zavodi, da se ne zanesejo, češ, kdo bo pa potem jamčil. Zato da je italijanska vlada dala zagotovilo, da bo ona jamčila za ta prispevek... »ko se bo to ozemlje vrnilo Italiji«. Pripomnil jd, da obstajajo sedaj fondi za okoli 800 vrstnih stanovanj. Vojaška vlada je v zvezi s težkočami dotoka kapitala v Trstu, ki da so posledica mednarodnega položaja, sklenila, naji bi se na vse ozemlje, ki ga upravlja, raztegnile finančne in druge olajšave, ki se sedaj nanašajo le na industrijsko cono v Zavljah. Glede tega je g Haroldson dejal, da italijanska vlada ni ugodno rešila vprašanja ter da se to o tem še študiralo. Sporazumeli so se tudi, da se raztegne na Trst zakcn o mali in srednji obrti. Glede fondov so se sporazumeli, da bodo v bcdočem proračunu dotočili o-koli 125 milijonov v ta namen. V Trst bodo prišli predstavniki interesiranih in predstavniki zakladnega ministrstva, da se dogovorijo o praktičnem programu. Vojaška uprava pa bo še dalje finansirala malo in srednjo industrijo v primeru, da je ne bi mogle iz kakršnih koli vzrokov posebni zavodi, ki se bodo tudi tu ustanovili, finansirati. Proizvodnja cementa Glede graditve tovarne cementa v Trstu je g. Haroldson dejal, da je italijanska vlada pred meseci postavila neke o-mejitve glede velikosti tovarne in količine cementa, ki naj bi ga proizvaja1" Toda sedaj, ko gre za družbo Italcementi, so bile te omejitve preklicane in da bo tovarna lahko proizvajala zadostno količino cementa. Cez nekaj dni bodo razgovori s predstavniki Italcementi s tem v zvezi. Dalje je g. Haroldson izjavil da «iz znanih vzrokov« se Italija in CSR nista mogli sporazumeti o plačilih. Tako je češkoslovaški tranzit skozi Trst padel in pristanišče je Pri *em trpelo. V pričakovanju spora ma pa da je italijanska vlada stuje za kritje pristaniških in drugih stroškov za bodeče trimesečje. Ce se v tem času ne bodo sporazumeli se bo zadeva zopet vzela v pretres. Vprašanje termične centrale Glede trgovine z Jugoslavijo in cono B je dejal da se je o tem le bežno razpravljalo in da «gredo» stvari«, kar se tiče te trgovine, precej zadovoljivo« in da niso smatrali potrebno menjati sgdanjega stanja stvari. Vojaška uprava je pripravila tudi načrt za celotno uveljavitev tako imenovanega Sa-ragatovega zakor.a tudi na tem ozemlju. Kakor znano se ta zakon nanaša na vprašanja gradnje in preosnove ladjevja. V smislu tega osnutka odgovora naj bi se na to ozemlje raztegnilo oni' deli zakona, ki niso že kriti z ukrepi tukajšnje vojaške uprave. Ker so ti ukrepi boljši bi ostali in jih ne bi nadomestili odgovarjajoči ukrepi v omenjenem zakonu. V kratkem bo odpotovala delegacija v Rim, da se razgovarja za praktično uveljavitev zakona. V Rimu so se razgovarjali tudi o vprašanju električne energije. G. Harčldson je dejal, da je bil načrt za graditev termične centrale, ki bi stala 1 milijardo lir opuščen, ker da bi preveč stal uvoz potrebnega goriva. Zato, da se je pripravil osnutek za graditev hidroelek-trične centrale v Gradiški. Glede tega, da so bili že poluradni razgovori z družbo «SADE» ter s kompetentnimi osebnostmi vlade. Gradnja centrale bi seveda stala več kakor eno milijardo. Ce bi vojaško uprava začela graditev s to milijardo lir, bi subvencije potem že prišle od drugod. Dejal je, da bi bila s tena zajamčena stalna dobava električne energije. Pri tem bi bilo tudi omogočeno namakanje 8 tiseč hektarjev zemlje. Pripomnil je da je italijanska vlada pokazala «velik interes« za ta načrt in da je obljubila, da bo preučila to vprašanje. Tovarna cigaret in vžigalic Najtežje vprašanje pa da je bilo graditev tovarne cigaret in vžigalic v industrijski coni v Zavljah. Obstajajo razni predlogi za tovarno vžigalic, ki bi zaposlila 150 ljudi, ter to varno cigaret, ki bi zaposlila 50 ljudi. Temu bi se priključila instalacija za selekcijo tobaka, pri čemer bi se zaposlilo od začetka 1500 ljudi- O tem da je bilo več razgovorov in da so bili z italijanske strani postavljeni protipredlogi: italijanski konzorcij za vžigalice, ki ima monopol nad vžigalicami, bi pooblastil graditev tovarne istega obsega in zmogljivosti, kakor v že omenjenih predlogih. Preučilo da se bo tudi vprašanje predelave surovega tobaka, kar bi zaposlilo 1000 ljudi. Prihodnji leden, da bodo o tem razpravljali tu v Trstu s predstavniki italijanskega monopola. Cena kruha Na koncu je g- Haroldson dejal, da so se v Rimu razgovarjali bolj informativno v raznih krogih tudi o graditvi tovarne čevljev y Trstu. Neka družba, da bi bila pripravljena zgraditi tako tovarno, ki bi zaposlila 400 ljudi. Nato je S-Haroldson govoril o vprašanju cene kruha in dejal, da znaša tukajšnja potreba žita 40 tisoč ton letno. Pri tem je dejal, da se vojaška uprava ni mogla obvezati, da bi v okviru mednarodnega sporazuma za žito nakupovala za bodoča štiri leta 40 tisoč ton letno. V januarju, ko je bil na konferenci v Londonu tudi predstavnik tukajšnje vojaške uprave je bilo sklenjeno, da dobi Trst del'deleža, ki je dodeljen Ita liji. Takrat da se je zdelo, da bo dobavna cena za Trst znašala približno 85 dolarjev za tono. Sedaj pa da se zdi, da bo možna ta dobava za dva ali tri dolarje bolj poceni. Zato upa, da bo vsekakor možno znižati ceno kruhu. Dejal je nato, da ima namen vojaška uprava izročiti vprašanje *Ha ir,- kruha agrarnemu konzorciju, kakor je to v Italiji. Predvideva se, da bo znižana cena kruhu znašala 91 lir, če bodo ostali stroški za mletev in razmerje osnovne sestave isti. Pri tem je pripomnil/da skuša vojaška uprava rešiti vprašanje na ta način, da bo cena kruhu kolikor mogoče nizka. Po svojem poročilu je g. Ha-roldscr. konferenco zaključil, preden -so predstavniki tiska lahko postavili kako vprašanje za pojasnila. Na koncu je maj. Sasson javil, da bodo danes ob 10 izročili novinarjem IX. poročilo gen Ayreja Varnostnemu svetu OZN. ja in bo verjetno še padla, bi bilo to stališče hvaie vredno. Zaenkrat ne kaže, da bi bili v tem pogledu lahko optimisti in zato spada pripomba v vrsto 'ti-stih, ki nekam sumljivo napovedujejo ali kratkotrajnost naše VU_ ali pa iz dneva v dan stopnjujoče se krčenje njenih kompetenc, ki je seveda namerno. Glede kruha pa na vsak način drži, da bi ga mogli dobiti po nižjih cenah, kakor bodo sedanje, če bi se seveda VU hotela v interesu tržaškega prebivalstva ravnati po zgledu nekaterih zapadnih držav, ki uvažajo žito od kjer koli. pa tudi iz Vzhodne Evrope, ako je ceneno SEJA GLAVNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE Jutri, v petek 24. t. m., bo seja glavnega odbora KZ v uradnih prostorih y Ul. Fa-bio Filzi 10, I. ob 16.30. Na seji se bo razpravljajo o nekaterih važnih kmečko-gospodarskih vprašanjih. Vsi člani odbora so napro-šeni, da se seie udeleže. Tajništvo SLAVA BURLU ZA SVOBODO Zou. Jiibt llehpet Danes praznujemo četrto obletnico smrti tov. Justa Ve-kjeta, ki se je redil 4. oktobra 1913 v Trstu in delal v ladjedelnici Sv. Marka. Tov. Just je bil marca meseca 1943 aretiran, šest mesecev kasneje, to je septembra pa-je stopil v partizanske vrste in bil pri Istrskem odredu'. 36. junija 1944 so ga Nemci zajeli, ga odvedli u koncentracijsko taborišče Buchen-ivald, cd koder se je kasneje P! o nit [i ! Pionirska komisija vabi vse pionirske družine in njihove člane, da se začno resno pripravljati za telovadni nastop 1. maja. Pokazali bomo vsem., koliko nas je in kako zavedni pionirji in pionirke smo. Telovadba bo v raznih krajih, in sicer: BARKOVLJE: sreda, sobota ob 15. uri — Prosvetno društvo; SV. IVAN: ponedeljek, petek ob 15. uri — Stadion «Prvi maj«; SV. JAKOB: sreda, sobota ob 18. uri — dvorana društva «0. Zupančič«; MARIJA MAGDALENA: sreda, sobota ob 18. uri — dvorana društva «0. Zupančič«; ROJAN-SKORKLJA: petek dopoldan ob 9.30-10.30, torek in petek ob 15. uri — Ul. R Manna 29; SKEDENJ: ponedeljek, petek ob 17. uri — sedež OF. Upamo, da boste poleg učenja našli toliko časa, da boste prihajali točno In redno. Na naših prvih tekmah ste pokazali, da vas fizkultura veseli, zato pridite tudi k prvomajski telovadbi. Prvi maj je naš skupni veliki prazniki PIONIRJI! Citajte pionirsko stran v mesečniku »Glas mladih« SPOMINSKI DNEVI 1745 se je rodil v Zagorici v Zasavju v mali kmečki bajti s slamnato streho poznejši slavni matematik Vega (Veha). Ima spomenik celo na nebu: ena iz-, med zvezd se imenuje po njem. 1824 je umrl Henri Beyle Stendhal, francoski romanopisec. 