Poitnlna plačana v gotovini A A 'sfidr c--::. K Številka 12 LETNIK XXXVI SC NARODNI . GOSPODAR n GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. DECEMBRA 1935 A ■ Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani. — Odplačilni načrt. — Zvezine V «i#E>E^NI^Ip4 ■ objave. — Posojilnicam, ki jim je dovoljena zaščita. — Prijave za odmero dopol-............ nilne prenosne takse. Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 12, 1.1935. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na Število navzočih članov. Občni zbor Zadružne elektrarne v Pirničah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. januarja 1936 ob 14 v šoli. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. odobritev računskega zaključka ža 1.1935.5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu na Dol., r. z. z n. z., se bo vršil 19. januarja 1936 ob Vi8 dopoldne v šolskem poslopju. Dnevni red: 1. poročilo načestva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za leto 1935. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Strojne zadruge v Št. Lovrencu na Dol., r. z. z o. z., se bo vršil dne 26. januarja 1936 ob Vi8 dopoldne v šolskem poslopju. Dnevni red: L poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje računskega zaključka za leto 1935. 3. volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. slučajnosti. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 134*—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 in po 100 kg & Din 98*—; kalijeva sol po 100 kg Din 156*—, kostpi superfosfat Din 118’—-; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200-—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185*—; kostna moka Din 100'—i nitrofoskal v vrečah Din 143’—; klajno apno Din 275'—; lanene tropine Din 2-10; modra galica Din 5'50; žveplo Din 3'—. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100'—; slamoreznice Din 1.700 do 2.000; čistilnik 10 sit Din 1.500; plugi Lesce Din 880—995; reporeznica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2,800; ko-silni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike ,Rapp“ Din 70’—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica iz tovarne „Zorka" po konkurenčnih cenah. Štev. 12. V Ljubljani, 15. decembra 1935. Leto XXXVI. MflRODhl GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25-— Din na leto, za pol leta 12-50 Din. r;-Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. . Glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani. Vse gospodarsko, socijalno in kulturno življenje zadnjih let nosi na sebi pečat krize. V tem znamenju je stala tudi letošnja glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani, ki se je vršila dne 18. novembra. Na skupščino so članice poslale toliko delegatov, kakor doslej še nikoli ne. Saj je vse sedanje delovanje in nehanje tako prazno, tako brez vsebine in brez smotreno postavljenih ciljev, da si vsak zadružni delavec želi nekega izhoda iz sedanjega tavanja po temi. Ni torej čudno, če so se bili na skupščini zbrali tako številni zastopniki naših zadrug, želeč dobiti novih pobud in novih smernic za svoje delo. Na skupščini je bilo od 680 Zvezinih članic zastopanih 473. Burno pozdravljen otvori skupščino zve-zin predsednik dr. Anton Korošec, ki najprej ugotovi pravilnost sklicanja in sklepčnost. Zatem predlaga, da se pošlje brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade g. dr. Stojadinoviču in poljedelskemu ministru g. dr. Svetozarju Stankoviču, kar se sprejme soglasno in z navdušenim pritrjevanjem. Zbrane zadmgarje je zatem g. predsednik sledeče nagovoril: Letošnje leto bo najhujše leto za nas v gospodarskem oziru. Izdatki ostajajo isti, dohodki so pa vedno manjši. To velja za posameznike kakor tudi za državo. Državni proračun bo letos sestavljen drugače, kakor za prejšnja leta. Sestavljen bo redni proračun, ki bo obsegal redne dohodke in izdatke, zraven njega pa bo sestavljen še izredni proračun o izrednih dohodkih in izdatkih. Redni proračun bo v ravnovesju. Od izrednega pa se bo izvršilo samo tisto, za kar bo kritje. — Računati je treba s tem, da bodo dohodki iz davkov manjši. Pri tem pa bo treba skrbeti še za podporo pasivnih krajev, ki so vsled suše v hujšem položaju kakor lani. Od slovenskih pokrajin pridejo kot pasivne v poštev Haloze in Bela Krajina. Svetovna kriza se ni zboljšala in dokler ni splošnega izboljšanja, tudi ni pričakovati zboljšanja pri nas. Pri nas pritiska zlasti denarna kriza. Večina denarnih zavodov je v hudi stiski. Vračamo se v čase, v katerih je živel Rajfajzen. Po vojni so bili časi, ko so zadruge imele veliko denarja. Celo male zadruge so razpolagale z milijoni in nudile denar vsakomur, kdor ga je hotel. Tega je sedaj konec. Vračamo se k malim zadrugam in k malim bilancam. Med ljudstvom je še nekaj denarja, ki pa ne prihaja v zadruge, ker do njih sedaj ni zaupanja. Denar gre ali v nogavice ali pa v Drž. hipotekarno banko in Poštno hranilnico. Denar, ki se skriva doma, je nepro- n duktiven. Drž. hipotekarna banka in Poštna hranilnica sicer denar jemljeta, toda ga v isti meri ne vračata. Če pa kdo prejema, mora tudi dajati. Zato bo ali država morala podpirati zadružništvo, ali pa morajo državni zavodi dajati kredite tudi v vse kraje in vsem ljudem, ki kreditov potrebujejo. Zadružništvu se mora pomagati, denar za podporo zadružništva se mora dobiti. Sedaj se pojavljajo kritiki, ki pravijo, da ni bilo prav, če se je denar dajal temu ali onemu in so sedaj nastale izgube. Kritizirati je danes lahko, toda tisti, ki danes tako govore, se takrat, ko se je denar raz-posojal, niso oglasili. Ni bilo zdravo, da je zadružništvo šlo v veliko. Zato se bo treba vrniti k malemu zadružništvu, ki bo polno ljubezni do bližnjega in ki bo pripravljeno pomagati potrebnemu. Treba se je navaditi na mal obseg in na delo s skromnimi sredstvi. Za naše gospodarstvo je sedaj aktualno vprašanje sankcij proti Italiji. Izvoz lesa ni zabranjen in tako ostaja glede najvažnejšega našega izvoznega predmeta še nadalje možnost izvoza. Pravzaprav pride vpoštev le prepoved izvoza konj. Toda izvoz konj bi se moral že itak prepovedati, ker se kaže že pomanjkanje za domačo porabo. Vprašanje zadružništva ni rožnato, toda zato ni treba izgubljati pameti, ampak je treba držati, kar se da obdržati. Bo sicer nekaj brodolomcev, to je gotovo. Toda glavno je, da ne klonemo z duhom. Zadružni ideal ljubezni do bližnjega mora ostati. Treba je delati v bratski slogi, nergače, ki nas ovirajo v našem optimizmu, pa je treba odstraniti, ker jemljejo drugim pogum. Ostanimo zvesti idealu zadružništva, ki je ljubezen do bližnjega. Nato se preide k sledečemu dnevnemu redu: 1. Odobritev zapisnika o zadnji glavni skupščini. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1935. 5. Predlogi o sanacijskem fondu. 6. Slučajnosti. Potem, ko je bil odobren zapisnik o zadnji skupščini, je dobil besedo načelstveni ravnatelj Fr. Gabrovšek, ki je podal naslednje načelstveno poročilo. Doba trpljenja in obrambe. Z nezmanjšano silo divja gospodarska in denarna kriza. Naše ljudstvo trpi gospodarsko kot ni trpelo, kar pomnijo najstarejši ljudje. Kar smo povedali o tej stiski lani, to drži tudi letos in le še v večji meri. Kmet, če izvzamemo posamezne kraje, ne proda skoro ničesar ali pa po cenah, ki so posmeh njegovemu delu in trudu. Vrednost posestev pada, dolgovi rastejo, davčni vijak pritiska. Denarja manjka za vse, za obleko in obutev, za žveplenke, za luč, za sol. Tisti, ki ima denar naložen, ne more do njega, tisti, ki je varčeval za starost, je sedaj navezan na usmiljenje dobrih ljudi. Ker trpi ves narod, trpe tudi njegove zadruge, trpe vse, zlasti pa kmetijske. Najhujše so prizadete zadruge, ki so bile hrbtenica vsemu drugemu zadružništvu, naše rajfajzenovke. Štiri leta bijejo boj z vlagatelji in z dolžniki. Dolžniki se vedno bolj uživljajo v misel, ki jim jo vsiljujejo neprestane izpremembe zakona o zaščiti kmetov, da ne bo treba plačati dolgov. Kar se posreči iztisniti od dolžnikov, je malenkost, ki za redno poslovanje ne prihaja v poštev. Vlagatelji to vidijo in obupavajo nad posojilnicami ter skušajo z vsemi silami iz njih izbiti, kar se še da izsiliti. Denar, ki so ga zadruge naložile pri Z. Z. ali drugod, pa je zamrznjen. Trpljenja voditeljev naših kreditnih zadrug v takih razmerah ne bom opisoval. Saj ga poznamo že štiri letal Če so prejšnji rodovi želi hvalo kot graditelji našega zadružništva, bo morala zgodovina hvaliti sedanje naše podeželske voditelje kreditnih zadrug kot vztrajne in zavedne branitelje zgrajenih postojank. Ta borba za ohranitev zaupanja, ki je potrebno pri bodočem delu, se kaže pri prošnjah za zaščito. Vsaka zadruga se brani do skrajnosti in zlepa tolaži vlagatelje, dokler je tožbe ne prisilijo, da gre pod zaščito. Doslej je moralo za zaščito prositi 134 naših zadrug, druge se bore dalje z vlagatelji po starem načinu. Zadružna zveza in Zadružna gospodarska banka. Trpe in bore se zadruge, trpi in bori se tudi Zadružna zveza. Minulo leto je bilo eno najbolj kritičnih za našo matico. Tudi ona je morala kot veste pod zaščito. Splošna denarna stiska je pritisnila kot vse tudi njo, imela pa je še svojo posebno težavo, velike naložbe pri Zadružni gospodarski banki. Banka je morala pod zaščito, za njo pa je morala rada ali ne rada tudi Zadružna zveza. Deloma smo o tem že govorili na lanski glavni skupščini. Da je denarna kriza močneje prijela ravno naše zavode, je razumljivo. Navezani so bili čisto sami na sebe. Kriza je črpala našemu bančnemu zavodu moči dve leti in pol, obseg se je zmanjševal z izplačili in kompenzacijami, bančni posli so padali. Saj bi mogla banka prej pod