172. številka. Ljubljana, petek 30. julija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD lahaj ta eatrt dom »* d dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. za en meiiec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ■trt leta 3 gold. — Za o z n a n i 1 a se plačuje - ».j.-« ....•.«• . ^a bjUDijano za četrt leta * gm. DO ur., po pošti prejenian za ćetrt leta 3 mM. — Za oznanila se pl od oeuristopae petit-vnte 6 kr., ce se oznanilo eukrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr.. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolraanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Upravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiSi. "V LJubljani 28. julija. Poročali smo uže zadnjic, da je bil tu-kajšen slovensk list, ki trikrat na teden izhaja, zaporedom dvakrat konfisciran, tako da njega naročniki kar cel teden nijso nič v roko dobili. Uzrok konfiskaciji sta bila polemična dva članka o Med vodskej aferi in kar je okolo nje. Tudi „Slovenski Narod" je bil pred ne-kftj dnevi spet konfisciran, in sicer samo zavoljo dopisa iz Ptuja, ki je povedal nekaj o c. kr. šolskem nadzorniku, ljudskem učitelji Itaunerji, kar bi bil pisalec pred porotniki lehko kot istino izkazal in zagovarjal. „Laibacher Tagblatt" pak, orgau kranjskih nemškutarjev, ki izhaja pod nadzorstvom istega c. kr. državnega pravdništva kot mi, prinesel je bil pred nekaj dnevi po dunajskej „AUg. Ztg.u posnet člančič, v katerem se nekako norca dela iz potovanja našega c. kr. deželnega namestnika po Dolenjskem, češ, da je bila to le nekaka prazna nacijonal-kle-rikalna demonstracija. nLuib. Tagblatt" zavoljo tega zabavljanja na prvega uradnika nij bil konfisciran in vendar bi človek skoro mislil, da je en c. kr. dež. predsednik, ki v deželi cesarja zastopa, še vendar majheno bolj važna uradna osoba nego kak šolmošterski nadzorni ček. Predsinočnjem 27. julija pa „Laib. Tagblatt" prinaša na isti dan, ko je bil „Slov." konfisciran drug uvodni članek, ki se strastno obrača zoper obstoječo vlado. „Tagbl." pravi v članku: „Ein neues Experiment des Grafen Tautie" od besede do besede tako-le: ,,Alloin da fiillt es uns oin, dass es dio gegen-wartige Hegierung gowoson, die ain Schlusse der letztcn Koichsrathssaison zu eineiu vvirklioh par-lamctitrisch uuwttr«li|geii Mi t tel gegriflen, mu Bogar dio Begrilndung tles Wurmbrand'schcn Antragcs zu h i n ter tre i b o n. Diese Hegierung, die die TainoHen bohmisehen Sprachenzwangsarti kel ins Luben gerufen, die die Zustiinde in Krain auf elne Stufe gobracht, wie sie bisher trlnter noeh »le bestanden, wird wohl schwerlich die Sprachen-iustiinde im polvglottcu Oosterreich derartig sjstemiairen." Torej vladi se očita, da nevredna sredstva rabi, tedaj goljufa; vladne naredbe se imenujejo „famozne" in nesramno laže se, da je zdanja vlada na Kranjskem tako žalostne razmere naredila, kakor še nijso bile! To je vendar nesramno. Ali „Laib. Tagbl." tudi zavoljo tega nij bil konfisciran. Mi nikakor ne govorimo s tem za konfisciranje „Tagblatta", ker mi smo za tiskovno svobodo, katero privoščimo tako svojim protivnikom kakor sebi. Pa samo tako kakor sebi. Mi se namreč — Bog nam grehe odpusti — nikakor ne moremo k tako idealno krščanskemu mišljenju povzdigniti, da bi svojemu političnemu in narodnemu sovražniku večjo svobodo privoščili nego jo sami imamo. Vendar o tem dalje meditirati se nam nevarno zdi, — nazadnje nas konfiscirajo, ko o konfiskacijah govorimo. Vraga se ne sme