1880 se je rodil v Radanski vasi pri Rogaški Slatini literarni zgodovinar in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič. PRESKRBA SEPRAL obvešča vse potroš. nike, ki nameravajo zamenjati stalnega trgovca ali peka, da lahko to storijo tudi v času, ko še ni potekel rok štirimesečnih živilskih nakaznic. To namero pa morajo potrošniki pismeno javiti na prehranjevalnem uradu do 27. v mesecu. ves bolan vrnil - v Trstu, kjer j in dopisujte. Oddajte dopise na je 23. marca 1946 umrl. naslov: Pionirska komisija, Ul. R. Slava njegovemu spominu! | Manna 29. Nekaj pripomb k izjavam g. Haroldsona Za; so bila odpadla vprašanja. ki so jih imeli mnogi novinarji pripravljena, da bi snov konference, ki je bila glede na obravnavane stvari zelo obsežna, osvetlili dodobra naši javnosti. Namesto tega bi s svoje strani dodali nekaj pri-pomb, ki lahko veljajo deloma tudi kot vprašanja. Pri gradnji ladjevja v okviru fonda lir ERP nas preseneča, da ni izrecno omenjeno, komu bo pripadlo 21 tisoč ton, ki jih mislijo graditi. Ako naj bi ta molk pomenil, da avtomatsko pripadejo «Tržaškemu Lloydu» ali drugim tukajšnjim družbam, pa se nam zdi malo primerno graditi potniške ladje. za katere pri nas ni objektivne potrebe in ki tudi sicer niso preveč rentabilne in iskane. Vemo pa, da potrebuje bodisi Lloyd bodisi tržaška plovba na sploh ne 20 tisoč ton, marveč vsaj še 200 tisoč ton ladjevja, da bi vsaj približno prišli do predvojne tonaže. Zaviranje pritoka mednarodnega kapitala v Trst, zlasti iz zaledja Glede modernizacije ACE-GAT-a se mm zdi. “a 30 rimska razpravljanja nekam lahko obšla sklep večine mestnega sveta, ki jo sicer vodijo isti ljudje, ix> katerem bi se finansirala obnova opreme tega mestnega podjetja s posojilom iz ERP fonda. Ali naj to pomeni, da je pomen teh fondov že precej meglen? Po drugi strani pa je sklep, da bodo o tehnični strani obnove razprav. Ijali činitelji ministrstva iz Rima, potrdilo tendence, po kateri Vojaška u prava izroča že celo v nialotnih strareh, kakršno je naše komunalno podjetje ACEGAT, neposredno vodstvo organom italijanske vlade. Zanimiva je nadalje majhna pripravljenost kreditnih zavodov (očitno gre za lokalne podružnice velikih italijanskih bank poldržavnega značaja) s svoje strani pomagati k oživljanju gradbene dejavnosti, na področju. Mi smo že ponovno poudarili, da ie tako in sedaj dobivamo dragoce/io potrdilo. Seveda Pa so izgovori, kdo da bo pozneje jamčil, precej jalovi, ker je Pač u takih stvareh po tradicionalni mednarodni praksi vedno prevzel jamstva tisti ki je pač nasledil državno oblast. Glede težkoč z dotokom ka■ pitala v Trst. ki v resnici ne priteka toda tudi namenoma ne, treba pribiti, da se je že ponovno pokazalo, da pristojni činitelji niso naklonjeni pritoku MEDNARODNEGA kapitala, zlasti ne, ako izvira iz zaledja. Italijanski kapital pa je imel doslej vse možnosti, da se plasira pri nas, v kolikor je PO BREZUSPEŠNI 22-DNEVNI STAVKI USLUŽBENCEV INAM-a Dve sindikalni organizaciji sta „organizirali“ v dveh mesecih dve stavki in doživeli dva poraza Tudi stavko INAM-a so brezvestni ..sindikalni" voditelji izrabili v politične namene Trenutni tržaški «stndikali- 1 čili, naj hi se stavka v Trstu pač verjel ali verjame obljubam z,dne 20, marca 1948. kajti mednarodnega položaja, če naj bi ga ta oviral. tudi raztegnitev finančnih in drugačnih olajšav ne bc- izboljšala. Značilno pa ie vsekakor, da italijanska vlada ni pristala na raztegnitev dekretov, ki se nanašajo na prostosti industrijske cone v Zavljah, na celotno anglo-ameriško področje, ki bi na ta način postalo (čeprav le glede določenih stvari) nekakšno prosto mesto; To bi seveda bilo v nasprotju s tendenco iz-eiiačevanja z Italijo. Podobno moramo prišteti dovoljenje, da se gradi v Trstu tovarna cementa brez vsakih omejitev, le pod pogojem, da gre za italijanski Vrusi. k trmast emu stališču rimske vlade ki na vsak način ne želi. da bi Se mednarodna funkcija tržaškega pristanišča kakor koli okrepila, marveč pristaja na manjše koncesije le pod pogojem, da so točno v njenem okviru in v interesu prizadetih monopolov. Videli bomo. če bo z družbo Italcementi -ploh kaj Glede «znanih vzrokov», o katerih je govoril g, Haroldson pri tranzitnem prometu Češkoslovaške skozi Trst, bi mi pojasnili, da gre v glavnem za nesporazum okrog podržavljenega imetja raznih italijanskih družb na Češkoslovaškem. Češkoslovaški tranzit je padel in pristanišče je trpelo; toda zakaj? Mar ima vprašanje odškodnine Za nacionalizirano italijansko imovino v CSR kakšno zvezo s plačevanjem tranzitnih stroškov enega najvažnejših klientov naše luke? Menimo, da je dovolj žalostno, da je do takega položaja sploh moglo priti. In končno je treba pripomniti glede tvornice cigaret in vžigalic, da bi verjetno oboje že bile v gradnji ako ne bi VU zavrnila. seveda na zahtevo rimskih krogov, prošnje avstrijskega kompleksa «Solex», ki je že lansko leto nameraval pričet, gradnjo tvornice vžigalic zaradi izvoza v dežele Bližnjega in Srednjega vzhoda, Ta-ko rekoč odprto pismo, ki ga je v tej zvezi objavil v imenu avstrijske družbe «Corriere d Triestgv na naslov VU, je osta lo brez najmanjšega odgovora. Kaj se skriva za izjavo, da se VU ni hotela obvezati za dobavo žita za dobo 4 let Kaj mi: rečemo glede izjave. da se EU ni hotela obvezati za dobat’o žita za dobo 4 let? Ce bi bili pri tem odločali pomisleki glede cene žita. ki je zunaj tako imenovanega «žit sti«, tako oni okrog Enotnih sindikatov kakor predstavnik) Delavske zbornice, so doživeli ponoven poraz. Tržaško delavstvo zdravstvene ustanove IN-AM je po 22dnevni stavki zi pet prijelo za delo z žalostno ugotovitvijo, da so na način kakor industrijski delavci po dolgotrajni stavki dosegli nP iv popoln neuspeh, marveč so si svoj položaj še poslabšali. Tu vse io po zaslugi današnjih sindikalnih voditeljev, ki *»• znali z vso spretnostjo speljatj-delavsko gibanje na pot poli tičnih špekulacij tudi v -Trstu S tem so sindikalni monophfi-sti. ponovno ustregli ukazom ki prihajajo iz Italije, zanemarjajoč brezv estno koristi tržaškega delavstva. Kakor smo že poročali, s-* se uslužbenci INAM-a na svojem zborovanju preteklo soboto -na iniciativo sindikalistov, sc veda —- izrekli proti sprejemu delovne pogodbe, podpisane v Rimu, in za nadaljevanje stavke. Pogodba najnreč ni ustrezala zahtevam tržaškega delavstva, ker jim je odvzela še onih nekaj prednosti, ki so jih Imeli pred italijanskimi delavci. Sindikalni voditelii so to uvideli in si kajpada niso upali zahtevati od- zborovalcev, naj bi brezkompromisno pristali na neustrezni sporazum. Zborovanje so izkoristili v ta namen, da so prisotne potolažili s primernimi predlogi, med temi ustanovitev posebne komisije, ki naj bi posredovala pri VU v njihovo korist. Ker pa tedaj razpoloženje zborovalcev ni bilo povoljno za še drugačne nepovoljne predloge. so sindikalisti sami odlo- nadaljevala in napovedali naslednje zborovanje Za ponede. Ijek In prav Usiti voditelji, ki so se komaj dva dni Prej Izrekli za podaljšanje stavke, so v ponedeljek nastopili z vse drugačnimi utemeljitvami, ne. da bi mogli kakor koli opravičiti svoje prejšnje ponašanje. Čeprav v sklenjeni pogodbi med tem ni bila vnešena najmanjša sprememba, so si sindikalni voditelji na vsa usta prizadevali dokazati zbranim delavcem vso nepomembnost ih škodo, ki si i0 morejo obetati z nadaljevanjem stavke. Ni mogoče trditi, da je tak nalog prišel iz Rima šele v teh dveh dneh. Gospodje obeh sindikalnih orgtpiipacij so vedeli zanj bržkone že v soboto in So kaj- pada nameravali že takrat potegniti tržaško delavstvo na naročeno linijo. Potem pa, ko s0 uvideli, da »e Jto nenadnega preobrata ne bo posrečilo izvesti takoj, so sklicali pone-deljsko zborovanje in na tem vsilil; prizadetim svojo voljo. Tako šo se uslužbenci INAM-a v torek zjutraj zopet lotili dela. Toda druga grenka izkušnja z oportunističnimi - in šovinističnimi sindikalnimi vo(f stvi, ki .tako brezvestno tn brez sramu izkoriščajo social dq .gibanje v Trstu zgolj v po litične namene, bo -ianodrila tržaško delavstvo prej nego vsa govorjena in tiskana dokazovanja. Obžalovanja vredno je le dejstvo, da mora račune za tako spoznanje plačevati dela vec z lastnim že itak skromnim zaslužkom MIHIH NAPREDNEGA PEDAGOŠKEGA DEIAVCA Otvoritei pedagoške knji žnice Gospodarsko posvelovanje v Gročani Tudi v tej mali kraški vasici postaja čedalje bolj živahno gospodarsko udejstvovanje delovnih in skrbnih kmetovalcev. Na zadnjem posvetovanju Kmetske zveze so kmetovalci so načeli številna vprašanja; kakor napeljava vode, zakar se pripravlja načrt in zgraditev zbiralne plošče za deževnico. Prisotni so izrazili mnenje, da bi bilo verjetno bolje in bolj zdravo, če bi se napeljal vodovod iz naravnega izvirka, ki leži na ozemlju FLRJ par sto metrov od vasi. Gročang slovi zaradi svojega rodovitnega polja, saj doseže na nekaterih mestih plast zemlje več desetin metrov globine. Skrajna drobitev lastnine pa onemogoča smotreno obdelova. nje in izkoriščanje polja. Nastane vprašanje, ali ne bi bila umestna združitev raztresenih parcel V ustrezne obdelovalne enote. Obrazloženi so bili prisotnim načrti za gradnjo centralne mlekarne v Trstu. Poudarjeno je bilo, da lahko oblasti prepovejo na zahtevo občine vsako prosto prodajo mleka domače proizvodnje. Zaradi tega so vsi prisotni odobrili stališče KZ, ki se je postavila v odločno obrambo domačega pridelka. Razmejitev je Gročancem prinesla nove težave pri obdelovanju zemlje. Zaradi dosedanjega obmejnega prehoda, ki je zelo oddaljen od vasi, imajo prizadeti težave in veliko zgubo časa- V tem pogledu se je KZ že zavzela za ugodno