zaščito in bi torej njen obseg obstal, kot je obstal pri drugih velikih zavodih, ki so tudi morali pod zaščito, toda vsi veste, da je takratno politično stanje bilo tako, da je politika segala dalj kot bi smela in da se ni ustavljala pred vrati gospodarstva. Tudi mnoge naše zadruge bi o tem znale veliko povedati. Banka, pri kateri ima odločilno besedo Zadružna zveza, je vzdržala do skrajnosti. Gospodarska kriza ji je zadala že prej rane, zadala pa še večje v tej dobi čakanja. Zaprosila je nazadnje za sanacijo. Prišla je uradna komisija, ki je pregledala stanje, na podlagi katerega je bila nazadnje izdana rešitev prošnje. Naj omenim, da je bilo pregledovanje te komisije dolgotrajno in silno natančno. Sestavljena je bila iz strokovnjakov: dr. Vidmar, ravnatelj podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani, dr. Vrečko, namestnik ravnatelja podr. Narodne banke v Ljubljani in Cvetličanin, šef knjigovodstva podr. Državne hipotekarne banke v Ljubljani. Po tej rešitvi se pretvori 40% naložb pri banki v tako imenovani specialni rezervni fond. Rešitev prošnje zahteva, da se vpiše nova delniška glavnica v taki višini, da znaša celotno 20 milijonov dinarjev. Ker ostane stare glavnice le 10%, t. j. 1,200.000, je treba nove glavnice 18,800.000'— Din. Te nove delnice so prioritetne in se obrestujejo po 4%. Prevzeti jih je morala Zadružna zveza. Težko vprašanje je, kako bo z ono vsoto, ki je prišla v specielni rezervni fond. Po uredbi mora banka ta fond zniževati s čistim dobičkom in z onimi vsotami, ki jih dobi iz terjatev, ki so zaenkrat zaznamovane kot dubiozne. Kako bo s tem znižavanjem, je torej odvisno od novega dela in novih poslov pri banki in od celotnega zboljšanja gospodarskih razmer. Če se te obrnejo na bolje, bo mogla banka polagoma prepisovati iz tega fonda na prave naložbe. Koliko časa bo to trajalo? Razumeli boste, da je to negotovo. Zato tudi naš pogled v bodočnost še ni jasen. Zaenkrat trpe zadruge radi banke na obrestni meri. Ona vsota, ki je v tako-imenovanem spec. rez. fondu, se namreč nič ne obrestuje. Že lansko leto smo znižali ll* obrestno mero za naložbe kot veste prav radi tega na 2 V2 °/o- S tem smo obdržali v računu izgube in dobička ravnotežje. Radi ravnotežja, ki smo ga morali poiskati, tudi nismo mogli znižati obrestne mere tistim zadrugam, ki imajo od nas kredite, četudi bi radi šli pod dosedanjo obrestno mero 7 72%. Kdo je kriv težav pri Z. g. b.? Že lani smo povedali, da je bila naša banka mlada, z mladim premalo izkušenim vodstvom in uradništvom, da je nastala v povojnih razmerah, da je prebila težave prehoda iz inflacije v deflacijo z ranami, ki se jih ni dalo naenkrat zaceliti. Toda vse bi se prebolelo, da ni pritisnila ta strahotna gospodarska in denarna stiska. Če te ne bi bilo, koliko bi jih sploh vedelo za rane, ki jih banka počasi celi? Bile so napake in pogreške. Kdo bi jih tajil! Kar je narobe, moramo vsi obsoditi. Toda kdo ni delal pogrešk v gospodarstvu ? Najboljše zadruge ne morejo reči, da se niso nikoli varale, in če so sicer najbolje delale, jim je kriza zadala udarec. Ali je mogoče v takih slučajih govoriti o osebni odgovornosti ? Kdor nima grehov in pomot za seboj, ta naj svobodno pobira in meče kamenje. Naj opozorim, — da prav gledamo na razmere, — da so šle v sanacijo banke, ki so vse starejše in močnejše kot je naša. Da so sosednje države žrtvovale za denarne zavode, zlasti za banke, milijarde, to ste brali v zadnjih štirih letih neštetokrat. To je sila razmer. Odplačilni načrt in nova uredba. Naj na tem mestu pojasnimo tudi, kaj je z odplačilnim načrtom, ki smo ga preteklo leto predložili, ko smo prosili za zaščito. Po tem odplačilnem načrtu smo obljubili za dobo od 1.1. 1934 do 14.4. 1935 poldrugi procent izplačila. Kljub temu, da je dotok gotovine silno, silno majhen, bi to mogli držati. Toda novembra 1934 je izšla nova uredba o zaščiti denarnih zavodov, ki je odpravila odplačilne načrte, kot jih je predvidevala prejšnja uredba, in postavila novo načelo za razdelitev gotovine po tako imenovanem razporedu, ki ga je treba napraviti 6 mesecev potem, ko prejme zadruga rešitev prošnje za zaščito. Zadružna zveza še ni dobila rešene prošnje za zaščito in tako tudi ni mogla še postaviti prvega razporeda, po katerem bi se pokazalo, kaj odpade kot izplačilo na kako naložbo. Zadruge težko čakajo na gotovino, zato smo se odločili, da smo dajali kmetskim zadrugam nekaj malega na račun one vsote, ki bo kasneje nanje odpadla. Skušali smo pri tem vzdržati sorazmerje med naložbami zadrug in med izplačili, ker bi sicer kasneje mogli priti v neljubo zadrego. Pa je prav to napravljalo marsikako nejevoljo, ko smo morali s težkim srcem reči: Ne moremo več izplačati. Kmetski dolgovi pri naših zadrugah. Z izterjavanjem pri onih zadrugah, ki so nam dolžne, smo navadno slabo uspeli, ker nam je vsaka zadruga odgovarjala, da ne more plačati, češ, da ima kmetske dolžnike in da je itak prisiljena iti pod zaščito. Skušali smo letošnje leto dognati, ko se je toliko govorilo o kmetskih dolgovih in o rešitvi tega vprašanja, koliko imajo naše zadruge v resnici kmetskih dolgov. Našim zadrugam dolgujejo po zadnji statistiki razni dolžniki 700 milijonov. Od tega odpade preko 200 milijonov na tekoče račune naših mestnih zadrug. Od ostalih 500 milijonov pa je čisto kmetskih 320 milijonov. Razumljivo je torej, da one zadruge, ki so si denar od nas izposodile in imajo vsega posojenega kmetom, ne morejo danes mnogo vračati, dokler kmetje ne plačajo. Obrestna mera. Te zadruge trpe tudi na tem, ker nimajo pri obrestni meri skoro nikake napetosti. Kmetom ne morejo računati višje kot 6% ali kvečjemu 772%, izposojen denar je pa še vedno drag. Tako napravlja tudi obrestna mera eno izmed težav v razmerju med Zvezo in zadrugami. One, ki imajo denar naložen, tožijo, da je obrestna mera prenizka, one, ki imajo kredit, da je previsoka. Mi se zavedamo ogromne težave, ki jo imajo radi nizke obrestne mere naše zadruge, ki so nam zaupale ves denar. Radi prenizke obrestne mere ne morejo dobiti novih vlog, če tudi ne bi bile pod zaščito in če tudi bi izginilo splošno nezaupanje, ki je zavrlo vsako naložbo prihrankov. To je zlasti težko, če razni močnejši zavodi in zlasti če državni zavodi privlačujejo nove vloge z višjo obrestno mero. Moramo pa na drugi strani poudariti, da je en povod denarne stiske naših dni v previsokih obrestih povojnih let. Vse je hotelo hitro obogateti. Bila je divja konkurenca med zavodi, kdo bo pritegnil več denarja in nič manj divje koprnenje za višjimi obrestmi. Že svetopisemski pregovor je povedal: „Človek, ki hiti, da bi obogatel in drugim zavida, ne ve, da bo prišla revščina nadenj." Ker je pretirana obrestna mera eden povodov krize, je za ozdravljenje nujno znižanje obrestne mere. Zaščita kmetov in obtok denarja. Ne moremo preiti brez opombe težav, ki so nastale za zadruge radi vednih izpre-memb uredbe o zaščiti kmetov. Od lanskega občnega zbora smo doživeli šest uredb odnosno popravkov uredb. To silno ovira poslovanje, napravlja zmede in utrjuje med kmeti misel, da ne bo treba plačati dolgov. Hvaležni smo kraljevski vladi, da je v zadnji uredbi posebej upoštevala zadružništvo. § 4 uredbe daje zadružništvu precej avtonomije. Samo si more napraviti odplačilni načrt, po katerem morajo kmetje odplačevati svoje dolgove. Mi smo po uredbi z dne 2. februarja 1935 že maja meseca priobčili odplačilni načrt, ki so ga dogovorile slovenske zadružne zveze. Ta je bil končno tudi potrjen in objavljen v uradnih službenih listih. Pričakujemo, da bo sedaj, ko smo ga po novi uredbi morali na novo predložiti, v kratkem znova potrjen. Olajšavo, ki nam jo nudi ta sedanja uredba, bomo torej v polni meri izrabili. Pravico, ki jo dobiva zadružna zveza, da rešuje one prošnje kmetov, ki hočejo odpis dolga nad 500/0 imovine, bomo seveda izrabili v korist zadrug v prepričanju, da le tako koristimo zadružništvu. Časopisje napoveduje, da bo parlament povzdignil glas, da se ta uredba spet izpremeni, in da nas osrečijo z državnimi obveznicami. Kaj bi to pomenilo za naše zadruge, ve vsakdo, ki pogleda, kako stoje državne obligacije na borzi. Ali naj z obveznicami denarni zavodi izplačujejo vlagatelje? Ali naj jih prodajo za malenkostno ceno ? Ali naj jih lombardi-rajo pri Narodni banki in plačujejo razliko v obrestni meri? Karkoli napravijo, pomeni samo poslabšanje položaja, ne pomeni pa novega obtoka denarja. Ta način prevzema kmetskih dolgov odklanjamo. Poudarjamo z vsem poudarkom, da je treba rešiti vprašanje kmetskih dolgov obenem z vprašanjem obnovitve denarja. Vse države okrog nas so rešile denarno krizo. Z ogromnimi žrtvami so sanirale denarne zavode in obnovile obtok denarja. Tudi naša država se tej zahtevi ne bo mogla vedno ustavljati. Čimprej stori potrebne korake, tem manjša bo škoda, ki se napravlja. Zadružništvo je že stavilo svoj predlog, ki je na kratko povzet tak-le: Država naj prevzame kmečke dolgove in izplača denarne zavode z novimi denarnimi sredstvi. Kmet pa naj potem v dolgi vrsti let odplačuje državi dolg v rednih letnih obrokih brez obresti. Tako profitira kmet na obrestni meri in na tem, da plača, ko bo plačila zmožen. Denarni zavodi pa bi prišli zopet do obtoka denarja. Vemo, da ni to vprašanje tako preprosto, kot se na prvi pogled vidi, vemo pa, da je nujno potrebno rešitve. Zato je dolžnost države, da v tem smislu išče rešitve obeh vprašanj, ki sta tako povezani: Kmetski dolgovi in obtok denarja. Radi se prilagodimo tudi drugim načinom in predlogom, ki bi reševali obe vprašanji, toda povedati moramo, kako težko čaka vse naše zadružništvo resnične rešitve. Zveza in njene članice. Tako imajo zadruge