na steno malati, pravijo. Politični ra%gled. NotrttiiJ«» cle&ele. V Ljubljani 29. julija. Nemško-liberalna stranka, katero vodijo v Avstriji judje, od nekdaj uže na to dela, da bi deželni zbori izgubili svojo veljavo, a da bi se vsa teža prevalila na državni zbor. Vendar pa razločujejo one deželne zbore, v katerih imajo večino sami, od onih, kjer imajo večino ali Slovani ali konservativci. Poseben trn, ki jih zbada, je gališki deželni zbor; nadenj zlivajo svojo jezo po svojih novinah zato, ker hoče svojo uže zdaj veliko avtonomijo še razširiti, samo „da bi Nemce udušil". Gališki deželni zbor si pridržava namreč pravico, da v vseh jezikovnih deželnih zadevah samo on odločuje. Zato je gališki deželni zbor tudi sklenil, da se ima po šolah židovski veronauk podučevati poljski. Nij torej čuda, če se penijo nad toni sklepom dunajski nemški židje. Češki „Narodni listy" zahtevajo, da se osnovi na Češkem češko šolsko društvo nasproti dunajskemu nemškemu šolskemu društvu. To Češko šolsko društvo bi osnavljalo češke šole po nemških krajih na Češkem. V interesu Slovanstva se morajo osnoviti češke šole v Litomiricah, v Liberci, Trutnovu, Toplici, Ustji, v Zatci, v Duhovem itd. Zoper osn avl janje nemških šol po čeških okrajih mora se pričeti skrajna agitacija. Nemških ccntrallstov modrost je po praškej „Politik" ta-le: 1. Oni hvalijo in bogate svojo stranko in svoje delovanje; 2. Sumničijo in grde nasprotno stranko; 3. Krife, da je samo nemško-liberalna stranka zmožna vladati ; 4. Prejšnja ustavoverna vlada mora priti na krmilo, ker zdanja ne velja nič; 5. Kričanje, da se nemštvo zatira, in 6. Jedinost nemško-liberalne stranke. To zadnje pa je več kot pobožna želja, kajti centralistiška stranka še nigdar nij bila bolj nesložna nego je zdaj, ter je složna v neslogi. V mm J«* «lr£ta Kako delata Bolgarija in Vshodnja Itumelija na svoje združenje, o tem poroča „P. C.B tako-le: V Bolgariji se v vseh strokah državnega življenja, posebno pa v vojaškej živo giblje. Vsak dan pride iz Ismaila in Kenija v podunavske luke dosti orožja in streliva, katero se vse prevaža z vozovi na vshodnje-rumelijsko mejo. V bolgarsko armado stopa dan za dnem več Rusov, njih število je uže sila veliko, in bolgarske „družine" bodo kmalu imele več ruskih vojakov nego bolgarskih, ako bodo še na dalje Rusi Svetla stran in temna stran. Očitalo seje nekje „Slovenskemu Narodu", ka prepovršno opisuje narodne svečanosti in izlete narodnih društev. (Mi se na dotično očitanje nijsmo ni najmenj ozirali, ker je izviralo od ljudij, ki niti naročniki našega lista nijso. Ur.) Dali je večina naročnikov z~res zaljubljena v široko opisovanje različnih veselic, ne usojain se tvrditi, ampak to rečem, da je naš dnevnik v sedanjej obliki premajhen in da mu nij lehko mogočo bilo zraven obširnih deželno-zborskih obravnav donačati še obširnejših opisov veselic, katere so se vršile v poslednjem času. Sprejem zagrebškegr „Sokola" je bil sicer obširneje opisan, ali po mnenji „nekaterih" baje BO zadosti navdušeno. (? Ur.) To mi daje povod, da osvetim doček Hrvatov na Slovenskem od dveh stranij, od svetle in od temne. Če sorodni bratje pridejo v pohode k sorodnim bratom, uže dolgo časa ločenim, je naravna stvar, če je sprejem srčen in ljubeznjiv. Tako se je tudi Ljubljana oblekla v praznično obleko, in sprejela je hrvatske brate dostojno, navdušeno. Vsakemu pravemu Hrvatu seje srce treslo veselja in radosti, ko je opazil in videl, koliko simpatij ima njegov narod pri bratskem