ureditev zadeve. Doseženi so bili Že nekateri uspehi, tako da je prizadetim jusarjem omogočen prevoz gozdnih proizvodov po postranskih cestah takoj v neposredni bližini vasi. V preučevanju je možnost nadaljnje ureditve obmejnega prehoda v ko- Ob navzočnosti precejšnjega števila prosvetnih delavcev je bila včeraj v prostorih Slovenske študijske knjižnice v Ul. Geppa 9 otvorjena pedagoška knjižnica in razstava knjig. Svečanost je pričela tov. Slava Pahorjeva, ki je pozdravila navzoče pedagoške delavce in razne predstavnike. Tov. prof. Jože Umek je imel pri tem predavanje o pomenu vzgojeslovnega študija za - vzgojitelje in kako se s splošnim razvojem razvija vzgojeslovna znanost. Med drugim je v svojem predavanju dejal: «Da bo pedagoški delavec mogel učencu zgraditi znanstveni pogled na svet, mora sam imeti zgrajen tak pogled, mora sam poznati zakone družbenega razvoja. Da bo mogel idejno sodelovati, da bo napreden, ne sme stati ob strani življenja in sodobnih nalog; živeti mora s svojo domovino in spremljati sodobne dogodke. Vzgoja naše mladine zahteva široko in vsestransko zgrajenost pedagoškega delavca. Naš pedagoški delavec se mora jasno zavedati važnosti svojega dela, odgovor, nosti pri izgrajevanju mladega rodu, vedeti mora, da je njegova naloga ne le dajati znanje, ne samo popravljati, ampak vsestransko oblikovati osebnost. Pri tem se moramo zavedati, da Vzgoje mladine ni mogoče ločiti od borbe ljudstva za njegovo boljšo bodočnost... Zrelo pedagoško delo v naših šolah nega sporazuma» te sedaj niž-1 rist dvolastnikov. nam je zlasti danes potrebno ko je treba vzgojiti iz mladine globoke, borbene in zavedne ljudi, ki naj z nami in za na-mi vodijo . ljudstvo v lepše srečnejše in mirnejše življenje na svetu, v lepše, srečnejše in mirnejše sožitje med narod vsega sveta- Ob koncu svojega predavanja je prof. Umek poudaril naj tudi pedagoški odsek, ki tem dnem stopa prvič v javnost, služi nartienu vzgojeslovja, Nato je naštel naloge, ki čakajo pedagoški odsek. Po predavanju je tov. Slava Pahorjeva povabila navzoče naj si ogledajo razstavljene knjige. KOLEDAR ^iedaiuce - 'žčina-IjZadio- Četrtek 23. marca Pelagija, Slavo Sonce vzide ob 6.04, zatone ob 18.20. Dolžina dneva 12.16. Lun3 vzide ob 7.43, zatone ob 23.41. Jutri petek 24. marca Gabrijel, Držislav PIONIRJI, ki ste sodelovali na proslavi 5. marca pri Sv. Ivanu na stadionu »Prvi maj«, pridite v petek 24. III. v Ulico R. Manna 29 ob 6. uri v prosvetno pisarno, kjer bodo vaje za oddajo v Kopru. Bodite točni! NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU Cammello. Viale XX Settembre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul. S. Pietro, 2. tel. 80-68; Godina, Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-212; S. Sabba Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo Prispevhi za II. kongres ASIZZ GROPACA: Milkovič Marija -50, Milkovič Mara 50, Kalc Antonija 50, Pečar Rozina 50„ Gojča Ivanka 100, Gojča Jožefa 100, Kalc Tereza 80, Grgič Ljudmila 80, Vrša Jožefa 50 Vrša Justina 50, Pečar Justina 50, Brce Milka 50, Grgič Bernarda 45, Grgič Jožefa 50, Brce Ana 100, Jožič Ana 100, Grgič Štefanija 100, Kalc Kristina 100, Krizmančič Zora 100, Gojča Antonija 100, Krizmančič Krista 100. Kalc Antonija 50, Krizmančič Ju. lija 100. PADRICE: Grgič Antonija 100, Grgič Marija 100. Grgič Marija 50, Grgič Justina 50, Grgič Marija 240, Grgič Ivanka 150, Žagar Silvestra 50, Kalc Frančiška 50, Grgič Ivanka 100, Grgič Marija 150. VELIKI REPEN: Škabar Marija 200, Škabar Alojziia 200, Purič Emilija 250. Purič Marija 200, Škabar Viktorija 40, Lazar Jožefa 150, Guštin Alojzija 100. Purič Marija 200, Purič Ivan 300, Škabar Ivana 250, Križman Johan 250, Škabar Ana 50, Taučar Pavlina 250. Purič Alojzija 50, Škabar Štefanija 300, Škabar Zofija 150, Guštin Pavla 100, Guštin Marija 100, Škabar Julija 100 IV. RAJON: F lego 100, Stepančič Adele 100, Kisic Elisa 100, Medvešček Jožica 100, Ratosa An-na 50, Bosich Marija 100. Pipan Elisa 100. SLU V H IMS KO IM /IR U U IM 0 i kleiihism Tržašku nze®l|® za JUTRI 24. t. m. <* 8 gostovanje v dvorani i11 v SKEDNJU , z Nušičevo kome# »Sumljiva oseba" F. * 8 do« Prodaja vstopnic «Adria-Express», Ul. vero 5 b vsak dan od ter od 16 do 18 in en05ji pred predstavo pri kina v Skednju. 2 TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7600-7700, papirnati šterling 1550-1580, dolar 663-665, telegrafski dolar 669-671, švicarski frank 155-156. 100 francoskih frankov 180. avstrijski šiling 22-22,50. zlato 875. ŠPORT Avto civilne policije se ie zaletel v kamion V glavno bolnišnico v Trstu je prišel po pomoč 32-letni gostilničar Juriševič Gabrijel i? Rocola In Monte 1101, katerega so zdravniki obvezali ter ga nato poslali domov v domačo oskrbo. Vzrok, da je moral Juriševič v bolnišnico, je bila prometna nesreča, ki se je dogodila y Ul. P. Veronese, kier je ponesrečenec manevriral, da bi zapeljal svoj kamion na dvo rišče poslopja št. 4 v isti ulici. Iz neznanih vzrokov pa se je v njegov kamion zaletel neki avto, ki ga je šofiral neki član civilne policije. Pri sunku, ki ie nastal ob trčenju, je dobil Juriševič nekaj lažjih poškodb in bo v nekaij dneh zopft zdrav. Iz kleti je izginilo za 40 tisoč lir obleke in perila Včeraj se je zglasila na glavni policijski postaji Micich Re-aiz Ul. E. De Amicis 8 fn pri-javila vlom, ki so jta v njeno klet izvršili neznani nočni gostje. S svojega cbiska so odnesli za 40 tisci lir vrednost; razne obleke in perila, ki je bilo spravljeno v zabojih. Policija je uvedla preiskavo, vendar pa je malo verjetno, da bi izsledila vlomilce, posebno še, ker niso pustili nobene sledi za seboj. Svoievrslno kaznivo dejanje Včeraj ob 16 je prišel na glavno policijsko postaio v Trstu 52-letni Sbisa Giuseppe. Lani februarja je sklenil pogodbo s plesalskim tercetom »Violin«, ki je bij angažiran za nastopanje v nočnem , lokalu «Messico». Ko je pogodbena doba potekla, «Violin» pogodbe ni hotel podaljšati, češ da bo odšel nastopat v inozemstvo. Do tu ni po zakonu nič kaznivega, če bi «Violin» res odpotoval iz Trsta. To pa se ru zgodilo, kajti plesalski tercet je na skrivaj sklenil novo pogodbo z nočnim lokalom «Fenice», S tem je kršil neki člen zakona, Sbisa pa ie vse tri plesale« povabil v svoj urad, da bj uredili zadevo Verjetno je v pogovoru s plesalci zahteval za sebe po zakonu predpisane odstotke 'ali kaj podobnega, zaradi česar se je član »Violina« Goetz Claude tako razjezil, da je strgal prvo pogodbo in se bo moral sedaj zagovarjati pred sodiščem. Nogomet v nedeljo V torkovi številki smo na športni strani prinesli spored prvenstvenih nogometnih tekem za nedeljo 26. t. m. Sedaj prinašamo majhno spremembo, ki nam jo je poslala ZDTV in sicer: tekma v Novi Gorici (Nova Gorica - Sv. Ana) je črtana, pač pa bo Sv. Ana igrala proti Arrigoniju ob 14 na Opčinah. Nova Gorica, ki ima najmanj odigranih iger (17), dočim jih ima večina že 20 za sabo, to nedeljo zaradi tehničnih ovir spet ne bo mogla igrati. * * • : Ce sedaj malo pregledamo kakšen bo izid nedeljskih sreč čanj, bi prisodili v tekmi Bftot nigla - Ponzianina zmago slednjemu moštvu, prav tako Piranu, ki igra na lastnem igrišču z Novim gradom, Meduzi, ki igra v Kopru z Gorico, Arrigoniju in Aurori proti Sv. Ani in Sv- Ivanu na Opčinah in kakor vse predobro poznamo po zadnjih tekmah Montebello, lahko tudi njemu mirno pripišemo 2 točki proti Umagu. Tako smo torej na kratko opravili z našimi napovedmi in se verjetno nismo nikomur zamerili, kajti možnosti presenečenj ne izključemo, ker se zavedamo, da je žoga okrogla in da so vrata na obeh straneh enako široka. Nepošteni električar Junija lani je bilo, ko je Dro-zina Edvard iz Ul. del Veltro 29 spoznal v neki gostilni Ul. Molin a vento nekega mladeniča in se z njim zapletel v pogovor. Beseda da besedo in tako mu je slednji povedal, da je električar po poklicu. Dro-žvna, ki je imel doma nekaj električnih popravil, ga je ta ko j naprosil, če bi jih hotel izvršiti. Ko sta se končno sporazumela, sta odšla r.a Edvardov dom, kjer je neznani elek tričar precenil, da bed > vsa dela zahtevala okrog 6000 lir stroškov. Nato sta udarila v roke, Edvard pa je dal neznancu na račun del 3000 lir. Od takrat neznanca, ki se ie izdajal za Giraldija Marija iz Drevoreda Sonnir.o 29, ni bilo več na spregled. Opeharjeni Edvard je zadevo prijavil po liciji. ki je v Drevoredu Son nino zaman iskala namišljene ga Giraldija, ker sploh tam ni obstajal. Vsa zadeva je tako zaspala Verjetno bi policija sleparskega električarja nikdar ne izsledila, če t^i ji ne pomagalo golo naključje. V torek okrog 18 zvečer šo namreč neki člani civilne policije aretirali 30-let-nega Pisona Marcella iz Dre voreda D’Annunzio 7, ker je bil pijan kot čep. Ko so ga spraševali o njeg°vih osebni! podatkih, je med dru8im tudi povedal, da je električar po poklicu. Slučaj je hotel, da se je r.eki član civilne policije spomnil na neznanega električarja, ki je junija lani opeharil Drozino. Ta sum je zadostoval, da so poklicali