vedno več težav, tako je vedno manj gotovine, tako raste splošno nezaupanje. Vstaja pa tudi proti Zadružni zvezi nejevolja. Vse zadruge vedo, da nosi Z. z. del odgovornosti za banko. Kdo ne bi razumel zadružnih delavcev, ko ne dobe denarja, ne dobe niti takrat, ko je sila ogromna, če se v njih nabira nemir in negotovost, ki hoče do izraza 1 Dobri za-drugarji — dalje — občutijo, da zveza ža-libog v sedanjih razmerah nima tistega poleta kot prej, pa jim je težko. Če tudi je zveza oslabljena, vendar mora marsikdaj svariti, posvarjeni pa težko preneso opomine matere, ki se ji ne godi dobro. Vsi tisti, ki se težko odpovedo svojemu lokalizmu, radi pozabavljajo na centralo, češ: drugod nadzoruje, drugim ukazuje, v svojem krogu naj napravi redi Dobi se pa povsod tudi takih, ki o njih velja beseda sv. pisma: .Preklet je podpihovalec in dvojezičnih, zakaj med veliko njih, ki v miru žive, napravi zmešnjave." Vsem tem naj kratko povemo: Sedanje načelstvo se živo zaveda, da živimo v kritičnih časih. Vsa doba po 6. januarju, vsa doba gospodarske in denarne stiske je bila, odnosno je še tak usodepoln čas. V tej težki dobi, ki je tako silno vplivala na zadružništvo, je bila ena glavnih misli uprave Z. z., da je treba s potrpljenjem vzdržati. Naš predsednik dr. Korošec, je izrazil na kongresu v Osijeku to misel tako-le: „Ne samo v političnem življenju, tudi v zadružništvu je treba potrpežljivosti." Nismo hoteli na tisto pot, ki so jo hoteli ubrati pri nas nekateri v polpreteklem času in ki jo je že modri Sirah obsodil z besedo: „Ne daj se slehernemu vetru goniti in ne hodi po vsakem potu, zakaj tako ravna grešnik z dvojnim jezikom." Vzdržali smo v trpljenju in potrpljenju doslej, pa upamo, da bomo do srečnega izhoda iz te kritične dobe. Naš obračun je jasen. Nismo brez napak in naše delo ni brez pomot, živimo pa v zavesti, da smo delali za korist zadruž ništva z vso dobro voljo in z vsemi močmi, ki smo jih imeli na razpolago. Če misli glavna skupščina, da smernica sedanje uprave ni pravilna, če misli da more kdo bolje krmariti v tej težki dobi, naj velja v polni meri: Kdor zna bolje, prosto mu polje. Sanacijski fond. Nekaj nesporazumljenj je bilo od zadnje glavne skupščine tudi radi prispevkov v sanacijski fond. Nekateri so bili celo mnenja, naj se lanski sklep letos razveljavi. Na dnevnem redu so tozadevno trije predlogi, ki pridejo v razpravo. Moja dolžnost je, da razjasnim nekatere stvari, ki so dale povod nesporazumom in pa da podam v smislu lanskega sklepa poročilo o uporabi fonda. Padla je misel, da ni bilo umestno, če se je glasovalo za predlog odbora cele Zadružne zveze tudi s pooblastili. Moram pa opozoriti, da je to po pravilih Zadružne zveze. Tudi so rekli, da bi člani načelstva ne smeli glasovati s pooblastili, pa moramo ugotoviti, da s sanacijskim fondom ni prizadet ne na en ne na drug način noben član načelstva. S tem v zvezi je prišel dopis na zvezo, da ne gre, da bi si s pooblastili člani načelstva izglasovali absolutorij. Zopet moramo ugotoviti, da se to še nobenkrat ni zgodilo, odkar so v zvezi sedanji člani načelstva. Da se vrnemo k sanacijskemu fondu, moramo povedati, da je bil torej pravilno izglasovan, da je veljaven in obvezen. Obvezen tudi za nekreditne zadruge kot sta ugotovila Glavna zadružna zveza in kmetijsko ministrstvo. Tako je sodil soglasno tudi celoten odbor Zadružne zveze in je v tem smislu postopal. Po raznih odbitkih, kot penzijski skladi, fondi za dubioze, deležne rezerve, je znašal končno sanacijski fond 4,275.856'61 Din. Odbor je iz tega dal nekaj prispevkov raznim zadrugam kot brezobrestno posojilo, ki ga morajo kasneje vrniti, nekaj pa jih je dal kot darilo. Razdeljeno je bilo skupaj 4 112.816'26 Din. Od tega kot posojilo 1,427.102 69 V sanacijskem fondu ostane zaenkrat 163.040-35 Din. Iz tega sledi, da o preklicu prispevka v sanacijski fond ni več govora, tudi ne o znižanju, ker je fond že uporabljen. Upamo, da tako uporabljen, da bo res v korist potrebnim. Nekatere zadruge so protestirale proti obremenitvi. Razumemo, da je težko plačati, plačati za druge, ko ima vsakdo svojih lastnih težav toliko. Pa vendar! Bodimo vsaj zadrugarji boljši kristjani kot so drugi okrog nas, pa se držimo tistega: „Tvoja roka ne bodi stegnjena k jemanju in stisnjena k dajanju." Še eno neprijetno stvar moramo poročati. Izgubili smo pravdo proti Stimac & Go. Pravdo smo podedovali po Zadružni centrali. Vlekla se je skoro 17 let po zagrebških sodiščih. V dveh instancah smo zmagali, v tretji pa pogoreli. Izgubili smo 605.000 Din, ki smo jih smatrali po razsodbah dveh instanc za sigurne. Končano je zadnje poglavje one nesrečne dobe v našem zadružništvu, ko smo doživljali notranji spor. Pač živ opomin, kaj pomeni nesloga in razkol. Tekoče delo zveze. Navadno smo zborovali v maju ali vsaj začetkom junija, letos pa smo morali čakati, če smo hoteli podati pravo sliko o stanju. Prošnja za sanacijo Z. g. b. ni bila prej rešena in zato tudi nismo mogli prej s končnim in jasnim obračunom pred občni zbor. Toda prošnja Zadružne zveze same, ki je prosila za zaščito, še vedno ni rešena. Upamo, da sedaj to kmalu doživimo. Napovedano je, da pride revizor Glavne zadružne zveze v Belgradu in tudi komisija, ki jo pošlje kmetijsko ministrstvo, da v smislu uredbe pregleda stanje zveze. Težkoče, s katerimi se je morala boriti Zadružna zveza, so v veliki meri ovirale njeno delo, vendar moremo v naslednjem podati poročilo o običajnem delu vsakega leta, iz katerega boste videli, da je Zadružna zveza v polni meri stremela za ciljem, ki ji je postavljen. Revizijsko delo se je vršilo v polnem redu. Pet revizorjev je napravilo v 1. 1934 368 revizij. Poleg tega so revizorji na sedežih zadrug napravili 177 bilanc in pregledali 90. Revizorji so se udeleževali sej zadrug, občnih zborov in ustanovitev zadrug. Kjer je bilo le mogoče, so revizorji vedno po sklepu revizije sklicali člane načelstva in nadzorstva in jim obrazložili stanje zadruge. Da radi tega, ker grajajo en ali drugi napačni postopek pri zadrugah, nastajajo mali spori, je več kot razumljivo, vendar moramo ugotoviti, da v zadnjem letu ni bilo kakih večjih nesporazumov. Mnoge zadruge so počasne pri poročanju o odpravi nedostatkov, kar povzroča zvezi vedno nekaj novega dela. Poudariti pa moramo kot vsako leto tudi letos: Ni zveza tista, ki mora odpraviti nedostatke pri zadrugah, ampak načelstvo. Re- vizija razkrije napake, načelstvo, ki jih uvidi, pa naj jih popravi. Ker se pripravlja nov zadružni zakon, po katerem morajo biti osnovane posebne revizijske zveze, naj na tem mestu ugotovimo, da stanejo vsi revizijski stroški za eno zadrugo, če se namreč vse računi, najmanj 700 Din letno. Tako bodo za male zadruge nastale nove težkoče. Radi izrednih razmer, v katerih smo živeli celo preteklo leto, je bilo sicer predavanj manj kot bi bilo želeti, vendar so se vršili trije dobro obiskani tečaji za tajnike in člane uprave zadrug. Pisarna je v preteklem letu odposlala 11.807 dopisov, prejela pa 9687. V tem niso računane okrožnice raznim zadrugam, ki jih je bilo odposlanih 5.328 izvodov. Članstvo je padlo od 673 na 667. Pristopilo je na novo 12 članic, izključenih je bilo 8 članic, 9 jih je likvidiralo, 1 pa je prišla v konkurz. Deleži so zrasli na 1,708.500 Din. Načelstvo je imelo 21 sej, 2 odbor, 4 nadzorstvo; eno od teh skupaj z odborom. Sej načelstva se je vedno udeleževal zastopnik nadzorstva. „Narodni Gospodar" je izhajal kot običajno v 1550 izvodih. Posebnost „Narodnega Gospodarja" je sedaj to, da mora prinašati uredbo za uredbo in tako postaja iz potrebe zelo uraden. Iz potrebe pravim, zakaj kljub temu, da so uredbe natisnjene in še pojasnjene v „Narodnem Gospodarju", vendar ob tem večnem izpre-minjanju mnoge zadruge znova in znova vprašujejo zvezo za pojasnila. Izdali smo kot običajno tudi statistiko, ki je potrebna, da vzdržimo pregled čez vse naše zadružništvo. Vzdrževali smo kot druga leta zadružno šolo in moremo reči, da smo z uspehi zadovoljni. Naš knjigovodja je kot prejšnja leta redno poučeval knjigovodstvo tudi na Orgljar-ski šoli. Ali naj obupujemo? Moral sem žalibog, zadrugarji, poročati več slabega kot dobrega. To je usoda sla- bih časov. Ne smemo pa pozabiti, da pridejo za slabimi časi zopet boljši. V svetovni vojni, ko je bilo tako hudo, je Zadružna zveza imela svoj občni zbor za leto 1916 šele 26. decembra 1917. Pa so se za temi slabimi časi začeli boljši. Letos smo se zbrali na glavno skupščino šele v novembru. Četudi za zadružništvo še ni boljše kot je bilo, vendar so se druge razmere tako popravile, da smemo upati najboljše tudi za Zadružno zvezo. Mnogo stvari je bilo lansko leto, ki jih na občnem zboru nismo upali načeti. Sklicali smo poprej sestanke, da smo zadrugarje obvestili. Letos je beseda svobodna. Dve leti smo doživljali, da so bila načelstvena poročila na občnem zboru, kjer smo že itak merili vsako besedo, konfiscirana. Ta doba nesvobode je minila. Zato tudi nismo sklicali, ko smo enkrat doživeli kresni dan, nobenih sestankov, kjer bi se morali skrivati, ampak smo danes odkrito govorili in obrazložili stanje Zadružne zveze. Prav tako boste vi povedali svobodno svoje mnenje. V težkih dobah, ki smo jih doživljali, nikdar nismo izgubljali poguma. Prepričani smo, da je zadružništvo ideja, ki ima bodočnost. Krize, ki jih doživlja kako gibanje, še ne pomenijo, da je to gibanje slabo. Pomenijo le, da je človeško delo, delo oseb, ki so podvržene zmotam. Toda osebe se lahko menjajo, stvar pa ostane. Tako tudi v našem zadružništvu. Ne izgubljamo poguma, ker slišimo tudi v naši državi vedno močnejši poudarek na besedi zadružništvo. Predobro vemo, da ta klic še ne najde tistega