narodu slovenskem, marsikatera solzic* se je otrnila iz očesa hrvatskega kakor tudi slovenskega v raznih fazah te redke svečanosti. Koga nij gunilo, ko je gledal, kako navdušeno je bil pozdravljen naš stari oča dr. Bleiweis, kako so ga vzdignili Hrvatje precej pri vstopu na roke, ter ga nosili na častui sedež mej staroste „Sokolov"! Vsi sokolski klobuki so se vzdignili v zrak, pera sokolska so štrlela očetu nasproti, „živio!'1 se je oril gromovito — bilo je to res navdušenje iz srca prihajajoče. — Kdo nij bil ginjen, ko je videl splošno priljubljeno gospo Valentovo in jo slišal govoriti, ko je s krepkimi in zbranimi besedami pozdravila hrvatske Sokole, ter jim pripela na zastavo darilo ljubljanskih Slovenk? — Kdo nij občudoval gorenjskih naših kmetov, k! so s toliko samosvestjo in s tolikim navdušenjem prišli iz svoje lastne inicijative pozdiavljat hrvatske goste? Vse to je bilo zares prelepo, tako, rl>iirK*kl „Bereg", organ Loris Melikovljev, piše o onem Usatisu, ki je umoril mater generala Skobeleva, da se je v zadnjem času mnogo trudil, da bi prišel h generalu Skobelevu v službo, ker pa te0'a nij dosegel, maščeval se je s tem, da je umoril njegovo mater. Dvoje se denes preklicuje: prvič, da Turčija nij še odgovorila na skupno noto evropskih vlastij, ker se je v zadnjem trenotku še premislila in drugič, da angleška kraljica sultanu v Carigrcdu nij poslala pisma. Na celem zdanjem položenji vstočnem pa to nič ne spreminja. Evropske vlasti, ki se mnogo nadejajo od svojega koraka, bodo poslale svoje ladije na Bospor; temu skupnemu ladijevju bode baje ukazoval angleški podadmiral Sey-monr, kakor piše nP. C." Biironet M. Seymour je zdaj 78 let star. Vse ladijevje se bode baje zbralo pri Malti. Najnovejši telegram iz Carigrada pa javlja: Denes je porta odgovorila na skupno noto velevlastij; v svojem odgovoru naglasa, da se želja berlinskega kongresa ne vjerna se sklepom berlinske konference, motri vprašanje se strategičnega in plemenskega stališča. Dalje pravi Turčija, da Grškej ne more odstopiti Janine in Mecova da pa hoče dati Grkom koncesij in prosi velevlasti, naj poob laste svoje poslanike v Carigradu, da bi se dogovorili zaradi definitivnega določenja grško-turške meje. 1 Angleška spodnja zbornica je sprejela z večino 66 glasov zakon ob oškodovanji irskih najemnikov zemljišča. — V afganistanskih zadevah pa je izjavil v spodnjej zbornici lord Hartington, da se je Abdurahman proglasil emirom z odobrenjem Angleške. Od tega Čina nadeja se angleška vlada miru po Afganistanu in da se bodo angleški vojaki jeseni vrnili v Indijo. Vendar pa Anglija ne zaupa afganistanskej politiki, ki tudi ne more odstraniti skrbi j. Z Abdurahmanom Anglija nij sklenila kake oficijalne pogodbe nego se mu je dala pomoč, da se bode kot emir vzdržal, a naznanilo se mu je, da ne sme imeti nobenih zvez s kako tujo državo. Anglija se tudi ne bode vmešavala v njegove notranje zadeve, ona ne zahteva svojega rezidenta v Kabulu. Anglija pa se nadeja, da bode novi emir poslušal njen svet. Za zdaj ga bode Anglija podpirala z novci in poslala tudi nekaj kanonov. Najnovejši telegram londonski, ki smo ga dobili, ko je bilo predstoječe uže stavljeno, pak poroča strašno katastrofo, poboj Angležev v \i'tiuiilstauu. V spodnjej zbornici je namreč Hartington poročal telegram iz Kandahara, da je vojska gene- rala Bnrrova bila anlčena, posadka Kandahara se potegne v citadelo nazaj. Phayre telegrafuje, naj se vsa vojska, kar se je more zbrati, pošlje