zeno opeharjenega Edvarda. Ona ie v Pisonu takoj spoznala ne znanca, ki je v njenem stanovanju precenil, koliko bo stro škov za električna popravila V izložbo je vrgla kamen Včeraj ob 10.15 so člani civil ne policije na Trgu Oberdan aretirali 42-letno Pozetto Anno iz Miramarskega drevoreda 281 Omenjena ženska je malo prej iz maščevanja vrgla v izložbeno okno «Istituto nazionale assicurazioni« kamen, ki je povzročil ekrog 100.000 lir škode. Aretiranka se bo zaradi svojega vandalskega dejanja morala zagovarjati pred sodniki. Zimovanje na Komni Planinsko društvo v Trstu priredi od vključno 6 aprila do vključno 11. aprila zimovanje na Komni v Koči pod Bogatinom. Prijave za zimovanje se sprejemajo pri Pircu. Ul. Set-tefontane 3 pri Geču, Trg Tra i Rivi in na sedežu ZDTV do sobote 25. t. m. V okviru zimo-vanja bodo za udeležence - mladince tudi vaje za telovadni nastop i. maja. Mladince pozivamo, da se telovadnih vaj že sedaj marljivo udeležujejo; vaje se vrše ob ponedeljkih, sredah irj petkih od 20. dalje na stadionu «Prvi maj«. Med zimovanjem bo tudi smučarski tečaj pod vodstvom Tržačanom že dobro znanega in priljubljenega trenerja tov. Marijana Ahčina. IZLET V GLINSCICO IN NA SOCERB Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 26. t. m. izlet v Glinščico in na Socerb. Zbirališče bo pri končni postaji trolejbusa D pri Sv. Savi ob 9. uri. Čajkovski: Koncert za-^St 'i orkester; 13.45: Našim zeL«ii' ital.); 14.00: Stojan svojo kapelo; 14.30: PtegVLf in poročila v ital.; 14.45: r : -tiska in poročila v slov. ^ #ADRIA» IZLETI V APRILU Potovalni urad «Adria - Ex_ press« priredi v mesecu aprilu sledeče izlete: 9. v Postojno, 9. in 10. dvodnevni izlet v Ljubljano (vpisovanje za oba izleta do 24. t. m.), 15. in 16. dvodnevni izlet nsf*B1tfd (♦piSovattjd-VSO 28. . .. ,. \ . 17.00: Pestra glasba: lfl?'JI Isti urad priredi 15. m 16. iz- ti?nf, ^,.„,„„,7, lv ital.)-.3 let člane' Zveže partizanov Tržaškega, ozemlja in aktiviste v Sv. Lucijo pri Tolminu in Lokavec pri Cepovanu. Izlet bo z vlakom 15. aprila ob 2.00 zjutraj. Vpisovanje do 1. aprila. — Vpisuje in daje vse potrebne informacije «Adria. Express», Ul. F. Severo 5, tel. 29-243. Gledališče VeJ Nocoj ob 20.45 bo žina Adani-Cimara-Tofano Ki vila igro v treh dejanjih * ki jo je spisal Bernstein- - 'r — n OBIŠČITE SLIKARSKO RAZSTAV0 Franceta Pavlovca Vabimo vse ljubitelje u®1 nin, da si ogledajo razstavo FRANCETA ” LOVCA v galeriji *Sc#S ne«. 15 izbranih del, Pavlovec razstavlja, kazujejo njegovo vl?j| umetniško vrednost. JI stava je odprta ob deli 11 kih od 9 do 13 in od * || 20, ob nedeljah pa o® I do 13. i ■II RADIO JUS0SL. CONE TBSJ (Oddaja na srednjih v* 212.4 m ali 1412 W ČETRTEK 23. 3. H5' 6.30: Jutranja glasba; ročila v ital. in objava JJLpi 7.00: Napoved časa - F slov. in objava sporeda; *■ I tranja glasba 12.00: Iz opernčga Priljubljene melodije; ročila v ital. in objava 13.00: Napoved časa - pof^jP? slov, in objava spored3-^ 1 ga sveWu.11 dije: l24C(/j >bjava SP,. 4 TitcildiMi! Ustanavljamo Slovensko-hrvat-ski filatelistični klub v Trstu. Kdor želi postati član tega kluba, naj izroči svoj naslov v zaprti kuverti (z napisom «Za filatelistični klub«) v knjigarni Stoka, Ul. Milano 37. Po prijavah bomo sklicali sestanek za razgovor o osnovanju kluba in za morebitni občni zbor. tične aktualnosti (v itaLJ> j Ritmična glasba: 18.00: Sj®-^ Marijana Lipovška; 18.20-uverture; 18.45: Poročil3 jrfj ščini; 19.00: Glasbena JL rj 19.15: Poročila v ital.; p-rečila v slov. - NapovdjU-: 19.45: Iz življenja istrSkePLflL ja; 20.15: Jezikovni F®*, goOj slov.); 20.30: Poje tržaški m zbor; 21.00: Radijski « 21.15: Koncert kvarteta fLje: filharmnni ie>- *)•) rvv ’/.iVJJc- iti! filharmonije;'22.00: ZivU*- il»* goslovanskih narodov l,«cr 22.20: Pester večerni ..Ji 23.00: Zadnje vesti v ■ ^."jgC Zadnje vesti v slov.; 23:1®- j« nji spored; 23.15: Glasba u I noč; 23.30: Zaključek. KINO d ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 22. marca 1950 se je Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo R Poročili so se: vojak ameriške vojske Dcr.ald W. Bend in gospodinja Silvana Lenar-duzzi. vojak ameriške vojske John T. Hudson in uradnica Eda Talocchi, rokodelec Josip Bandel in gospodinja Lidija Danieli, trgovec Lucio Klein in gospodinja Marija Mocher. delavec Servolo Bonetti in gospodinja Norina Zega, pomočnik Just Ferluga in delavka Lilijana Orlandini. livar Aleeo Fabris in gospodinja Aurelija Bevilacqua, mehanik Ettorre Pulignano ir. gospodinja Marija Jovanovič. Umrli so: 70-letna Terezija Virš, por. Zniderčič, 66-)etni Sigmund Rebula, 50-letni Um-berto Del Piero, 71-letni Alojz Vianello, 30-letni Mbert Carli. UČNI TEČAJI V VELIKI BRITANIJI TRST, (AIS), — V Veliki Britaniji bodo organizirali učne tečaje za leto 1950 iz sledečih snovi: vzgoja, socialne vede, javno zdravstvo, angleški jezik In literatura, poljedelstvo, gozdarstvo, knjižnice, dramatika, zdravstvena In bolniška pomoč, britansko življenje. Informacije glede programov, stroškov, trajanja tečajev, kraiev. podeor, načina udeležbe daje Javna čitalnica v Trstu. Ulica Trento 2. kjer so tudi na razpolago obrazci za prošnje. . sk« Rossetti. 21.00: Igralsk».iujj1 Carlo Dapporto-Elen3 Escelsior. 16.30: «Maf Fenice. 16.30: «Moraš biJ James Stevvart, Jean p 1 Fiiodrammatico. 16.00: “MijS5 gori«, Van Johnson, V- Alabarda. 15.30: «JohnhL ji da«, J. VV.vman, L. AJre J Garibaldi. 15 00: «Cestni t‘ ki«, V. Cortese, R. Cont'1 Ideale 15.30: <(Trubadur»- i jeva opera.. fjf Impero. 15.45: »Krvava . romanu Blasca Ibanezk- f Italia. 16.00: «Ni časa zen«, C. Colbert, F, Viale. 16.00: »Udarec ih n , udarec«. Atj,- Vittorio Veneto. 16.00: j strupi«, C. Colbert, Do0 “ Adua. 15.00: ((Tragična I Armcnia 15.30: ((Snegule J škratov«, Wa!t DisnO' Azzurro. 10.00: «C11 j Je . 4 E Flvnn. j-v j Belvedere 16.00: »Zlvu man«, Spencer Tracjn J »Ob morju«, zaprto. ^el" I Marconi 15.30: «KrvaV3 Dolores del Rio. , J Massimo. 16.00 ((Saiothe.j pc) ; Novo Cine. 15.30; C. Trevor J odeon 15.30: ((Verige3-. sk» 'I Radio. 15.30: »Sporni30' i rada«. dn3*! Savona. 15.00: ((Vagabdfi coskem kraljevem 0 J Colman. fl», i Venezia. ((Birmanske n0 ' J m-our, R. Foster. . ® i Vittoria. 16.00: »Srečni » G. Rogers, R. Ryan- inKd Sv. Vid. 16.00: Sinko, s FILATELISTI! prif< Naš novooenovani studio «MAURITIUS» je -a(n*I s poslovanjem. Kupujemo vsako količi"'- . I cone B STO-ja (STO ,y.| dobro ohranjene in sani,, cele serije. Ulkč®1'1?,,. o»f1 Bogata izbira znamk iz vse Evrooe. 'Ob1' J -,q «MAURITIUS» filatelični s*1* TRST — VIALE XX SETTEMBRE 14. TEL D r. It. ||JM4k /.<>■{<,/.!>■[\( V1U izdeluje proteze v jeklu, zlatu, L»v in plastiki. » Največja guranfU1*'^ Sprejema od 10 do 12 in od (Govori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul Can PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA v KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70 LJUDSTVU DOSTOJNA BIVALIŠČA 1« v Komu. ki lih bodo pričeli zidali prve dol aprila Nekdanji gospodarji koprske levi e. °^^ne niso imeli v pre-J®!* niti v zadnji« de-socwih ~ nobenega smisla za ‘ ? 0 Politiko. To nam kaže si vdrug'm atanovanjsko-hi-p o vprašanje Kopra. ,r' tem ne mislim samo na ra,e-i.relavce, Ki 30 delali v Podjetjih v Kopru in j.5? tukaj nastanili, ampak na državne in zasebne na-scetice z družinami in na ™®Rie prebivalstvo, v kolikor b| Je njegovo število zaradi V^avnega prirastka zvišalo. . * 11 nesrečneži So se morali iskati in tlačiti v stare bajte, S^esenc p0 tolikih ozkih, hfeth, zatohlih ulicah. V pa-JJb in zdravih hišah so kaj-J* ®tanovali y vsej udobno-, "častita duhovščina«, izro-, 0 plejnstvo in »boljši in#-^ki krogi«. u 1 sq imeli v svojih rokah 9raVo mestne občine, in nihče ^ ni‘k ni imel trohice občut-• da bi vsaj nekaj poskrbel , izboljšanje teh bednih ljudi, ^i raTO0 delavci in na-Cernu neki, so si mi-br!’ z,ani 0 mora biti vse do-; Nič za to, če 30 škrofulo-ini i^u^nn in kostna jetika k v tein mestu vselej obi- iiiLvIen’ sai Se *e bolezni Pri' Jenujejo samo (jejjuvcev in Uradnikov., Naravno, da ljudska oblast njen'016 trpeti tega staniQ- Pp biti p'roSra>nu morata doneč iavn° delavec in namešče-**»vo ,n prostorno stano-Za dosego tega cilja je . ji mestni ljudski odbor v * ha svojem zadnjem za- in?anin sklenil, da bo po svoji jja. lativi in močeh zgradil ne-s j hovih- stanovanjskih hiš. da Vsaj deloma odpomore ^manjkanju stanovanj. Brat §rem° °d pristanišča čcs *■ ®e^vederu opazimo na 0 n‘ strani na terasi, naprej 2ltl dr. Vianella, že podrt j ' ki je d0 sedaj zapiral nek ^ IJo sajnostanko šolo In njen tih’ 'hos teče ie Ulica Castel vem stopnišču prav do vojaš nice v pristanišču. Ta ulica bi> po načrtu vodila samo do novih stavb m bo dobila še eno prav okusno izdelano stopnišče. Gledano od morja, bodo tu stavbe zgrajene tako, da bosta prvi dve vertikalno proti glavni Ul. Gavardo stali druga proti drugi,, v ozadje pa bo prišla tretja stavba, ki bo imela pročelje obrnjeno proti morju in bo s tem dala vsemu hišnemu kompleksu zaključeno