odmeva, ki bi ga moral. Mnogi govore o zadružništvu tjaven-dan kot o stvari, ki je pač v modi, drugi pa pred to besedo še zapirajo ušesa. Toda poudarek po zadružništvu je tu in je vedno močnejši. Razmere mu bodo priborile zmago. Če so druge države žrtvovale, kot smo že danes omenili, ogromne vsote za sanacijo denarnih zavodov, bo končno tudi pri nas zmagalo prepričanje, da je treba kreditno zadružništvo rešiti in poživiti. Doživeli smo izpremembe na drugih poljih, ko so mnogi mislili, da je treba vreči puško v koruzo, pa bomo doživeli izpremembe tudi na gospodarskem in denarnem. Mi vsi pa moramo paziti, da v lastnih vrstah vzdržimo red. Dve misli sta v zraku, ki moreta škodovati tudi zadružništvu. Razdiralni vpliv komunizma je velik. Marsikdo, ki je proti komunizmu, vendar podlega temu vplivu in najde posebno veselje v razbijanju obstoječega. Beseda disciplina in red je takim tako nekam težka. Druga misel je misel defetizma, obupa. Dogodki na gospodarskem polju jemljejo nekaterim vsak pogum za nadaljnje delo. Nehote drugi s svojim obupavanjem podpirajo prve. Posledica pa je, medsebojno rvanje in prepiranje, ki more skupnosti le škodovati po tisti besedi Pavlovi: „Če se med seboj grizete in ujedate, glejte, da se med seboj ne pokončate." Zadružništvo, ki naj goji duha skupnosti, mora gledati, da vzdrži v svojih vrstah duha medsebojnega zaupanja, medsebojne pomoči in ljubezni do vseh, zlasti pa plamteče ljubezni za skupno dobro našega zadružništva in našega naroda. Naj to velja nam vsemi Naj velja vam voditeljem podeželskega zadružništva! Vi ste stebri zadružne misli. Vi morate vzdržati, pa bo vzdržala vsa zadružna stavba. Vi morate ohraniti pogum, vi obdržati veselje do dela, vi pravega duha zadružne skupnosti. Naj velja vsem našim zadrugarjem po vseh slovenskih vaseh: Le v slogi, močni disciplini in z železno voljo, da hočemo v boljšo dobo, bomo zmagali ovire in priborili uspehe zadružništvu. Naj končam spet s Pavlovo besedo Filipljanom, ki pa velja tako zelo nam zadrugarjem: „Dopolnite moje veselje s tem, da boste istih misli in imeli isto ljubezen, da boste enega duha in enega mišljenja, da ne boste nitč storili iz prepirljivosti in izpraznifi slavohlepnosti." i1t; To je nauk, to je pot, da bo moglo načelstvo Zadružne Zveze v bodoče podati razveseljivejše poročilo kot letos. q Poročilo nadzorstva. - i f Poročilo o delovanju nadzorstva je podal njega predsednik Ignacij Zaplotnik. Podrobnejše se je dotaknil posameznih postavk v bilanci za 1. 1934 in v računu izgube in dobička. Ob koncu svojega poročila je v imenu nadzorstva predlagal, naj se predloženi računski zaključek za 1. 1934., ki izkazuje sklad po čl. 15 uredbe o zaščiti denarnih zavodov z dne 23. 11. 1934 v znesku 1,714.589 37 Din, odobri in podeli načelstvu absolutorij. Debata. O teh dveh predlogih nadzorstva in o poročilu načelstva otvori predsednik debato. Predsedstvo je prevzel podpredsednik dr. K- Capuder. Delegat Jos. Strnad (Dobrepolje) izvaja, da bi se bil moral občni zbor sklicati do konca junija. Glasovanje o ustanovitvi sanacijskega fonda na lanskem občnem zboru bi se bilo moralo vršiti po imenih, ne po listkih; tudi ni bilo pravilno, da so posamezni zastopniki imeli po več glasov. Pri odmeri prispevkov za sanacijski fond niso bile vse zadruge enako prizadete. ,('2 Delegat Andoljšek vpraša, če bodo imele delnice Zadružne gospodarske banke še kako vrednost. Delegat Matija Škrbec (Kranj) kritikuje ustanovitev sanacijskega fonda in poudarja, da se ni vedelo, zakaj je prav za prav šlo. Zadruge ne morejo trpeti, da bi se jim je-: malo tako, da lahko same pridejo v nevarnost. Če so kake zadruge po krivdi njihovega načelstva prišle v stisko, morajo pač izgube kriti same. Plačajo naj tisti, ki so špekulirali. Danes je fond razdeljen. To dejstvo moramo priznati. Par zadrug je dobilo velikanske podpore. Čudi se, kako se je moglo pri teh zadrugah tako gospodariti. Glede nekaterih postavk v zvezini bilanci želi podrobnejšega pojasnila, tako glede efektov, o naloženem denarju in o Blairovem posojilu. Pojasnilo naj bi se tudi razmerje do Gospodarske zveze, Oblačilnice in Mlekarske zveze. Večkrat bo treba obravnavati o sanacijah. Načelstvo ne bo kos tej nalogi. Zato naj bi se ustvaril sosvet, ki bi izdelal primerne smernice in predloge za sanacijo. Delegat Ilič (Omišalj) prinaša zborovanju pozdrave z otoka Krka. O sanacijskem fondu pravi, da se je ustanovil na breme dobrih zadrug v korist slabih. Šlo je predaleč, ko so se zahtevale tolikšne žrtve. Nekaj drugega bi bilo, če bi bilo treba sanirati zvezo, ki je vsem zadrugam skupna matica. Ne čutimo dolžnosti, da bi morali na bazi solidarnosti podpirati slabe zadruge. Proti prispevkom v sanacijski fond ima pomisleke tudi s pravnega stališča. Po veljavnih predpisih se rezervni fond ne sme deliti, sicer izgubi zadruga davčne ugodnosti. Zato ne verjame, da je bilo pobiranje prispevkov pravno utemeljeno. Če že ostane sanacijski fond, naj bi se prispevki odmerili ne po knjigovodsko izkazanih rezervah, ampak po faktični moči, in naj bi se pobirali v malih zneskih tekom 20 let. Tako bi zadruge prispevke lažje utrpele. Delegat Zupan (Kranj) pripominja, da je na lanskem občnem zboru zastopnik zveze izjavil, da bodo zadruge lahko svoje prispevke plačale s prepisi. Po nekaterih pripombah delegatov Strah (Ježica), Frlan (Vrhnika), Ekart (Cirkovce) in Kocjan (Dragatuš) izjavi predsednik, da je bil sklep o ustanovitvi sanacijskega fonda napravljen na lanskem občnem zboru pravilno. Vsak zastopnik zadrug je dobil glasovnico. Tako edino je bilo mogoče izvršiti glasovanje. Vsak zastopnik lahko po pravilih zastopa 10 članic. Dalje konstatira predsednik, da ni bilo proti temu načinu glasovanja na lanski skupščini nobenega ugovora. Delegat Jernej Hafner, ki je bil na lanskem občnem zboru član skrutinija, pojasni, da so skrutinatorji postopali tako previdno in strogo, da je bila vsaka napaka izključena. Ravnatelj Gabrovšek odgovarja na izvajanja posameznih predgovornikov: Očitek, da se občni zbor ne vrši pravočasno, je neutemeljen. Če bi bilo načelstvo skupščino sklicalo poprej, bi ji ne bilo moglo predložiti računskega zaključka za 1. 1934, ker še niso bile razčiščene razmere pri Zadružni gospodarski banki. Storili smo samo to, kar nam je velevala pamet in sklicali občni zbor takoj, ko je bilo to mogoče. Nesmiselno je zahtevati, da bi se o stvareh, ki so izglasovane, še enkrat glasovalo. Pri delnicah Zadružne gospodarske banke ostane neodpisanih 10 Vo še nadalje v veljavi. — Pomnožitev efektov v bilanci je v zvezi s tem, da je Zveza prevzela za 18,800.000 prioritetnih delnic pri Zadružni gospodarski banki. — Vloga pri poštni hranilnici na Dunaju je ostala neizplačana. V tem oziru imamo samo neizpolnjene obljube. Pri tej priliki bodi omenjen tudi t. zv. vse-učiliški fond, ki ga je bil svojčas deželni odbor kranjski dal zvezi kot nekako garancijo za varnost pri zvezi naloženega denarja, slično kakor je bil prevzel jamstvo za varnost vlog pri Ljudski posojilnici v Ljubljani. Kakor znano je prejela zveza vseučihški fond v vrednostnih papirjih. Ko je kasneje prišlo do spora med zvezo in deželnim odborom, je deželni odbor zahteval, da mu zveza ta fond vrne in sicer v gotovini. To jej zveza tudi storila, a njej sami so ostali papirji. Vseučiliščni profesor Polec priznava v svojem poročilu o pripravah za ustanovitev slovenske univerze, da je ta fond jako dobro služil pripravljalnemu odboru. Navzlic temu pa je pred nekaj časom v nekem ljubljanskem dnevniku bilo objavljeno na-migavanje, kakor da smo pri zvezi vseuči-liški fond zapravili. To je dokaz, kako lahko je vzeti zaupanje. — Kar se tiče sanacijskega fonda moramo predvsem poudariti, da je bilo glasovanje pravilno. To se je ugotovilo. Tudi ne more nihče trditi, da zadruge že prej niso bile poučene o nameri, ustanoviti ta fond. Pred občnim zborom se je o tem razpravljalo na zadružnih sestankih v Mariboru, Celju in Ljubljani. V vabilu na skupščino je bila kot posebna točka dnevnega reda označeno: Sklepanje o sanacijskem fondu. — Glede tajnih rezerv je bilo že lani pojasnjeno, da jih ni mogoče zagrabiti. — Tudi o plačilu prispevka s prepisi je bilo že lani vse povedano. — Sanirala je zveza zadruge, ki imajo izgube; če imajo pri zvezi dolgove, ni bilo merodajno. — Kar se tiče pripombe, ali so revizorji ugotovili nered in napake pri posameznih zadrugah, je treba upoštevati, da revizorji napake le konstatirajo, odpraviti pa jih mora načelstvo. — Izrečena je bila tudi pripomba, da si morajo člani načelstva pri zvezini upravi zaupanje zaslužiti. Današnji občni zbor ima priliko povedati svoje mnenje, ali Zvezina uprava zasluži zaupanje, ali ne. Saj se bo glasovalo o absolutoriju načelstvu in bo imel vsak delegat možnost, da glasuje za absolutorij, ali pa proti absolutoriju. Nič ne moremo imeti proti kritiki, če je utemeljena in sodobna in ima namen, stvari koristiti. Ni pa kritika obrekovanje. Dr. Basaj izvaja: Sklep lanskega občnega zbora o sanacijskem fondu ni bil izsiljen, ampak prostovoljen. Skrutinatorji so izid glasovanja točno ugotovili. Tajnih rezerv pri izmeri prispevkov ni bilo mogoče upoštevati. To, kar je priporočal delegat Ilič, da bi bilo namreč bolj umestno tekom 20 let pobirati od rezervnega fonda po 1/2%, je neizvedljivo. Tudi pravni pomisleki delegata Iliča ne drže. Sanacijski fond in prispevki zanj so osnovani na uredbi, ki ima moč zakona. — Kar se tiče banke, je treba vedeti, da se je dr. Krek dolgo trudil, da bi si naše zadružništvo ustvarilo lasten bančni zavod, ki bi tvoril zvezo med zadrugami in denarnim trgom. Gospodarstvu pri banki se lahko očita to ali ono, nihče pa ne more očitati, da se je kdo pri nji osebno okoristil. Banka je bila ustanovljena ob času, ko je bilo denarja preveč. Zato se je prehitro razvila, dasi vodstvo ni imelo praktičnih izkušenj in tudi ni bilo na razpolago verziranega uradništva. Dr. Schaubach izjavi glede sanacijskega fonda, da dotičnega sklepa ni mogoče več izpremeniti in tega tudi ne more storiti nobena oblast. Če je sodba tukaj in obsojenec obešen, potem se ne da nič napraviti. Fonda ni razdelilo načelstvo, ampak širši odbor. Pri tem se odbor ni oziral samo na krivce, ampak tudi na nedolžne in njihove družine, ki bi bile ob morebitnih polomih veliko trpele. Predsednik nadzorstva Ignacij Zaplotnik da pojasnila o večjih kreditih. Delegat Strnad ugotavlja, da je sanacijski fond demoralizujoče vplival na zadružnike in da se bodo sedaj tudi zadruge, ki stoje dobro, zanašale na podporo iz sanacijskega fonda. Delegat Snoj predlaga konec debate. Delegat Ilič se oglasi ponovno za besedo in poudarja, da zadruga ni prvenstveno humanitarna ali karitativna ustanova, ampak je gospodarsko in interesno podjetje. Ad 4. Predsednik nato odredi glasovanje o predlogu nadzorstva, da naj se: 1. račun- ski zaključek za 1. 