v Kandahar. — Ta silno važna kntastrofa utegne velike nasledke imeti. Dopisi. Iz knfttanfcvlftkc okolice 25. julija. [Izv. dop.] Bližnji nam sv. Kriški občinski odbor je v seji dne 18. julija izvolil jednoglasno g. c. kr. deželnega predsednika v priznanje uda-nosti in zvestobe za častnega uda svoje občine. Pa tudi gosp. Viljema Pfeiferja, župana v Krškem, deželnega in državnega poslanca, za blagor naš črez vse vnetega gospoda, v znamenje zahvale in zaupanja, katero do njega imamo, je izvolil za Častnega uda one občine. S kako velikim veseljem so povsod pri nas sprejemali in pozdravljali gosp. deželnega predsednika na njegovem potovanji, to nij moči popisati. Mesto Kostanjevica je napravila dva slavoloka na mostu, ko se pride v Kostanjevico. Na slavoloku je bil slovenski pozdrav, nad katerim so vihrale zastave, v sredi cesarska, na straneh slovenske. Tam pozdravi gospod župan kostanjeviški gospod predsednika slovensko in mu naznani, da ga je občina kostanjevima izvolila za častnega uda, za kar se gospod predsednik županu zahvali; potem se mu poklonijo c. kr. uradi od sodnije in davkarije in mestna domaČa straža samih mestjanov v do-mačej vojaškej opravi. (Ker je uže drug dopisnik sprejem popisal, moremo menda tu nekoliko dopisa izpustiti. Ur.) Potem se g. deželni predsednik mimo druzega slavoloka, s cesarskimi in slovenskimi zastavami okinčanega, odpelje proti Št. Jar-neju in pusti pri nas upanje, da bomo zadobili vendar enkrat zaželeno boljšo prihodnjost, posebno, da se nam vendar uže odstrani svojeglavno in nepostavno na vse občinske urade nemško dopisavanje okrajnega glavarstva krškega, katero je dozdaj na vse slo ven sk e vi oge samo nemško dopisa v a lo. Mi smo od dopisnika imeli dokaze, akte v rokah. Ur.) Le ene vrstice na nobeno županstvo nikdar v slovenskem jeziku ne pišejo, slovenskega dopisavanja nij nič od okrajnega glavarstva, vse se nemško reSuje in dopisuje, kakor bi pri nas nemška županstva bila, akoravno so vsa slovenska, in bi vsa rada, da bi se jim v slovenskem jeziku dopi sovalo, ker mnogokrat ne morejo razumeti, kaj okrajno glavarstvo hoče. Neresnično je bilo torej poročilo okrajnih glavarstev, da na slo venske vloge slovenski odgovarjajo, kar je g. predsednik na interpelacijo slovenskih poslancev v 14. seji deželnega zbora odgovoril. Uptmo pač boljšo prihodnjost, ker so se nekateri župani osobno pri g. predsedniku pritožili. Iz Idrije 24. julija, flzv. dopis.] Pred več časom smo uže, hvala Bogu, dokončali 3001etnico našega rudnika; ples in plosk je vtihnil, zastave in okinčanje sploh je zginilo, ljudje so spet v normr.lni stan stopili in se svojega vsakdanjega dela brez truda poprijeli. Naše majheno mestece je pri tej priliki nekoliko prijaznejše postalo, ker dotični posestniki so večjidelj hiše belili in še celo notrrnje pohištvo se je od nam dobro znanih ljudij na „polkove" stroške popravilo. Ali vendar vse omenjeno delo nij bila glavna misel marsikaterega rudniškega veljaka, marveč se je večini teh „ možakov" uže dolgo časa 8enjalo o „križecu", katerega bode pri tej priložnosti za „odlic.no" delovanje dosegel; pa kaj čemo: rudnik obrača, a vlada obrne! Sicer je brez dvombe v zadnjem preiskovanji ministerijalni tajnik g. Resek vladi oči odprl, kako sebično se tukaj dela . . . Vidilo se je, kako pravično je vlada nastopala. — Gospod Onderka pa na primer nosi od te dobe me ter dolg nos, in tolaži se samo s tem, da bo baje v kratkem avanziral in v drug kraj 1 boljšimi dohodki prestavljen. Bog