enoto. Med obema objektoma, ki bosta stala drug proti drugemu, bo leP, nasad v razsežnosti 18-krat 9 metrov. Dostop do tretje zgradbe bo zaradi višinske razlike vezan zopet s stopn-čarni. Stanovanjske hiše so zamišljene po načrtu tako da bodo imele po dve nadstropji s šestimi stanovanji, od katerih bo imelo vsako po tri sobe, kuhinjo in Vse potrebne pritikline. Sobe bodo prostorne, saj bodo merile okoli 4krat 4.80 metrov, vrhu tega P.a ho vsako stanovanje imelo že primerno teraso na zadnji strani poslopja, oziroma stanovanja, ki bo združena s kuhinjo. Lega hiš bo takšna, da b0 v njih ves da« 9onee, poleg tega bodo imele lep razgled proti morju, odnosno glede na višino, na kateri bodo zgrajene, bo sega! pogled tudi čez strehe niže ležečih poslopij na bližnjo koprsko okolico. Med poslopji bo zasajenih nekaj dreves, kjer bodo dvorišča in koder bo dovolj prostora za igre dece in mladine, ki bo tukaj prebivala. Skratka vse okolje ie zdravo in želimo si samo to, da bi te prve moderne stanovanjske hiše v Kopru že kaj kmalu stale in da bi potrebne delavske in druge družine dobile tamkaj svoje to liko zaželeno stanovanje! Naša ljudska oblast bo dala za to delo vso podporo! Kakor smo zvedeli, se bodo zidarska dela pričela že takoj prve dni aprila. — Trenutno ravnajo delavci prostor. — Tudi ta gradnja, bo pokazala, da opira ljudska oblast svoj ugled na uspehe! Gradnja delavskih hiš Ko so bili lani v izložbi ljudskega doma razstavljeni načrti delavskih hiš, so se našli tudi taki, ki so se nekako namrdnili, češ: Kaj, delavske hiš-3, da bode gradili. To je ponovno tista .titovska«, propaganda, kot vedno. Vse za delavca, da bi lažje vlekli naprej. N.o, vse to ni pray nič oviralo, da bi se gradnja teh hiš ne bila začela. Prav te dni smo imeli priložnost videti na mestu esno cd teh hiš že skoro dokončano, v katero se bodo čez dva meseca lahko že nastanile družine. Druga od teh hiš bo pod streho y prihodnjih 15 dnevih, za tretjo pa se že dviga zidovje iz temeljev. Vsaka od teh hiš bo imela stanovanje za štiri družine z vsemi udobnostmi. Okna so ze lo velika, tako da bosta imela sonce in zrak prost dostop. Vsaka družina bo imela na razpolago tudi velik balkon in V pritličju shrambo za drva, krompir in drugo. Delavci, ki so zaposleni pri gradnji teh hiš, delajo po bri-gadnem sistemu. Od štirih brigad je najboljša brigada zidarjev, ki jo vodi tovariš Da-gri Viljem, druga pa je brigada kamnosekov pod vodstvom tovariša Bologna Jožefa. Delovno normo presegajo tudi čez 50 odst.. Pri gradnji teh hiš pomagajo tudi prostovoljni delavci. Tako je' bilo preteklo nedeljo na delu 35 prostovoljcev iz tovarn Arrigoni, Ampelea, Nardone in tudi nekaj zidarjev, ki .so stalno zaposleni pri gradnji. To je živa stvarnost, ki je ne morejo zanikati ne kominfor-mistj in tudi ne D’Este. Bilo je v maju 1944. Kosovelova brigada se je približala Krasu. Tedaj sta prišli k meni dve ženi. materi barcev, ki sta padla meseca aprila pri Spodnji Idriji. Bila sem v zadregi kot malokdaj. Kako naj jima povem žalostno vest o njunih sinovih. Iz zagate me spravi mati Požarjeva: «Tova-rišica, zvedeli sva, da ste bila v brigadi z našima sinovoma, rade bj vedele, kako je bilo z njima.« Pred očmi mi vstaja prizor: Cerkev v Spodnji Idriji, pred katero leži mlad borec, težko ranjen od mine, s komaj vidnimi znaki življenja v sebi. Ostale ranjence so naši bolničarji že odnesli na obvezova-lišče, in sedaj odnesemo tudi njega. Tam najdem še njegovega vaščana Seražina, tudi njega težko ranjenega. Dolga je pot iz Spodnje Idrije na Mrzlo Rupo, še daljša je Za nas, ki prevažamo ranjence. v grapi pripeka sonce in še pospešuje žejo bolnikom. Pot se začne vzpenjati v hrib. dobra fanta, ali želeli sva slišati to od vas, ki ste bila z njimi do zadnjega. Zelo sva vam hvaležni.« Vozovi se pogrezajo v blato, j Hvaležni' čemu? Mati Po-Zivina jih ne more izvleči iz Jtualeiiia le mma naha domovina blata. više v bregu pa je pot vsa ledena, da Moramo vsi spremljevalci vozove podpirati, da ne zdrknejo po strmini. Požarjev fant je pod Voj-skem podlegel ranam, ne da bi se zavedel. Pokopali smo ga ob poti... Seražinov pogumno prenaša bolečine, čeprav se zaveda svojega stanja. Na Mrzli Rupi se posloviva. Predno ga izročim zdravnici Pavli, me še poboža po roki rekoč: «Bodi zdrava, midva se ne bova več videla...!« Moje bodrilne besede so zaman in nepotrebne. Danes stojita pred mano materi teh dveh borcev. V očeh se jima zrcali tiha žalost matere, ki je izgubila svoje najdražje. Materi, ne joči-ta! Med mojim pripovedovanjem se jima jasnijo obrazi: «Saj sva vedeli, da sta bila žarjeva, mati Seražinova! Hvaležna je vama naša domovina, hvaležna je vama, ker sta ji dali hrabre borce, hvaležna je vama za vaš pogum. RADA za prvenstvo Istrskega okrožja SKUPINA A Arrigoni B-Rdeča zvezda na igrišču v Izoli rfj 15; Aurora B- ijoline, na igrišču v Kopru, ob 10; Piran B-Portorož, na igrišču v Piranu, ob 13; Strunjan-Meduza B, na igrišču v Strunjanu, c-b 15; Adria-Partizan, na igrišču v Izoli, ob 13. SKUPINA Nova vas-Novi grad B, na igrišču v Novi vasi ob 15; r.u-je-Materada, na igrišču v Bujah, ob 15. Neomajno zvesti načelom NOB Množična zborovanja in predvolivna tekmovanja v bujskem okraju P-o vsej Bujščini je bilo zadnjo‘soboto in nedeljo vse polno množičnih zborovanj. V Bujah samih je bilo dobro uspelo zborovanje ondotnih žen, ki sp okrasile razna .'izložbena okna in slavoloke. V. soboto in nedeljo se je prostovoljnega dela udeležilo 134 o-seb, ki so opravile 420 ur dela. V Brtonigli je bilo na množičnem sestanku nad 220 tovarišev in tovarišic. Priredili so tudi uspeli kulturni nastop, ki je bil zopet polnoštevilno obiskan. Prostovoljci so prispevali tudi po vej ur udarniškega dela. Krašica je organizirala zborovanje volivcev, na katerem je bila prav živahna diskusija. Na tej so razpravljali o volivnem programu, ki je ravno program kmečko-delavskega ljudstva z vsemi pridobitvami NOB, katere predstavljajo osnovo vseh pravic našega ljudstva. Enako so razpravljali volivci o enoletnem planu, ki pomeni nadaljnje izboljšanje gospodarskega stanja našega okrožja. Vsi navzoči so se izrekli za Slovansko-italijansko ljudsko fronto. Novi grad je postavil v po- častitev volitev 3 slavoloke iz zelenja, okrasili so že precej izložb in napisov, krajevna SIAU pa je imela dobro uspelo; množično zborovanje. V soboto in v nedeljo je' delalo prostovoljno vsega skupaj okoli 70 oseb in napravilo okoli 250 delovnih ur. Uspehi zborovanja v Matera. di’so bili najboljši. Navzoči so posegli živahno v diskusijo in debatirali o številnih problemih volitev. Prostovoljnega dela so v soboto in nedeljo opravili skoro 200 ur. V Marušičih in bližnjih krajih so organizirali kar tri množična zborovanja; v Gomili, Kubertonih in Varnjaku. Povsod je bil odziv domačega prebivalstva zelo lep in številen. 42 domačinov v Marušičih je o-pravilo 122 prostovoljnih delov_ nih ur. Kaštel se je zadolžil s 150 delovnimi urami, ki jih je opravilo 33 tovarišev. Poleg tega je bilo v vasi predvclivno zborovanje. V Sv. Mariji na Krasu so propagirali širjenje našega naprednega tiska, v nedeljo pa so prostovoljci napravili 132 delovnih ur. Podcbno je bilo v Grožnja-nu, kjer so napravili 175 prostovoljnih ur, 4 tovariši pa so šli na delo v delovno frontno brigado, ki vrši melioracijska dela v dolin; reke Mirne. V Kaldaniji so bila zborovanja baze SIAU, posebej pa jg bil predvclivni sestanek. V Sv. Lovrencu je 12 tovarišev napravilo 96 ur prostovoljnega dela. V Novi vasi se je pa 59 tovarišev odrezalo z 295 delovnimi urami. Momjan je organiziral na šestih vclivnih enotah množične sestanke, na katerih so razpravljali v glavnem p volivnem programu SILF, ki bo s svojim u-spehom pri prihodnjih volitvah pokazala zopet svojo politično moč. Nadalje pa je v Momjanu Zlasti pa je nevarnost spopa-98 prostovoljcev izvršilo na čast volitvam 372 delovnih ur. Tudi v Bužinjji so imeli 4 yo_ livna zborovanja. Poleg tega so se zbrali tudi mladinci. Napisi in slavoloki pričajo, da se tudi tukaj pripravlja ljudstvo z vso vnemo na volitve. V tem duhu in v tej obliki se glasijo vsa nadaljnja poročila iz ostalih krajev okrožja. Malo dobre volje in več požrtvovalnosti 2a potrebe delavcev kamnoloma v Kanegri k našega zadnjega obiska v egrj opisali njihove delovne in 'vljenjske razmere. Od tedaj - je položaj nekoliko izboljšal ravnateljstvo kamnoloma je * tem času vsekakor storilo ne *Sj pozitivnega, vendar še ne Vsega, kar bi bilo potrebno. Kdor pozna malo bolje način ti, amolomskega dela dobro ve, A ti tovariši predvsem mnogo Legajo. Kamniti skladi, kam-j^i bloki, veliki kamni, škrli ^ Podobno so predmeti, ki ^tavijo delavca ob najmanjši Nevidnosti ob roko, nogo, pa Ničeti sta orati ledino i.^1 sindikalnih podružnic |'h sindikatov in razni de-kolektivi prevzemajo i-nove naloge v počasti-tjhhcdnjih upravnih voli-so člani podružnice 'itl^he zadruge v Kopru ime-V, °‘ični sestanek na katerem ^rejeu predvolivni delovni l?