1934 odobri in 2. da se načelstvu podeli absolutorij. Za predlog je bila velika večina glasov, proti je glasovalo le 7 delegatov. Ad 5. Ker so bili predlogi članic o sanacijskem fondu obdelani že pri splošni debati, se preide k naslednji točki, k slučajnostim. Ad 6. Delegat Zdravko Klemše (Solčava) predloži občnemu zboru resolucijo proti obdavčenju konsumnega zadružništva. Delegat Peter Potočnik (Ljutomer) pred-dlaga, da naj Zadružna zveza stori vse potrebne in nujne korake, da pride čimprej do potrebne in nujne gotovine. Priporoča dalje, da bi se občni zbori zveze vsako drugo leto vršili v Celju ali v Mariboru. — Dalje želi pojasnila, po kakih smernicah se postopa pri sestavljanju novega zadružnega zakona. Dr. Basaj poroča o tem, po kakšnih vidikih je sestavljen načrt novega zadružnega zakona. Dalje govori o zaščiti kmetov z ozirom na kmetske zadruge in predloži ob koncu svojega govora tozadevne resolucije. Delegat Jeretina (Dob) predloži resolucijo glede zaščite kreditnih zadrug. Vse resolucije se sprejmo in se objavijo v Narodnem Gospodarju. Delegat Rozman (Bohinjska Bistrica) priporoča, naj se vse želje, o katerih se je obravnavalo, zbero in pošljejo centralni vladi. Ko je delegat Zupan (Naklo) dobil pojasnilo na svoje vprašanje, se oglasi k besedi delegat Jevnikar (Št. Vid pri Stični), ki omenja, da če se da zaščita enemu stanu, jo je treba dati tudi drugemu. Tudi obrtniki in trgovci bodo prišli z enako zahtevo. Pri sedanji zaščiti premoženje propada tako pri dolžnikih kakor tudi pri porokih. Za kmeta-dolžnika imamo odplačilni načrt: toda kako naj kmet plača, če nima dohodkov. Nekateri delegati so še želeli raznih informacij o posameznih poslovnih zadevah, nakar so dobili primerno pojasnilo. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, se je predsednik zahvalil delegatom za obilo udeležbo, potem pa je zaključil občni zbor. Odplačilni načrt. Nova uredba o zaščiti kmetov. Uredba o zaščiti kmetov od 30. septembra 1935 je v čl. 4., odstavek 1. predpisala: „Predpisi te uredbe se ne uporabljajo za terjatve kmetijskih zadrug in njihovih zvez, toda te ustanove morejo izterjavati svoje terjatve od zaščitenih kmetov po določbah, ki jih za zadruge predpišejo njihove zveze ... Te odredbe odobruje minister za kmetijstvo." Potreba ponovne odobritve. Zadružne zveze v dravski banovini so že letošnjo spomlad na podlagi uredbe o zaščiti kmetov od 2. februarja 1935 pred- ložile odplačilni načrt, ki ga je kmetijski minister odobril 1. maja 1935 in je bil potem objavljen v Službenem listu banske uprave 20. julija 1935. Ker pa je stopila s 30. septembrom v veljavo zopet nova uredba o zaščiti kmetov, je bilo z ozirom na zgoraj navedeni čl. 4. nove uredbe odplačilni načrt ponovno predložiti v odobritev. Zadružne zveze v dravski banovini so to napravile 2. novembra t. 1. in je g. minister za kmetijstvo skupni načrt zadružnih zvez odobril že 11. novembra 1935 pod štev. 74.164/V. Ta načrt je v bistvu popolnoma enak načrtu, odobrenem od ministrstva 1. maja 1935 št. 25.408/V. (Primerjaj Narodni Gospodar od 15. 5. 1935 na str. 66). Da ne bo potreba zadrugam iskati odplačilni načrt v Službenem listu, ga tu prinašamo doslovno, kakor je bil odobren, skupno z odobrilno klavzulo ministra za kmetijstvo. plačati obresti od dolžne glavnice po čl. 2. tega odplačilnega načrta. Od dne dospelosti se računljo zamudne obresti v enaki izmeri. Čl. 4. Kako glasi odplačilni načrt. Na temelju prvega odstavka čl. 4. uredbe o zaščiti kmetov z dne 30. septembra 1935, Službene Novine z dne 8. oktobra 1935, štev. 233/LVII./546 predpisujejo po odobritvi g. ministra za kmetijstvo Zadružna Zveza v Ljubljani, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo In Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, naslednji odplačini načrt, po katerem bodo zadruge — članice imenovanih zvez — Izterjavale od dolžnikov kmetov svoje terjatve, nastale pred 20. aprilom 1932. Čl. 1. Kdo se smatra za dolžnlka-kmeta, je določeno v čl. 1. in 2. uredbe o zaščiti kmetov z dne 30. septembra 1935. Čl. 2. Zadruge računajo dolžnlkom-kmetom od 1. januarja 1935 največ 6% obresti letno za nazaj. Le zadruge, ki Imajo več kot 25% svoje obratne glavnice (t. j. vseh lastnih in tujih sredstev) Izposojene od drugih denarnih zavodov, smejo raču nati dolžnlkom-kmetom od 1. januarja 1935 dalje največ 7 Va % obresti na leto. Člen 3. Dolžniki-kmetje morajo vsako leto najkasneje do konca meseca novembra Dolžno glavnico odplačujejo dolžniki-kmetje, Izvzemšl primer po čl. 5.. v 12 letih po naslednjem v letu 1935 1% v letu 1936 2% v letu 1937 3% v letu 1938 4% v letu 1939 5% v letu 1940 7% načrtu: v letu 1941 9 % v letu 1942 11% v letu 1943 13°/0 v letu 1944 14 o/o v letu 1945 15 o/o v letu 1946 16 o/o Kot dolžna glavnica se smatra stanje dolga izračunano po čl. 3., odstavek 5., uredbe z dne 3. avgusta 1934. Odplačilo na glavnico je plačati vsako leto najkasneje do 30. novembra. Člen 5. Če dolžna glavnica pri zadrugi ne presega zneska Din 6.000 —, odplačuje dolžnik zadrugi poleg vsakoletnih obresti letno najmanj Vi dolžne glavnice, In sicer do konca novembra vsakega leta. Člen 6. Če dolžnik ne plača obresti In odplačila na glavnico v teku treh mesecev po dospelosti, izgubi pravico do ugodnosti Iz tega odplačilnega načrta. Člen 7. Ako zadruga ugotovi, da dolžnik odtujuje ali obremenjuje ali pustoši svoje premoženje, tako da bi iz tega nastala nevarnost za njeno terjatev, izgubi dolžnik pravico do ugodnosti Iz tega odplačilnega načrta z dnem, ko je prejel od zadruge pismeno obvestilo o tem. Proti taki odločbi zadruge Ima dolžnik v roku 15 dni od prejema obvestila pravico do pritožbe na pristojno revizijsko zvezo, ki odloča dokončno. Člen 8. Obresti, ki bi jih bil moral dolžnik plačati do 15. decembra 1934, se smejo prisilnim potom izterjati takoj po objavi tega odplačilnega načrta, v kolikor jih zadruge že niso izterjale odnosno vtože-vale po čl. 8 odplačilnega načrta zvez z dne 1. maja 1935. Člen 9. Odplačilni načrt dobi obvezno moč z dnem, ko se objavi v Službenem listu kra Ijevske banske uprave dravske banovine. Zadružna zveza v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo Gabrovšek, 1. r. A. Kralj, 1. r. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo Dr. J. Kersnik, 1. r. Fran Terček, 1. r. Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo Filip Uratnik, 1. r. Podpis nečitljiv. Kraljevina Jugoslavija MINISTRSTVO ZA POLJEDELSTVO Br. 74.164/V 11. novembra 1935.1. v Belgradu. Na osnovi čl. 4. uredbe o zaščiti kmetov od 30. septembra 1935. 1. KMBR. 184 odobravam: prednje odredbe, po katerih bodo zadruge, članice Zadružne zveze v Ljubljani, Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani in Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani izterjavale svoje terjatve od zaščitenih kmetov. Minister za poljedelstvo Sv. Stankovič, 1. r. Zvezine objave. Kreditnim zadrugam! Večina kreditnih zadrug, ki prosijo za odlog plačil, ne napravi pravilno prošenj in prilog. Da se izognemo nepotrebnemu dvojnemu delu, pozivamo vse one zadruge, ki nameravajo zaprositi za odlog plačil, naj se pri sestavljanju prošnje in potrebnih prilog drže sledečih navodil: 1. Za obrazec prošnje pišite Zadružni zvezi, da ga Vam pošlje. 2. Za zaključni račun je po uredbi predpisan poseben obrazec, katerega smo objavili v 2. štev. „Narodnega Gospodarja" z dne 15. 2 1934. Ako bi zadruga te številke „Na-nega Gospodarja" ne imela pri roki, naj piše Zadružni zvezi, da ji pošlje obrazec zaključnega računa. Posebno opozarjamo, da ni pravilno, ako zadruga ne upošteva zaključnega računa v polnem obsegu, t. j. tudi v točkah, ki se zadruge ne tičejo. 3. Izpisek iz knjige dolžnikov mora vsebovati : tekočo številko, dolžnikovo ime in njegov poklic, dolžni znesek z obrestmi vred po bilančnem stanju, dalje kako je posojilo zavarovano (poroštvo ali vknjižba) in pri nezaščitenih dolžnikih tudi termin, do katerega bi morali glasom zadolžnice posojilo vrniti. 4. Izpisek vlagateljev mora obsegati: tekočo številko in znesek vloge z obrestmi po bilančnem stanju ter morebitne dogovore za izplačilo vloge. 5. Prošnjo in zaključni račun morajo podpisati vsi člani načelstva in nadzorstva; pravila zadruge, seznam članov načelstva in nadzorstva, izpisek iz knjige dolžnikov, izpisek iz knjige hranilnih vlog, morebitni izpisek iz računa vrednostnih papirjev in izpisek iz računa upnikov podpiše zadruga v smislu pravil (navadno po dveh odbornikih). Prošnjo in vse zgoraj naštete priloge opremite s štampiljko. 