ga usliši, — le v drug kraj! Iz Kresnic poleg Save 21. julija. [Izv. dop.] Letošnje nenavadno vreme polno neviht in toče je tudi nas hudo zadelo. Silna toča, kakoršne najstarejši ljudje ne pomnijo, je pokončala vse polje mej Kresnicami in Litijo in segla daleč črez Savo v Moravsko dolino. Koruza, fižol in kar je še žita na njivah, jo uničeno, drevje oropano listja in veje tako oklestene, da se kar koža lupi. Ubogi kmet ubija se noč in dan, da skromno preživi sebe in svojo družino, pa pride nesrečna ura, ki mu požre trud celega leta in ga še globokeje potisne v siromaštvo in obupnost. Od Poaavja na slovenskem Štajerskem 24. julija. [Izv. dop.] „Preljuba resnica o kje si doma!" — Pisale so vse novine, da je namestnik baron KUbek na poslanca Šuca interpelacijo glede rabe slovenskega jezika odgovoril, da na spodnjem Štajerskem govori vsak uradnik slovenski, in da se je v jednem desetletji samo enkrat pripetilo, da se je jedna slovenska vloga rešila nemški. Tako novine. Ali je njih ekscelencija gospod baron Kllbek tako govoril, ali drugače, nam vse eno, kon- sem opazoval, kako so se tiščali skupaj vsi trije, kakor zapuščeni piščanci brez kokle: Vsemu svetu nepoznani Od nikogar spoštovani kakor bi rekel Jenko. Dr. Bogoslav Šulek, pravi član jugoslovanske akademije in hrvatski pisatelj, grnd-jevni savetnik Augustin in advokat Anton Zo-ričič, stari Ilirec, so se mi tako nekuko smilili, ker nijso imeli rudečih srajc na sebi niti sokolskih klobukov nijso imeli in zategadelj se nihče nij prav zmenil za nje. Jaz mislim tako: da je vse hvale vredno, če stopa Sokol poleg Sokola, profesor univerze z čizmarom, medicine doktor z židovskim praktikantom, sicer pa tudi držim, da je en pravi Hrvat brez rudeče sokolske srajce vendar več vreden, kakor pa pet ali deset Nem cev ali judov, če tudi imajo sokolska peresa za klobukom. To je, kar je narodno čut žalilo in kar se je sploh opazovalo po Ljubljani. Hrvatski Sokol nij bil čist, bilo je dokaj Nemcev poleg (trije celo iz rajna) in judov, brez Magjara tudi ny bilo, katerih nobeden nij umel hrvatskega govora, ampak so šli v Ljubljano „der hetz halber", Nij torej čudo, ka so se zgubili nekateri tako zvani hrvatski Sokoli v judovske ulice, kjer so v nekej nemčurskej krčmi fraternizirali z nemškutarji, pa da so ljubljanski nemškutarji potem hvalili hrvatske Sokole kot izobražene, nemški govoreče ljudi. Ker ne pišem z nakano, da zbadam koga, ampak, da se izogne prihodnjič sličnim nepo-dobšeinam, bi svetoval odboru, naj drugikrat bolje pazi na goste, t. j. naj jih drži v evidenciji, poiem se ne bo dogodilo, da 1 i se grlil Nemec in jud, a zametaval pravi Hrvat ali Slovenec, kakor se je zgodilo na Bledu, kjer je aranžer ljubljanskega Sokola meni nič tebi nič spodil od dveh miz našega „Specta-bilisa" iz Zagreba, pa ko se je ta pri nekej stranskej mizi se svojim društvom sedeč ob tretjej uri popoludne pritožil omenjenemu aranžerju, zakaj ga je odgnal tamkaj proC, kjer je še vedno dosti prostora ostalo, in zakaj da ne dobi juhe, ko so uže vsi drugi do pečenke prišli, je celo hud bil aranžer nad „Spectabilisom", kateri je vsled tega tudi hud postal, ter je prišel ob vso dobro voljo in ob ves humor tisti dan. Hočemo radi verjeti, da aranžer nij zlo mislil, da je skrbel po dolžnosti svojej v prvej visti za Sokole (tideles et infideles) in gonil proč ljudi brez rudeče srajce in brez sokol-skega peresa, ali toliko takta bi mu vendar moralo ostati, da ne goni nepoznatih ljudij nepristojnim