ž|( ’■ Kljub svojemu lastnemu v HiV'u bodo doprinesli Von^bi namen 400 ur pro-' dela. S , U2lj Konsunuie zadruge. ■VP?tn ‘S°. da '->°d° v predvo- „ • N°čejio izpolniti svojo '^Ty> dolžnost člani po- Umovanju prispevali ^r. Vsaj 808 prostovoljnih V. ,k° če povemo, da so metle ki „ Uveehovt^ak°1' ne daje takšnih 80 zaposlene žeT'e, ki Sij' do j . ’ imajo vso Pl so n i' tllda v P°djetju hi Nt „1, neke osebe, ki nima-t»k PoimUPnega 5 s°cialistič-OMjrj ^vanjern zato upo- % s^al v tem, da ni w Prekoračiti norme. Ji r‘šilaie vseeno ta ali ona Valile prek°sila, so slu,1*'’ ki n a'isice odnosno to. zaves« ajo Prave dela tudi ob življenje. Druga značilnost tega dela je ta, da raz-tržejo delavci, zaposleni v kam_ nolomih, obilo obleke in obutve. Zamislimo si na primer samo to, da so ti tovariši mnogokrat navezani z vrvjo v višini 30 do 40 metrov, kjer krčijo in lomijo cele stene in jih spravljajo iz te višine v vznožje. Res je sicer, da imajo na razpolago škripce, vrvi in druge priprave ,toda docela mehanično se ti skladi ne dajo spraviti na v nižini čakajoče vozičke, S tem delo še ni končano. Po obdelavi je treba spraviti vse to gradivo do nabrežja — in hajdi z njimi na barke! To delo se ponavlja iz dneva v dan. Večna nevarnost, vedno izvedna obraba obleke in obutve. V kamnolomu ne hodimo kot po škrleh. temveč po ostro špiča-stih in zijajočih kamnih, ki ti Čevelj dostikrat kar prerežejo in naj bo usnje še tako močno. K vsem tem težavam je treba dodati v poletnem soncu izred no žgočo vročino, ki kamne naravnost razbeli, da te spečejo, kadar zagrabiš zanje. V teh kotanjah ne moreš cd zatohlosti mnogokrat niti zadihati. Nasprotno v jeseni in v zimi te prepiha burja in premoči dež, da so deiavci zopet reveži. Jasno, da zunanjost naših to. varišev ni zavidna. Marsikdo od njih ima čevlje in obleko take, da bo lahko hodil z njimi le še malo časa na delo. Eden med njimi nam je povedal tudi to, da je sindik. podruž. kam-nolomcev zahtevala od okrajnega odbora Enotnih sindikatov r.aj poskrbi, da bodo dobili novo obutev in delavske obleke — lute. toda za enkrat ni še bilo uspeha V glavnem je dolžnost pod- kolektivih hrana cenejša. Pozivamo sindikalno podružnico in pedjetje, da se za težnje delavstva v kamnolomu v Kanegri zanimajo in ukrenejo potrebno, da ne bo nadaljnjih upravičenih pritožb delavstva! Babiči Izbrali smo kandidata Zadnjo soboto smo imeli v naši vasi množični sestanek, na katerem rvam je tovariš z okraja poljudno pojasnil pomen prihodnjih volitev. Pri tej priliki smo si izbrali tudi kandidata za našo vas, in sicer tov. Umerja Ivana ter Babiča Marjana kot njegovega namestnika. Oba sta bila izvoljena soglasno. Na sestanku so se tudi borci in aktivisti ter še nekateri drugi vaščani obvezali, da bodo šli vsak po tri dn; na prostovoljno delo v Rižano, kjer popravljajo ondotno cesto. Drugi dan v nedeljo pa smo imeli u darniški dan, pri čemer je 30 udeležencev, med temi tudi nekaj mladine kopalo in prevažalo zemljo ter izravnalo prostor kjer bo stal nov hlev obdelovalne zadruge. Nekaj tovarišev Pa je oralo s traktorjem na zemljišču obdelovalne zadruge. Skupno so prispevali 144 delovnih ur. Mnogo smeha med ljudstvom je vzbudil prizor, v katerem nastopa urednik kominformi-stičoega lista, ki pride na obisk v cono B, da bi spoznal «te rcr». Tudi naši pionirji so imeli samostojno prireditev, s katero so nastopili v polni dvorani zadružnega doma. Po končanem nastopu, s katerim so želj pionirji polno odobravanja, je sledila presta zabava, katere čisti lobiček bo uporabljen v korist r,ie fisti "hm ’ pri«ovarjale. naj > naj" Pornaga delati, dzT-nvie-,ael0 že dPla če je BUs) NurUV® .izP°lnila. Toda *£* Čin da*a’ da : 13 Je odločno se ni *la, da"‘! 111 3e ,~Sreietl ^ t-'tNal* n- °ha Jigrešet,U ^ ta delovni na- hOala s tl;8 sama -|e ^7Jn dorin, . 0valnim du-kni !v> dan ‘d. dl Prekoračila ltaj. s ‘ v.an. m-1 3* n e l°v p Jej le sledila ta-7i) Pr!rSSa Si'vana, ki tgle^81- Tak,,'agala n,vrmo za sic , obU, da bo hju^Uvai Sinili tovari- jetja, da preskrbi delavcem vse to. Ono pozna najbolje posebno- I F,Treditv7L'maja. rti tega dela in njegove izredne zahteve, kj jih stavlja na delavca. Ni potrebno, da delavec šele dokazuje nekaj, kar ob. staja, da prosi nekaj, kar bi moral brez posebnega utemeljevanja prejeti. Vodstvo podjetja ima moralno silo in kompetenč-no možnost, da pripomore delavcu to, kar mu zaradi posebnih okolnosti,' v katerih dela, pritiče in tudi prejme! Isto velja za pile, ki jih rabijo v kamnolomih. »Primanjkujejo nam pile in rabimo svoje«, nam je dejal tovariš. Tako se dogaja, da delavci mnogokrat ravno zaradi teh pomanjkljivosti ne dosežejo norm. In še nekaj spravlja delavca v Kanegri v dvom. Kako to, da zna vodstvo solin v Piranu preskrbeti svojemu delavskemu kolektivu obutev in da vodstvo podjetja v Kanegri tega ni sposobno. In dalje kak0 to, da mo. rajo delavci v Kanegri plačati V menzi za obrok kosila 20 di-* narjev, medtem ko je y drugih PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 PROTESTIH) STAUKA DELAVCEV trzišhih Združenih ladjedelnic načni imm pmisvimea društva ..nioiv Iupamčič11 v šiimež« Mesto vsakega zavednega Slovenca je v domačem prosvetnem društvu Smo krvni bratje junaškega naroda, ki biva v matični državi Včeraj zvečer se je v prijazni kinodvorani poleg gostilne Lutman v Standrežu zbralo precejšnje število ljudi, da pregledajo delovar-je prosvetnega društva «Oton Zupančič« od zadnjega občnega zbora pa do danes. Dejali smo, da je bilo pi r.tnih precej ljudi, vendar nismo bili s številom najbolj zadovoljni ko smo izvedeli, da šteje društvo čez 300 članov. Okoli 21 je bilo, ko je tovariš Lutman Rudolf pričel s pozdravnim govorom. Najprej je vse prisotne najprisrčneje pozdravil ter jim želel, da bi se okoli prosvetnega društva strnili vsi Standrežci, zlasti pa mladina, in da bi na tak način pripomogli k dvigu prosvetnega dela r.a vasi. la j niško poročilo V tajniškem poročilu je tovarišica Beltram Lilijana prikazala društveno delovanje od zadnjega občnega zbora dalje. Poudarila je velike težave, ki jih povzročajo oblasti s tem, da nočejo kolavdirati dvorane. Toda to jih ni motilo, ampak se je delo celo podvojilo. Ob pomoči režiserja Zajca so pripravili igro «Miklova Zala« ter jo v letošnjem poletju trikrat ponovili. Igrali so tudi Rodoljuba, Navadnega človeka, Lovorjev ver.ee in Prisčgo o polnoči. Društveno delo pa se ni ustavilo pri igralski skupini, ampak se je razširilo tudi na delovanje pevskega zbora. V Standrežu imajo dva pevska zbora, enega sestavljajo bolj priletna grla, v drugem pa se udejstvuje mladina- Mladi pevci so s pridom nastopili v Pevmi. Vendar pričakujejo, da se bodo v kratkem še kje pokazali. Za vse uspehe gre zahvala trudu pevovodje Lupir.-a, ki se zelo zanima za napredek zbora. Kakor marsikateri pevski-zbor je tudi štandreški prestal svoj ognjeni krst, in sicer takrat, ko je cerkev pričela s svojo razbijaško gonjo proti njemu. Vendar taka gonja ni mogla žeti zaželenih uspehov, ker jo je ljudstvo, ki je videlo r.jen razbijaški cilj, takoj zaustavilo in s tem postavilo zbor še na trdnejše osnove. V nadaljevanju svojega poročila je tovarišica tajnica naštela številne prireditve, ki jih je imel zbor od leta 1948 dalje. Teh prireditev je tako lepo število, da bi s težavo našli na goriškem prosvetno društvo, ki bi imelo svoj koledar toliko izpolnjen s prireditvami, kot jih ima štandreško. Prosvetno društvo pa se ni zadovoljilo z dosedanjim delom, niti ne spi na lovorikah uspehov, ki so jih dosegli, ampak se še nadalje pripravljajo ODLOČEN ODGOVOR DELAVK tržlške predilnice v Ronkah Vodstvo tržiške predilnice v Ronkah je sporočil-) notranji komisiji, da s ponedeljkom namerava zvišati število avtomatičnih predilnikov na posamezno delavko in sicer od 14 sa-mopredilnikov na 16. Ker bi tak korak vodstva podjetja sprostil precej delovne moči in jih kot odvišno v podjetju tudi odpustil, so se delavke zbrale na sestanku ter izglasovale resolucijo, ki jo je notranja komisija predložila vodstvu podjetja. V resoluciji je rečeno, da so se uslužbenke tržiške predilnice v zvezi z zadnjim odlokom vodstva podjetja sestale ter ugotovile, da bi tak korak dovedel do še večjega izžemanja njihove fizične sile in so zaradi tega prisiljene, da se uprejo takemu izkoriščevalskemu ponašanju vodstva podjetja. Ce bi ta opomin naletel pri odgovornih krogih na gluha ušesa, so se delavke sporazumele, da bodo dale zadevo v roke sindikalnih organizaci j. Ko je notranja komisija o tem obvestila vodstvo podjetja, je to odgovorilo, da bo o tem obvestilo glavno vodstvo v Gorici, ki bo šele lahko odgovorilo. Zvišanje števila predilnih strojev na vsako delavko bi se moralo izvršiti že včeraj- Zaradi izrednega stanja, ki je nastal po intervenciji delavk, pa bodo do nadaljnjega delale samo na 14 samopredilnicah. I. IME IN ZNAČAJ ORGANIZACIJE 1. Organizacija se imenuje aZveza slovenske mladine v Italiji«, katero tvori mladina Goriške, Slovenske Benečije In Kanalske doline. 