6. Izpisek iz računa vrednostnih papirjev in izpisek upnikov mora sestaviti zadruga le tedaj, če ima vrednostne papirje ali kredit. 7. Prošnji je priložiti kolek za 20 Din. Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic „Zadružne zveze" nudi Obla-čilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze. Posojilnicam, ki jim je dovoljena zaščita. Mnoge posojilnice so dobile od ministrstva za poljedelstvo po tolikem čakanju vendar le rešitev prošnje za zaščito. Vse naše posojilnice so prosile le za odložitev plačil, ne pa za sanacijo ali izvenstečajno likvidacijo. Ko je prišla rešitev prošnje, je nastalo za te posojilnice vprašanje, kako pa sedaj poslovati. Na to vprašanje hočemo v naslednjem dati kratka pojasnila. Koliko traja odložitev plačil? Po čl. 17. odst. 1. uredbe od 23. novembra 1934 se sme odložitev plačil dovoliti največ za 6 let. Uredba o zaščiti denarnih zavodov od 23. nov. 1933 pa je predvidevala rok 5 let (čl. 20). Zato so posojilnice, ki so prosile za zaščito po prejšnji uredbi, prosile za 5 let; posojilnice pa, ki so prosile za zaščito tekom leta 1935, so ponajveč prosile že po novi uredbi t. j. za 6 let. V rešitvah ministrstva je pod prvo točko povedano, da se posojilnici odobrava odložitev plačil za toliko let, kolikor je prosila in da teče ta rok od dne, ko je ministrstvo rešilo prošnjo za zaščito. Na katere dolgove se nanaša zaščita? Odložitev plačil se nanaša samo na tiste dolgove posojilnice, ki so nastali do dne, ko je posojilnica javila pristojnemu registrskemu sodišču, da je vložila prošnjo na kmetijsko ministrstvo za odložitev plačil (čl. 17. odst. 2). To imajo tudi vse posojil niče navedeno v 1. točki rešitve. Ker je ministrstvo predpostavljalo, da niso vse zadruge javile registrskemu sodišču vložitev prošnje, stavi v rešitvi še even-tuelni rok, ko je dospela prošnja za odložitev plačil v poljedelsko ministrstvo. Do tega dne nastale terjatve vlagateljev in dru- gih upnikov posojilnice veljajo kot stari dolgovi samo za one posojilnice, ki niso izvršile predpisano prijavo registrskemu sodišču o vložitvi prošnje za zaščito na ministrstvo. Če torej veljajo vsi dolgovi posojilnice do dne prijave sodišču o vloženi prošnji za zaščito kot stari dolgovi, na katere se razteza zaščita, veljajo vsi dolgovi posojilnice, nastali po tem dnevu, kot novi dolgovi, (nove vloge) in se na nove dolgove ne raztezajo odredbe o zaščiti in se morajo ti novi dolgovi voditi tudi v posebnih knjigah. Zlasti pa se bo knjižilo med nove dolgove posojilnice vse ono, kar vlagateljem iz njihovih starih terjatev pripada po razporedu, pa vlagatelji iz kakršnegakoli razloga niso prišli dvignit (čl. 17. odst. 4.). Ta ločitev med starimi vlogami in novimi vlogami se mora strogo izvajati. Misel zakonodajalca je bila ta, da po veliki večini vlagatelji ne bodo dvigali tega, kar jim po izteku vsakega polletja pripada po razporedu posojilnice in da se bodo na ta način postopnjema stare vloge prelivale v nove vloge in bodo posojilnice tako postopnjema prehajale v normalno poslovanje. Žal pa je bila to le misel. Praksa bo pokazala, da ta misel ni bila realna, in se ne bo obistinila. Kako se obrestujejo stare vloge? Po uredbi obrestna mera za stare hranilne vloge ne sme biti manjša od20/0niti večja od 4% na leto (čl. 19. odst. L). Poso jilnice so morale po predpisu tega člena same v prošnji predlagati obrestno mero za stare vloge, ki jo morejo plačevati in jim je ministrstvo v rešitvi (točka 2.) odredilo, kakšno obrestno mero imajo računati za stare vloge na knjižice in na tekoče račune. Kolikor doslej poznamo, je v največ slučajih — 176 — odrejena obrestna mera za stare vloge na knjižice in na tekoče račune po 2%, v nekaterih slučajih tudi 272%. Ta obrestna mera se računa vlagateljem od dne, ko je posojilnica registrskemu sodišču javila, da je vložila prošnjo za zaščito. Če take prijave ni napravila, potem se računa ta obrestna mera od dne, ko je ministrstvo prejelo njeno prošnjo za zaščito. Za posojilnice pa je nerodno, da bi do dne vložitve prošnje za zaščito računale eno obrestno mero, po dnevu prošnje za zaščito pa drugo obrestno mero. To da ogromno dela. Posojilnice same pa običajno že od 1. januarja tistega leta, ko so prosile za zaščito, niso nameravale dati višje obrestne mere, kakor ono, ki so jo predlagale v prošnji za zaščito. Kaj naj torej napravijo v tem vprašanju? Isto obrestno mero, katero jim je ministrstvo odredilo v rešitvi prošnje za zaščito z veljavnostjo od dneva vložitve prošnje, isto obrestno mero bodo posojilnice računale že od 1. januarja dotičnega leta dalje. Razlika obstoji le v tem, da je temelj za obrestno mero od 1. januarja pa do dneva vložitve prošnje sklep načelstva ali skupne seje načelstva in nadzorstva o višini obrestne mere za vloge, dočim je od dneva vložitve prošnje naprej temelj za isto obrestno mero rešitev ministrstva. Nastane vprašanje, kakšna obrestna mera pa velja za nove vloge. Za nove vloge so posojilnice glede obrestne mere svobodne v mejah uredbe o maksimiranju obrestne mere z dne 3. avgusta 1934. Po tej uredbi znaša obrestna mera za vloge na knjižice in na tekoče račune pri denarnih zavodih od 1. julija 1934 dalje 1 % manj nego znaša reeskontna obrestna mera Narodne banke. Ker je reeskontna obrestna mera Narodne banke sedaj 5 °/o, se smejo nove vloge na knjižice in tekoče račune pri posojilnicah obrestovati sedaj največ po 4 0/°. Kako se bodo Izplačevale stare vloge ? Najvažnejše vprašanje za posojilnice, še bolj seveda za vlagatelje pa je, kako se bodo stare vloge izplačevale. Najenostavnejši odgovor bi bil ta, da bodo posojilnice izplačevale stare vloge procentualno enako vsem vlagateljem v takem razmerju, odnosno v takem procentu, kakor bo posojilnicam pritekal denar iz starih terjatev. Kaj pa so stare terjatve posojilnic? Stare terjatve posojilnic predstavljajo v prvi vrsti vsa posojila, dana do dne prošnje za zaščito in vse naložbe pri denarnih zavodih do tega dne. Pri posojilih bo zopet treba razločevati posojila kmečkim dolžnikom, ki bi se imela odplačevati po odplačilnem načrtu zadružnih zvez in posojila nekmečkim dolžnikom, pri katerih izterjavanju so posojilnice sicer svobodne, seveda le v mejah dolžnikove plačilne sposobnosti. Zakon. Poglejmo najprej uredbo i. s. njen člen 20., ki govori o izplačevanju starih vlog pri zavodu pod zaščito. Pripomniti moramo seveda, da ima ta člen pred očmi prvenstveno razmere bank, ne pa malih rajfajzenskih posojilnic. Glasi pa takole: „Člen 20. Denarni zavod, ki mu je bila dovoljena odložitev plačil, mora napraviti po izteku vsakih šestih mesecev razpored denarja, izterjanega iz terjatev v tem razdobju. Po tem razporedu se uporabi v naslednjem tromesečju vsa vsota izterjanih terjatev v tem razdobju. Po tem razporedu se uporabi v naslednjem tromesečju vsa vsota izterjanih terjatev za poravnavo zavodskih starih dolgov po predhodnem odbitku režijskih stroškov, javnih davščin ter odplačil in obresti pri denarnih ustanovah, katerih terjatve so odjodložitve plačil izvzete. Pri napravi razporeda se mora ravnati zavod po tehle določbah: 1. Vlagatelji na vložne knjižice in tekoče račune, ki imajo terjati do 10.000 Din, se izplačujejo z obrestmi vred prvenstveno z najvišjim odstotkom. 2. Za ostale vlagatelje in druge upnike se določi v razporedu, da dobe manjši vlagatelji in upniki odstotno več, večji pa manj. 3. Razpored mora obsezati tudi izjemna izplačila vlagateljem za primer bolezni, smrti in neobhodnega vzdrževanja njihovega in njihovih rodbin. 4. V prvih šestih mesecih po dovolitvi odložitve plačil sme denarni zavod po sredstvih, s katerimi razpolaga, svoje upnike deloma in občasno izplačevati in napraviti z njimi po izteku šestih mesecev po razporedu končni obračun. (2) Razpored je treba razgrniti na vidnem mestu v prostorih centrale denarnega zavoda in v prostorih podružnic. (3) Denarni zavod predloži razpored vsakih šest mesecev ministru za trgovino in industrijo, ki ga v 15 dneh zaradi boljše in pravilnejše razdelitve lahko prenaredi in zavodu odredi, naj tako postopa." Za sestavo razporeda uredba torej predvideva sledeče skupine vlagateljev: 1. Vlagatelji do 10.0001— Din. 2. Vlagatelji nad 10.000'—, a) manjši, b) večji. 3. Vlagatelji, potrebni izjemnih izplačil za slučaj bolezni, smrti in neobhodnega vzdrževanja. 4. Dodati pa bi bilo po našem kot poslednjo skupino še vlagatelje s prav majhnimi vlogami, pri katerih izplačevanje v procentih nima nobenega smisla. Mislimo vloge do 200'— ali do 500 Din približno. Uredba da torej glede razporeda samo navodila, katera je primerno uporabljati pri vsakem denarnem zavodu z ozirom na njegove posebne razmere. Razmere so namreč pri vsakem denarnem zavodu drugačne tako glede hranilnih vlog ali izposojil, kakor tudi glede posojil in naložb odvišnega denarja. Zato je po gori navedenih splošnih navodilih o razporedu dolžnost uprave vsakega denarnega zavoda, da po posebnih razmerah dotičnega zavoda vsakih 6 mesecev sestavi razpored. Primer razporeda. V sledečem dajemo samo primer takega razporeda, pri čemer se dobro zavedamo, da mogoče niti pri eni posojilnici niso razmere take, da bi mogla svoj razpored sestaviti v skladu z našim primerom. Vzemimo za primer posojilnico s približno 1,00000. Din aktiv. Aktiva obstojijo: naložbe pri denarnih zavodih 350.000 Din, kmečka posojila 530.000 dinarjev in nekmečka posojila 120.000 Din. Predpostavimo, da je posojilnica dobila rešitev prošnje v oktobru 1935, tako da prvi razpored sestavi za čas od 1. julija 1935 do 31. decembra 1935 v januarju 1. 