načinom iz sedežev in da jih ne pusti — brez obeda. stati rati Ramo hočemo, da kar se v onem odgovoru trdi, nij resnica! Denimo, da uradniki na slovenskem Štajerskem res vsi brez vsake izjeme slovenski govori. Vprašamo pa, koliko izmej njih slovenski piše in koliko v obče jih je dovenske pisave zmožnih? Resničen odgovor bi Slovencem bil tužen odgovor. Igitur: Treba je skrbeti, da se sedanji uradniki malo naučijo, in da je treba dalje skrbeti, ka nam dohajajo v bodoče iz srednjih in v i s o c i h Sol možje našega jezika popolnem zmožni. Mi gospodu namestniku lehko na uho povemo občino, ki skoro jedino slovensko ura-duje, in le tja nemški piše, kjer razumljonja slovenskega jezika nij pričakovati. A kakor gospod namestnik za jedno desetletje na^tej«* jedcu slučaj, tako naštejemo mi tri, ko si- je onej občini veliko let sem slovensko odgovorilo na sto in sto slovenskih vlog. da je 21.298 rimskih katoličanov in 2216 judov. Okrožje Banjaluka ima 853 vasij s 26.897 hiš in 35.248 stanovanj, v katerih prebiva 100.874 moških in 8!).IG!) ženskih, skupaj 190.043 stanovnikov; teh 42.042 mohameda-nov, 114.534 grško-iztočnega veroizpovedanja, 33.104 katoličanov in 302 juda. Bihačko okrožje ima 589 vasij s 27.295 hiš in 29.2G5 stanovanj, 94.590 moških, 82.126 ženskih, skupaj 176.710 stanovnikov; mej temi je 82.305 mohamedanov, 89.256 pravoslavnih, 5078 katoličanov 77 judov. Travniško okrožje ima 1148 vasij z 28 452 hiš in 27.698 stanovanj, 98.792 moških, 85.612 ženskih, skupaj 184.404 stanovnikov in sicer mohamedanov 58.243 66.049 pravoslavnih, 59 081 katoličanov, 431 judov. Okrožje Zvornik: 1289 vasij, 45.623 hiš, 46 654 stanovanj, 140 36o moških, 128.155 ženskih, skupaj 268.520 stanovnikov in sicer 122.411 mohamedanov, 115.257 pravoslavnih, 30.312 katoličanov, 365 judov. Mostar: 1232 vasij, 32.998 hiš, 32.573 stanovanj, 94.968 moških, 94.580 ženskih, skupaj 189.548 stanovnikov in sicer mohamedanov 65.268, pravoslavnih 64.377, katoličanov 59.858 in 35-judov. Skupaj imata Bosna in Hercegovina 1272 občin, 43 mest, 31 trgov, 5042 vasij, 189.662 hiš, 200.747 stanovanj, 1,158.440 stanovnikov (607.789 moških, 550 651 ženskih) in sicer pravoslavnih 496.761, mohamedanov 448.613y katoličanov 209.391 in 3426 judov. Ttaj«-ft. 27 julija: Pri Slonu t Rupnik iz Trsfa. — Dr. Leinkauf iz Dunaja. — pl. Sandrinelli iz Trsta. — Sohindler,. JuriBchovitz. Braune Hol'y -z Dunaja. Pri bavarskem dvorni Btirge ia Celja. Trine evne V Ljubljani 28 julija t. 1. Plenica hektoliter 9 gld. 61 kr. — rez 6 gld.. 50 kr.; —ječmen 4 gld. 06 kr.; — ovea 3 gld. 90 kr.: — ajda 6 gld. 50 kr.; — proso 5 gld. 85 kr.; - koruza,6 gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov 4 gld. — kr.; — fižol hektoliter 8 g\d. 50 kr.? masla kilogram — gld. 82 kr.; mast — gld. 76 kr.; — ipeh friseo — gld. 70 kr.; ipob povojon — gld. 74 kr. j - jajce po 2 kr.; — mleka liter « kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnino 44 kr.; ~ svinjsko-meso 64 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 13 kr.- - slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kr. metrov 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 29. julija. (Izvirno teJegrafičuu poročilo., Enotni dri. dolg v bankovcih . 71 gld. 85 kr buotni dri. dolg v srebru . 72 75 Aata renta....... 86 " 55 * 1860 dri. posojilo ... . 131 " 75 V Ake^je narodne banke . . 828 " — " Kreditne akcijo..... ' 278 " 10 ........ . 117 ; 95 ! Srebro........._ " _ » jHk1, i*\........9 ; 36 ;