2. Zveza slovenske mladine je samostojna, borbena, demokratična in enotna organizacija, ki na prostovoljni osnovi zbira vso napredno delavsko, kmečko in študentsko mladino, jo vzgaja v duhu napredka in v ljubezni do vseh narodov. 3. Zveza slovenske mladine je sestavni del Demokratične tronte Slovencev v Italiji, sprejema njen program in se bori za njegovo uresničitev. 4. Znak Zveze slovenske mladine v Italiji Je kratica «ZSM» na plavi podlagi, In sicer: a) Zgoraj tovarna, lopata, pšenično klasje in knjiga, znak enotnosti delavske, kmečke in študentske mladine. b) Zastava organizacije ZSM je večbarvna, ima v sredini znak z napisom »Zveza slovenske mladine v Italiji«. c) Zvezino zastavo sestavljajo barve zastav posameznih krožkov. II. PROGRAMSKA NAČELA IN NALOGE 5. Zveza slovenske mladine u-smerja vse delo na vzgojo mladine v duhu napredka in na mobilizacijo mladine v borbi za pri. znanje manjšinskih pravic, kakor to določa mirovna pogodba. 6. Zveza slovenske mladine se bori na osnovi tradicij narodnoosvobodilne borbe za bratsko sodelovanje z vsemi naprednimi mladinskimi organizacijami v o-kviru Svetovne federacije demokratične mladine. Zveza slovenske mladine odobrava program Svetovne federacije demokratične mladine, ki vsebuje načela borbe za odpravo izkoriščanja mladine v svetu, za popolno neodvisnost narodov, ki je prvi pogoj napredka in miru v svetu. 7. Zveza slovenske mladine, ki je edina napredna organizacija slovenske mladine v Italiji, želi čim tesnejše zbližanje z vso napredno italijansko mladino, ter na osnovi popolne enakopravno- Učijo se dramo Otona Zupančiča «Veronika Deseniška«. Edino knjižnica ni poslovala tako kot bi morala. Društvo razpolaga s precejšnjim knjižnim zakladom, vendar ostaja ta neuporaben, ker ni nikogar da bi se za to zanimal. Zlasti ob nedeljah, ko je več časa, bi morala biti knjižnica odprta, da bi lahko člani, predvsem pa mladina, segala po čtivu. Po. tajniškem Tor°Pilu je tovarišica Vida Pavletič dala blagajniško poročilo, iz katerega so bili razvidni društveni dohodki in izdatki. Besede tov. Nanuta Po poročilu gospodarja je sledil pozdravni govor predsednika Slovenskih prosvetnih društev tovariša Viljema Nanuta, ki je najprej ugotovil, da se je prosvetno društvo »Oton Zupančič« s svojo kulturno delavnostjo uvrstilo med prva društva zveze ter jim je k temu uspehu v imenu GO tudi čestital. Nadalje je tov. Nanut poudaril, da je delo ki ga danes opravljajo ogromnega pomena. Zaradi izjemnih kulturnih razmer, v katere nas je potisnila zla usoda, bi skoraj ne smelo biti Slovenca, ki bi ne bil včlanjen v domače društvo. Vsa obsodba gre onim hujskačem, ki skušajo vnesti razdor v naše vrste z namenom, da bi slovenski narod še nadalje živel v temi in hlapčeval. Njihovo delo bomo najlažje onesposobili s tem, da se bomo vključevali v prosvetna društva. Tov. predsednik je nato ugotovil, da nas nekateri ljudje obrekujejo, ker smo se naslonili na svojo matično državo. Te vprašamo, če so že kdaj videli zeleno vejo, ki je brez debla prosto visela v zraku. In dalje: «Nočemo biti suha veja, ki jo lahko vsakdo pobere in vrže v ogenj. Veseli smo, da smo krvni bratje takega junaškega naroda, kakršen danes biva v naši matični državi, ki ne samo da gradi sebi 1 boljšo bodočnost, ampak daje’ kljub vsem neprilikam, ki ga zadevajo, svetal vzgled vsem drugim narodom, kako je treba gojiti spoštovanje do drugih narodnosti v lastni državi«. Sledila je še diskusija in volitve novega društvenega odbora. sti voditi skupno borbo za boljše življeDje in odpravo izkoriščanja s strani tujega in domačega kapitalizma. *. Zveza slovenske mladine razvija pri mladini ljubezen do lastnega naroda in vodi neizprosno borbo proti vsem poizkusom odtujitve. Z velikim navdušenjem spremlja napore jugoslovanskih narodov pri izgradnji socializma in vodi neizprosen boj proti lažnim obrekovanjem, ki so naperjena proti njim. Isto. časno odločno odbija vsak poskus razbijanja enotnosti slovenske mladine v Italiji. 9. Zveza slovenske mladine se bori za organizacijsko utrditev svoje organizacije in višjo idejno raven mladine ter da vključi v svoje vrste še ostalo mladino in da jo aktivno mobilizira v izpolnjevanju nalog organizacije (Se nadaljuje) Pomoč brezposelnim za velikonočne praznike Danes ob 11. uri se bo na goriški prefekturi sestal Odbor za pomoč brezposelnim, ki bo skupno z sindikalnimi predstavniki in predstavniki delodajalcev razpravljal o dodelitvi izredne podpore brezposelnim ob velikonočnih praznikih. Odbor za pomoč brezposelnim je čez zimo zbral v naši pokrajini skupno 25 milijonov lir, od katerih pa je odšteti že razdeljene vsote. Sestanek komisije za prosto cono Sinoči ob 18. uri se je na sedežu goriške trgovske zbornice sesVala počT predsedstvom dr. Poterzifi komisija za prosto cono- Na tej seji so razpravljali o načinu razdelitve kontingentov proste cone. Podrobnejše poročilo bomo objavili jutri. Zaplemba « Psihologije zakonskega stanu» Na podlagi odredbe, ki jo je izdala prokura republike v Anconi, je policija zaplenila včeraj v našem mestu 10 Izvodov revije »Psihologija zakonskega stanu«. Izdajalsko stališče svobodnih sindikatov Napeto ozračje, ki ga je povzročila 47-dnevna stavka delavcev tržiške tovarne olja, se nikakor ne more pomiriti, temveč se ravno nasprotno med delavci vedno bolj širi uporni duh proti vladajočemu razredu. ki misli, da bo s silo prisilil delavski razred in celotno tržiško delovno ljudstvo do tega, da se bo sprijaznilo z bedo. v katero ga peha vedno bolj pospešena ofenziva delodajalcev. V ponedeljek so rešili nasprotja v tovarni za olje, danes pa smo izvedeli, da so stopili v stavkovno gibanje novi tisoči tržiških delavcev. Gre namreč za delavce, ki so usluž-beni v Združenih ladjedelniJ c ah, ki so predvčerajšnjim zjutraj ob desetih prenehali z delom ter z dveurno stavko, med katero so v mogočnem sprevodu odšli na Drevored sv. Marka in imeli veliko protestno zborovanje, pokazali, da se bodo tudi oni. če bodo prilike to zahtevale, najodločneje postavili proti kakršnim koli delodajalskim poskusom, ki bi imeli za posledico odpuste Na Drevoredu sv. Marka, in sicer v bližini kavarne, so ime-1 li protestno zborovanje, na katerem so govorili različni govorniki. Sekretar Delavske zbornice Geromet Marij 1e po- udaril pravičnost borbe, ki jo vodijo delavci Združenih ladjedelnic v lem trenutku, ter ob splošnem odobravanju vseh prisotnih predlagal protest proti ravnanju vlade in državnega tajništva FIOM Ker zborovanje s strani po: liciiskih oblasti ni bilo dovoljeno. so se okoli množice neprestano sukali člani policijskega zbora, da bi posegli vmes. če bi bilo to potrebno! Zlasti pa je nevarnost spopadov obstajala, ker so se svobodni sindikati že predčasno izrazili, da so proti dveurni stavki. Po končanem zborovanju, in sicer ob 13, so se tisoči in tisoči zborovalcev v popolni disciplini vrnili na delo. * * * Glavno vodstvo Združenih ladjedelnic je javilo, da trditve, češ da je v podjetju 3000 delavcev nezaposlenih v proizvodnji. ne odgovarjajo resnici; prav tako niso v skladu z resnico izjave, ki so te dni krožile oo časopisih in radiu, da namerava vodstvo ustaviti obratovanje tovarne. Vedno iz istega vira smo izvedeli, da se vodstvo «od 1946 leta dalje trudi, da bi se podjetje čimbolj okrepilo« in tako čimbolj lahko ustreglo povpraševanju naročil iz inozemstva IZPRED SODIŽČA Kupčija z daljnogledi ni uspela Lanskega januarja je sklenil Cellini Jakob, ki je več let hranil v predalu stare omare 3 daljnoglede, da jih preda. Z izkupičkom si je nameraval kupiti novega, ki naj bi bil kaj vreden. Več časa je premišljeval, kako bi se starih daljnogledov rešil. Lepega dne, ko je premišljeval o tej zadevi, je na poti srečal prijatelja 50-letnega Široka Pavla iz Ul. sv. Gabrijela 20. Ker je Cellini Široka poznal za spretnega prekupčevalca, se je hotel z njim posvetovati. Cim mu ie razložil svojo namero, se mu je Širok takoj ponudil za prodajo daljnogledov. Po tem razgovoru je Cellini izročil Siroku daljnoglede. Ta mu je zagotovil, da mu jih v enem mesecu dobro proda. In res, že čez teden dr.i se Širok vrne k Celli-niju z izkupičkom za prvi daljnogled, ki ga je prodal v Trstu. Tedaj mu je Cellini, ki se je dobre kupčije razveselil, dal 10.000 lir s prošnjo, da mu s tem denarjem in s tistim, ki ga bo prejel za ostala dva daljnogleda, kupi novega, in sicer takega, da bo z njim lahko vi del vrabca na-Sv- gori. Po takem priporočilu se je Širok poslovil in se ni r.ikdar več vrnil. Cellini je čakal tedne in mesece na nov daljnogled, ki pa ga ni hotelo biti od nikoder. Nekega dne je srečal spet Široka na ulici ih ga vprašal kako je s kupčijo z daljnogledi. Ta je pričel nekaj mencati in ni mu znali jasno odgovoriti. Cellini ga je tedaj vljudno poprosil naj pohiti s prodajo. Spet je zaman dolgo čakal, da bi se Širok kdaj ogl; sil pri njem. Ker ga že več kot leto dni ni hotelo biti na spregled, je Cellir.i, ki ni vedel več kako bi postopal s nesramnim Sirokom, sklenil, da se zateče po pomoč k sodnim oblasten' Te so po kratki preiskavi ugo tovile, da si je Širok prisvo jil skupno 22.000 lir, ki jih je prejel za prodana daljnogleda in 10.000 lir, ki mu jih je izro- čil Cellini za nabavo novega. Zaradi tega so ga včeraj na sodniji obsodili na 3 mesece zapora ir. 10.000 lir globe ter povračilo škode, ki jo bodo določili naknadno. Sodnik dr. Luridiana pa mu je kazen odpustil na podlagi vladne odredbp z dne 23. decembra 1949, Globo v znesku 10.000 lir je sodnik nato naloži] 44-lelnemu Periču Jožefu iz Star.dreža, ker je brež trgovske obrtnice več časa prodajal staro železnino in stare stroje. Poleg globe, ki je zaradi odpusta ne bo plačni, je sodnik odredil zaplembo preostalega blaga v Pc rieovi trgovini Bili so zoboLehniki in ne zobozdravniki Ker so protizakonito poslovali kot zobozdravniki, j,> sodna oblast včeraj klicala celo vrsto zobotehnikov, od katerih pa je na jutranji razpravi utegnila soditi samo dvema, ir. sicer 43 letnemu Lebanu Orlandu iz Ul. Parcar 2 in Vol-pisu Antonu iz Ul. Carducri 14. Oba sta se zagovarjala, da sta bila le v pomoč zobozdravnikom. katerim sta izdelovala mostičke in umetno zobovje ter da se nista nikoli lotila kakšne kirurške operacije. Na podlagi pričanja samih pacier-tov. ki so se zdravili pri njiju, pa ju je sodnik spoznal za kriva jn obsodil vsakega na 10.000 lir globe. Oba pa sta deležna odpusta. Naveličan bede je mladenič vzkipel Barbaresco Ivan, ravnatelj Urada za delo v Gorici, je moral požreti marsikatero žaliv-k°, ki sta jo beda in brezupen položaj privlekla na usta brezposelnih delavcev, ki so pri njem dnevno prosili dela. Mnogokrat s« ti delavci, ko jim je ravnatelj z obupom y duši mo- ral dnevno ponavljati, da ni še prišla- za njih tista srečna ura, ki naj bi prinesla njihovim lačnim družinam kruha, v obupu zavreli in se v takem stanju znesli nad ravnateljem. Med temi delavci, ki so krepkih rok bili prisiljeni postajati ure jn ure pred uradom, namesto da bi svojo moč izrabili pri koristnem delu, je bil tudi22-letni Rosso Bruno iz Ul. Ob Soči. Ko mu je ravnatelj po letu, ki ga je ta prosil za zaposlitev, moral spet odgovoriti, da še ni zanj dela, je mladenič vzkipel in ravnatelja kratko malo» grobo opsoval v prisotnosti mnogih drugih, ki jih je čakal prav tak odgovor. Ravnatelj je poklical stražarja, ki sta Rossa odvedla na policijo. Včeraj je moral zaradi tega pred sodnijo, kjer so ga zaradi razžaljenja časti javnega uradnika obsodili na 6 mesecev zapora j« poravnavo sodnih stroškov. Kazen so mu odpustili na podlagi odpusta ir. sodnik je poleg tega odredil, da mu je ne vpišejo v kazenski list. Umaknitev tožbe je rešila kazni 31-letnega Qualia Marina iz Svctogorske ul. 36, obtoženega da je lanskega decembra na križišču med ulicama Brigata Casale in L,eopardi povozil Danielisa Antona in mu povzročil razr.e poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti osem dni. KINO VERDI. 17: «Med ženo in možem«, D. Andrews in variete’. VITTORIA. 17: «Zemlja se trese«. MODERNO. 17: «Madame Sans Gene«, Arletti. EDEN. 17: »Tragedija na tropskem pasu«, C. Benett. CENTRALE. 17: «Zločin brez greha«, L. Young. j^RIMORSKl DNEVNIK — 4 — zastavimo H i i Kerini za zeml ha iSSlG OSP ODIllli? finance J IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII!lll!ll!lll!llllllllllllllll!llinillll!lllllllllllllllllllinillllllllinilinillllllllllllllllllllll!IIIMlMIII1IIIIIIMIIIII!l TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET »Kje lepše je na svetu br.žjem 2a dušo mojo, za oko?« Te besede našega pesnika Aškerca mi v teh, dneh stalno prihajajo v spomin, ko v dnevnem časopisju čitam poročila o — veleakcijah — italijanskih kmetijskih delavcev, ki zasedajo kot plazovi, kot živi zid, ki se pomika z vso neizprosnostjo zgodovinskega razvoja čez nepregledne ravnine rodovitnega sveta, M ga še držijo v lasti veleposestniki, ki do zemlje nimajo čuta in tudi ne nobene pravice. Narodno - Osvobodilna borba je pri nas že napravila obračun S takimi, ko je izvedla agrarno reformo pod geslom: Zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Nje daleč je le tisti čas, ko je Aškerc potoval po Južni Italiji in ga je njena lepota tako prevzela, da je lahko tako zapel. Danes tega ne bi mogel. Italija v zadnjem letu prve polovice XX. stoletja kaže kaj tragično lice. Kmetijskemu delavcu zveni zelo puhlo tista znana; «0, italia' del mio cuores, ko se mora boriti s policijo, ki je proti njemu poganjajo kapitalisti — veleposestniki, ki čutijo moč prebujajočih se delavcev, Vse na kar so zidali, vse za kar so mešetarili, vse kar so sanjali, Se jim ob vesteh, da so njihovi včerajšnji delavci — hlapci postali drugačnega mišljenja, izmika iz rok. Adijo banketi, adijo tisti — šumni... zabavni večeri, kjer je tekel idrmpanjec rte samo pd grlih, ampak tudi po tleh, adijo lepe slgnorlne... Kako jim gredo na iiVCe poročila da so kmetijski delavci zasedli v tem in drugem kraju toliko stotin in celo tisočev hektarov zemlje. Kaj le upajo kanalje. Na vso silo tečejo k telefonu in kličejo notranjega ministra ScelbO: Halo, halo, te kanalje naši delavci so se uprli in hočejo biti gospodarji zemlje. Treba bo nujnih in strogih ukrepov, ker s0 že zasedle precej zemlje. Pošljite ojačenje naši posadki, ker ni kos navalu teh kanalij. Seveda, seveda, zagotavlja minister. Poslal bom pomoč Z najstrožjimi navodili. In je minister tudi res poslal policijo, ki je bila oborožena. Seveda.... Oborožena. Moč kmetijskih delavcev je velika. Te akanaljes si pag upajo vse. O, kako se vsi tisti, ki »o danes na oblasti v Rimu spominjajo tistih dni, ko je izginil s po-zorniCe Zgodovine Italije črni duče. la las so ušli takrat jezi ljudskih množic, lato pa je treba rabiti proti drhali — orožje — da se bo spametovala in zopet lepo ubogala. T.oda ! Zdi se, da je »drhal« vse drugačnega mišljenja. In to celo zares. Le poglejmo! KOLONE ITALIJANSKIH KMETOV NA POHODU Zemljo zasedajo in ustanavljajo zadruge V začetku tega meseca je v okrožju Cantanzara pričelo z akcijo za zasedanje zemlje okrog sto tisoč kmetijskih de- J pri izgr n Na sestanku Društva za angleško-jugoslovansko prijateljstvo so člani delegacije laburističnih poslancev predavali o Jugoslaviji V Londonu je bil sestanek ] grškim otrokom v Jugoslaviji. Družtvg za angleško - jugoslo- | Obidkali smo neki dom grških Letošnji 1. maj, veliKl praznik dela, bomo praz novali v znamenju borbe proti imperializmu, proti nasilju. za resnico in pravico, za enakopravnost malih narodov in proti vsem tujim silam, ki hočejo odločati o naši usodi Da bo uspeh prvomajskih športnih, telovadnih in drugih prireditev ustrezal tej plemeniti vsebini pozivamo demokratično ljudstvo, vse demokratu ne organizacije in p Osa meznike, da zastavijo vse svoje sile zd čimbolj uspešno dovršltev nalog v zve-t s pripravami za proslavo 1- maja. V ta namen razpisuje Odbor za proslavo 1. maja 1950: vansko prijateljstvo, na kate-reni so popisali člani delegacije laburističnih poslancev, ki so pred kratkim obiskali Jugoslavijo, svoje vtise iz Jugoslavije. Laburistični poslanec v britanskem parlamentu Norman Dockks Je poudaril, da »o narodi Jugoslavije trdno sklenili, da ne bodo pustili nikakega vmešavanja v njihove notra-oje stvari, pa naj pride to vmešavanje z vzhoda ali za-hodg. Kar Jugoslovani danes žele — je nadaljeval Dodds — je prijateljstvo in mirna izmenjava dobrin z vsemi, ki jih smatrajo za enakopravne. Laburistični poslanec in dolgoletni sindikalni funkcionar Arthur Allan je govoril nato o poskusih voditeljev imfonn-birojsvekih dežel, da bi e svojo blokado onemogočili industrializacijo Jugoslavije. Navzlic vsem tem poskusom, je poudaril Allan, pa je napravila Ju-godlgvija velikanski korak naprej pri graditvi socializma, grade številne tovarne ter velika industrijska podjetja po vsej drlavi, Jugoslavija je dežela ki Ima Veliko bodočnost, je izjavil po-slan prometa. V ta namen , strani sestavili nove jI sezname blaga «#;>]) njave. Za ostalo precej povečali 'con > preteklega leta ter sebne kontingente {jg j* »ke prekomorske kol°1 Afriko. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 ,!iV^C|A nd^KuN*Tel l2W-477.l,Cen9AogiTso^ezn0ntsadT^mm visme v širini i Vtulpei«; ‘trguvsNi 60, rinančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 Tel. 3» 477 Cene og.a ^ ^ ^ ttolpC:, M vrste ogltsov po 10 d n. ....................... Odg. urednik STANISLAV RINKO, “ Tiska Trlaški tiskarski savod, — Podruž.: Gorlcs, Ul, S. Pelllco l-H., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battlstl 30la-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 7Sfl, polletna 1400, celoletna 2800 lir; tona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: uvod 4.80, meseči'0 ^ . Poštni tekoči račun za 8TO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11,5374. — Za Jugoslavijo! Agencija demokratičnega inozemskeg-1 Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 4D-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90803-7. — Izdaja založništvo tržaškega tiska D-tO.%^