1936. Posojilnica prejme v tem času gotovine: a) naložb...................Din 5.600'— b) od kmečkih dolžnikov za obresti in glavnico ... „ 23.500'— c) od nekmečkih dolžnikov • w 6.400'— skupno Din 35.500'— Od gotovine, prejete v tem času, je odbiti režijske stroške posojilnice, ki so: plača tajnika za 6 mesecev Din 2.400'—, rentnina Din 600, pisarniške stroške Din 150, najemnina za 6 mesecev Din 600, skupno Din 3.750'—. Preostanek gotovine Din 31.750.—. Predpostavljamo, da vlagateljev, potrebnih izjemnih izplačil, ni bilo, tako da pridejo vpoštev samo 4 skupine: 1. Hranilne knjižice v višini največ do 300'— Din, skupno Din 7.350*— se izplačajo v celoti. 2. Vloge od Din 300'— do Din 10.000'— v skupnem znesku Din 550.000 — dobijo 3%, t. j. Din 16.500'—. 3. Vloge od 10.000 - do 20.000 - Din v skupni vsoti Din 320.000’— dobijo 2,,/0, t. j. Din 6.400’—. 4. Vloge nad Din 20.000’— v skupni vsoti Din 120.000 — dobijo l0/0, t. j. dinarjev 1.200'—. Izplačila za vloge pod L—4. znašajo Din 31.450'—. Preostali znesek Din 300'— se prenese na bodoči razpored, ki se bo delal po 30. junija 1936, za čas od 1. januarja 1936 do 30. junija 1936. Kar pa je izrednih izplačil vlagateljem za primer bolezni, smrti in neobhodnega vzdrževanja pridejo ta plačila v razpored v skupni višini, kot so se izplačala. Seveda pa je po našem mnenju taka izjemna izplačila treba upoštevati pri prihodnjem razporedu, da taki vlagatelji dobijo pri prihodnjem, oziroma prihodnjih razporedih toliko manj, kolikor so pri dotičnem razporedu dobili več, nego bi jim šlo po procentih z ozirom na višino njihove uloge. Dobro vemo, da bo vsaka posojilnica po svojih razmerah, a vendar v glavnem po navodilih čl. 20 sestavila razpored, ki odgovarja njenim razmeram. Pojavilo se bo mnogo dvomov, svetujemo, da celo priporočamo, da se posojilnice v vseh takih dvomljivih vprašanjih obračajo na Zvezo. Finančne olajšave v smislu čl. 15. Vsaka posojilnica dobi v rešitvi prošnje za zaščito pod točko 4. tudi odobritev finančnih olajšav v smislu čl. 1. odst. 1. uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Vsakdo nehote misli na to, kakšne so te olajšave. Čl. 15. odst. 1. glasi: „Vsi odpisi propadlih in dvomljivih aktiv denarnega zavoda in valorizacija nepremičnin po predpisih tega oddelka so oproščeni davka. “ Za posojilnice, ki so družbenega davka proste, je ta olajšava brezpredmetna. Pač pa je važna za one posojilnice, ki družbeni davek plačujejo. Dali smo v prednjem nekaj pojasnil posojilnicam, ki so prejele za rešitev prošnje za zaščito. Naj se posojilnice obrnejo na Zvezo glede vseh vprašanj, ki jim kljub gor-nim pojasnilom niso jasna. Prijave za odmero dopolnilne prenosne takse. Počenši s 1. januarjem 1936 se prične druga odmerna doba za plačevanje dopolnilne prenosne takse, t. j. za petletno taksno dobo od 1936. do vštetega 1940. leta. Predmet plačevanja. Dopolnilni prenosni taksi je zavezano nepremično premoženje raznih pravnih oseb. 1. Od nepremične imovine cerkve, cerkvenih in posvetnih ustanov in fondov, političnih in cerkvenih občin, raznih volil, zavodov, društev in drugih združenj, katerih članom ne pristoja noben delež pri osnovni imovini, se plačuje dopolnilna prenosna taksa od prometne vrednosti nepremičnine na leto 0’4%. 2. Od imovine delniških in drugih pridobitnih družb in društev, katerih članom pristoji izvesten delež osnovne skupne imovine, se plačuje dopolnilna prenosna taksa od prometne vrednosti v znesku 0 2% na leto. V to skupino spadajo tudi gospodarske in pridobitne zadruge, ker ima vsak član delež v osnovni deležni glavnici. 3. Čisto industrijske družbe plučujejo od prometne vrednosti nepremič. imovine 01%. Oproščene so dopolnilne prenosne takse uradniške gospodarske zadruge, delavske konsumne zadruge in take zadruge, ki jim je namen, brez vsake špekulacije članom zajamčevati ali preskrbovati stanovanj- i7d ske hiše. Vendar pa morajo tudi te zadruge prijaviti svojo nepremično imovino in je treba obenem s prijavo predložiti potrdilo pristojne oblasti kot dokaz o izpolnitvi pogojev za oprostitev; drugače bi se oprostitev ne priznala. Čas plačevanja. Dopolnilna prenosna taksa se odmerja za petletne taksne perijode, plačuje pa se letno v tromesečnih obrokih naprej. Prvi obrok zapade v času od 1. do vštetega 31. januarja, drugi obrok od 1. do vštetega 15. aprila, tretji od 1. do vštetega 15. julija in četrti od 1. do vštetega 15. oktobra. To pravilo pa velja le za primer, da je taksa višja kakor 500 Din na leto. Ako je znesek nižji nego 500 Din, se mora vsa vsota takse plačati za celo leto naprej najkasneje do 31. januarja. Če ima kdo taksi zavezano imovino v več okoliših, mu sme finančna direkcija dovoliti, da plačuje dopolnilno takso iz več okolišev v enem kraju. Kdor ne plača predpisane vsote v določenem roku, od tega jo izterja finančna obiast eksekutivno. Podlaga za odmero dopolnilne takse je prometna vrednost dne 1. januarja začetega leta nove periode in sicer brez odbitka pasiv. Za bodočo periodo bo torej merodajna prometna vrednost po stanju dne 1. januarja 1936. Če nastopi obveznost plačevanja med periodo, se vzame za odmerno podlago prometna vrednost v onem času, ko nastopi obveznost, plačevati to takso. Prometna vrednost se ugotavlja na na-način, ki je predpisan v 1. pripombi k tarif, post. 12. taksne tarife. Prometno vrednost mora v prijavi navesti zavezanec. Če oblastva, ki se jim predlagajo te prijave, dvomijo o pravilnosti na- vedene prometne vrednosti, morajo pribaviti od občinskega oblastva, v čigar okolišu so nepremičnine, izjavo o prometni vrednosti stvari in na podlagi te izjave, če se z njo strinjajo, odmeriti takso. To izjavo mora dati predsednik občine (župan) ali njegov namestnik skupno z enim članom občinskega odbora in sicer v roku 10 dni. Če se ugotovi, da je v tej vrednosti podana lažna izjava, se obsodi poleg veljavnih kazenskih zakonih še na denarno kazen od 500 Din do 2000 Din. Če pa oblastvo ne dobi zahtevane izjave v predpisanem roku, ali če dvomi, da je vrednost, navedena v izjavi, pravilna, ali če zavezana stranka dvomi o pravilnosti te izjave, more oblastvo odrediti, da se ugotovi prometna vrednost po izvedencih. V tem primeru izvrši to ugotovitev šef pristojne davčne uprave, državni inženjer ali državni uradnik poljedelske (šumske) stroke (po kakovosti nepremičnine, ki se ceni), en član pristojnega občinskega odbora in oseba, ki jo določi stranka. Če se pri tej ocenitvi dožene, da je ugotovljena prometna vrednost nepremičnine večja od prijavljene vrednosti in da znaša ta razlika več kot 200/0, mora zavezanec poleg redne takse od presežka vrednosti plačati kot kazen še enkratni znesek te takse in tudi stroške za cenitev po izvedencih. Če se dožene, da je ugotovljena vrednost večja od prijavljene, toda ne znaša ta razlika več kakor 10% do 20%, plača zavezanec samo redno takso od presežka vrednosti in stroške za cenitev, Če znaša razlika manj nego 10%, plača zavezanec samo redno takso od presežka vrednosti, stroške za cenitev pa trpi država. Kakor smo videli zahteva zakon, da se v napovedi navede točna prometna vrednost. Kaj je resnična prometna vrednost, na to je danes dostikrat prav težko odgovoriti. Brez dvoma je, da je vrednost zemljišč zlasti na kmetih zelo padla. Pa tudi zgradbe se ne morejo tako spraviti v denar kakor včasih. Zato bi bilo le pravično, če bi davčne oblasti upoštevale vzroke, ki so vodili do tega, da je na splošno vrednost nepremičnin padla. Izpremembe, ki vplivajo na višino odmerjene dopolnilne prenosne takse, bodisi da je treba zaradi tega takso zvišati ali pa znižati, se morajo prijaviti oblastvu v 30 dneh od dne, ko nastane izprememba. Če se izvrši prijava pravočasno, se vzame ta prijava v poštev pri odmeri ali popravi izza prihodnjega tromesečja. Drugače se znižba ne upošteva za vso periodo, pač pa se upošteva zvišba in sicer tako, da se pobere kot kazen za ostali del taksne periode dvakratna dopolnilna taksa. Obveznost plačevati dopolnilno prenosno takso, ki nastane šele tekom taksne periode, se začne s prvim dnem prihodnjega tromesečja. Obveznost plačevanja preneha s koncem onega tromesečja, v katerem je ta obveznost prestala. Napoved o imovini, ki je zavezana dopolniti prenosni taksi, se mora vložiti ob začetku vsake taksne periode najkasneje do vštetega 15. januarja za bodočo periodo do 15. januarja 1936. Med periodo jih je treba naznaniti v 30 dneh potem, ko so bili pridobljeni taksi zavezani predmeti. Ako se ne prijavijo, nastopijo ostre kazni. Napoved se mora napraviti na obrazcu, ki je za to predpisan. Napovedi se vlagajo pri oni davčni upravi, v čigar okolišu leži dotična imovina. Te davčne uprave tudi odmerjajo in pobirajo takse. Družbe, ki morajo javno polagati račune, torej tudi zadruge morajo prijavi priložiti tudi svoj poslednji računski zaključek. Vsaka prijava (napoved) mora biti podpisana v pravno obvezni obliki. Davčna uprava mora prejem napovedi potrditi. Kazni. Če kdo v predpisanem roku ne vloži napovedi za novo ali začetno taksno periodo, toda jo vloži, predno se izvrši odmera, plača za vso prihodnjo taksno periodo dvakratni znesek dopolnilne takse. Kdor ne vloži pravočasno napovedi za novo taksno periodo, ampak jo vloži šele po izvršeni odmeri, dalje kdor vobče ne vloži napovedi, plača poleg kazni, omenjene v prejšnjem odstavku, v prvem letu še dvakratni znesek enoletne dopolnilne takse od vrednosti nenapovedanih predmetov. To velja tudi za primer, če se glede premičnin, ki se smatrajo po državljanskem zakonu za sestavni del nepremičnin, opusti označba, da so sestavni del (pritiklina, pertinenca, fundus instructus) nepremičnine. Pritožbe, zoper odmero dopolnilne prenosne takse in zoper kazni se sme vložiti pritožba na finančno direkcijo. Po čl. 23. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah znaša rok za vložitev pritožbe 15 dni od dne, ko se je prejela odločba ali rešitev oblastva prve stopnje. Pritožbo je vložiti pri onem oblastvu, ki je izdalo prvo odločbo. Odločbe finančne direkcije so izvršne. Kdor se ne pritoži, ne more do konca taksne periode več zahtevati, da bi se mu odmera izpremenila. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: .Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani. Tisk Zadružne tiskarne (Maks Blejec) v Ljubljani. POSLOVNE KNJIGE IN TISKOVINE Vse članice opozarjamo, da Ima Zveza v zalogi vse knjige in tiskovine, kakor jih zahtev* poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih vrst zadrug. — Mnoge tiskovine nudijo za poslovanje znatno olajianje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru, vloga na sodišče, rač. zaključek. — Zveza ima v zalogi tudi vse pisarniške potrebščine, kot npr. svinčnike, peresa, pečatni vosek, papir, pivnike, registratorje, preluknjače itd. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tudi najnižje cene. V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (II.) In vzorna pravila (III.) i I. Komad Rač. zaključki za hranilnice in posojilnice Din —"50 „ . za blagovne zadruge ... . —'SO Zapisnik o rednem občnem zboru ... . —•50 Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu, ali prememba pravil).......................... —'50 Izpiski iz knjige hranilnih vlog oz. posojil , 1*— Obvezne izjave za dolžnike....................—'40 Tiskovine za izvl. tek. rač...................—'30 Zadolžnice na poroštvo......................—"75 Zadolžnice na vknjižbo......................—‘75 Zadolžnice na amortizacijo..................—'75 Prošnje za posojilo............................. —'50 Pogodba za kredit v tek. rač.................... —*75 Obrestne tabele (na kartonu SV^/o do 6°/<* » 21— . . 6l/*% do 7»/, (na papirju) , 3 — . 7»/a°/o do 8‘/a7. . . 3,- . . 9°/o do 10»/o . . 3.— Listek za izplačilo vloge....................... —'10 Listek za izplačilo posojila..................—*10 Opomin dolžniku Din —10, Opomin porokom , —'10 Opomin za podaljšanje posojila .... , —‘IS Zemljeknjižni predlog (list)..................—'40 Pole za inventuro............................... —'75 Potrdila......................................—10 Izpiski (nova tisk.) tek. rač.................—75 Rač. zaključki (kartonirani po 20 komadov) za kreditne in nekredltne zadruge (zvezki) , 22'— Denarne kuverte...............................—'65 Kuverte za dopisovanje z Z. Z.................—'10 Dopisnice za dopisovanje z Z. Z. . . . „ —-05 Mlekarske pole................................—75 Tiskovine (priloge menični kredit) ... , —75 Mape za zadolžnice............................8-— Mape za ustanovne listine.....................12 — II. Knjiga hranilnih vlog 50 listov . . ■ n ,100. ... , „ , 150 , celo platno , „ , 200 , pol usnje Knjiga posojil 50 listov................. . . 100...................... » • 150 » ............... , . 200 . pol usnje . . . Razdelnik za kreditne zadruge 50 listov. m , * , 100 , • . . . . 150 „ telo ;L Razdelnik za nedenarne zadruge 24 listov . » • « » 50 „ . . 100 . . 200 Blagajniški dnevnik 100 listov Blagajniški dnevnik 200 listov celo platno Komad Din 60' . 105 , 160 „ 270 , 70 . 115 , 155 „ 270 . 60 100 135 40 60 100 170 45 95 Komad * Knjiga tekočih računov 50 listov . . . Din Knjiga tekočih računov 100 listov cel gradi . , , , 200 „ celo plat. . Amerikanski journal za blagovne zadruge . „ . . . . „ nm izdaji. Knjiga denarnih listkov 100 strani . . , 200 . . . Knjiga pristopnic 50 listov .... . , 100 .......................... 200 .................. .Straca* 100 listov Din 65'—, 50 listov Blagovni skontro 100 listov .... Blagovni skontro 50 listov .... Nakupna prodajna knjiga 100 listov . Nakupna prodajna knjiga 50 listov . Blago oddajni bloki....................... Vložni zapisnik 50 listov Din 30, 100 listov Vložni zapisnik 200 listov................ Hranilne knjižice (lično vezane v šagrinpapir) , , (vezane) ................. , „ (broširane)............... , , (celo platno)............... Zadružno-posojilne knjižice............... Nakupne knjižice.......................... Knjižice za imetnike tekoč, računa 16 list. Knjižice za električni tok ..... . Imenik zadružnikov 20 listov.............. Imenik zadružnikov 30..................... Imenik zadružnikov 60..................... » . 100................................ Knjiga porokov............................ Knjiga odstopnic (broširano).............. Sejni zapisniki........................... „ , 100 listov................ Trgovske knjige z 2 kolonami .... Indeksi .................................. Mlekarske knjižice........................ Saldo-Konti na trdem papirju 50 listov . , , • M 100 ... 40— 72'— 120*— 180— 230 — 15- 25 — 12 — 16'— 34'— 40 — 75-— 45 — 75--45--22--50-90-— 4"— 3 — V— 5-50 3-1-40 475 1-50 20-25-— 40’— 70'— 20'— 6'— 26'-30- 26 — 20 — 375 30'— 50'— III, Komad Pravila za hranil, in posojil. (Rajfeis.) . . Pravila za hranil, in posojil, (Schulz.) . . Pravila za kmet. nabav, in prod. zadruge Pravila za živinorejske zadruge . . , . Pravila za kmetijska društva (strojne zadr.) Pravila za mlekarske zadruge . . . . . Pravila za zadružne elektrarne . . . . Pravila za zavarovanje goveje živine . . Pravila za strojne zadruge.................. Pravila za živ. selekcijske zadruge . . . Pravila za pašne in gozdne zadruge . . Din 2 — . 2— . 2 — : . 2-, 2,— . 2— „ 2-. 2— . 2— Prilo^a k 12. št. »Narodnoj’«! Gospodarja« iz. I. 1956. Statistični pregled. poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1935, Šlevilo vsi'li članic Zadružno zveze koncem leta 1935 je znašalo 660. Statistični pregled se nanaša na 660 zadrug, ker 6 zadrug ni poslalo računskega zaključka.* V tem pregledu izkazane zadruge so imele koncem leta 1935 143.244 članov in sicer je znašalo število članov pri posojilnicah 92.591, pri nekreditnih zadrugah pa 50.653. Najmanjša posojilnica je imela 15 članov, največja pa 3.541. med nabavnimi in prodajnimi zadrugami je imela najmanjša 9. največja 8.457, med mlekarskimi zadrugami 12 oziroma 625, med živinorejskimi zadrugami 15 oziroma 229. med vinarskimi zadrugami 32 oziroma 482, med zadružnimi elektrarnami 6 oziroma 755. med stalinskimi zadrugami 6 oziroma 1.058, med obrtnimi zadrugami 4 oziroma 435, med vodovodnimi zadrugami 17 oziroma 35. med kmetijsko strojnimi zadrugami 9 oziroma 122. med raznimi zadrugami 8 oziroma 1.744. Celokupni promet vseh zadrug je znašal Din 2.473,928.865.98. Vsota vplačanih deležev je znašala Din 6.924.096.60. Skupni rezervni zakladi so dosegli višino Din 49.422.145.99, skupni čisti dobiček Din 2,765.211.17 in skupna zguba Din 3.198.146.18. Hranilne v loge in pasivni tekoči računi so se napram prejšnjemu letu znižali za Din 9.871.478.28 ali za 1.5% (leta 1954 so se znižali za 2.7%). posojila in aktivni tekoči računi so se znižali za Din 23,142.095.68 ali za 3.4% (leta 1954 so se znižali za 4.8%). Na vsakega člana pri posojilnici odpade povprečno Din 6.942.— posojila. Najmanjša posojilnica je imela Din 16.246.50 hranilnih vlog, največja pa Din 144.904.782.87. Najnižja obrestna mera za hranilne vloge je bila 1%, najvišja pa 6%. povprečna obrestna mera je znašala 2.75%. Naj nižja obrestna mera za posojila je znašala 5%, najvišja pa 10%, d oči m je bila povprečna mera za posojila 6%. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 4.1 °/oo, pri prodajnih zadrugah 19.7 0/o0. pri mlekarskih zadrugah 15.2 0/00. pri obrtnih pa 12.6%o od prometa. * ()d teh (> zadrug I še ni poslovala, 2 sla bili izključeni, poslalo pa kljub pozivom niso: Ljubl jana, Gospodarska zadruga pooblaščenih graditeljev: Št. Vid pri Slični. Kmetijska gospodarska zadruga: Sarajevo, Privredna zadruga Misir«. Povprečna obrestna mera Število zadrug Število poročil Število zadružnikov hranilnih vlog v °/„ posojil v °/o Okraj Denarni promet 2 6 9 9 1-615 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Črnomelj 2,559.930 73 275 6 14 14 3.627 Kamnik 19,235.777 81 2 6 16 16 3.761 Kočevje 98,765.656 71 2’25 550 19 19 3.797 Kranj .... 38,976.770 45 2 5 18 18 5.149 Krško 10 530 506 76 2'50 575 10 10 3.107 Litija 8,336.493 22 3 6 8 8 5.656 Ljubljana (mesto) 192,395 021 12 2 50 6 25 25 3.680 Ljubljana (okolica) 19,080.620 59 2'50 6 9 9 1.849 Logatec 5,429 595 32 2 6 16 16 2.874 Novo mesto 7,572.533 48 2 5 10 10 2.044 Radovljica 18,956.824 90 2'50°/o 6°/o 154 154 37.159 421,839.731 09 3 6 7 7 1.727 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in v Mariboru Brežice 3,939.734 55 4’5 8 2 2 6.260 Celje (mesto) 488,324.786 31 3 6 16 16 2.637 Celje (okolica) 10,577.806 80 3*5 6-5 7 7 4.023 Dolnja Lendava 7,186.167 01 2-5 575 8 8 1.880 Dravograd 6,222.400 23 2 5 5 8 8 1.548 Gornjigrad 9,662,052 32 3 65 9 9 1.620 Konjice 7,740.758 48 2-5 6 7 7 1.190 Laško 5.264.934 72 2-5 6 10 10 3.940 Ljutomer 61,605.197 79 4 8-5 6 6 5.225 Maribor (mesto) 328,671.540 50 3 65 10 10 2.333 Maribor (desni breg) 6,233.358 16 3 6 16 16 2.917 Maribor (levi breg) 4,878,021 74 4 65 14 14 3.583 Murska Sobota 14,327.854 49 3-25 7-25 2 2 2.535 Ptuj (mesto) 128,319.292 04 3 6 21 21 5.579 Ptuj (okolica) 9,583.609 32 3 6 6 6 1.390 Slovenjgradec 6,807.299 40 3 6 20 20 3.368 Šmarje pri Jelšah 5,005.247 66 3'25°/J 6 25°/c 169 169 51.755 1.104,350.061 55 2-50 6 154 154 37.159 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 421.839.731 09 325 6-25 169 169 51.755 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru . . . 1.104,350.061 55 2-5 55 13 13 3 677 Hrvatske zadruge 5,643.899 99 275'vJ 6 "/o 336 336 92.591 1,531.833.692 63 PROMET Hranilne vloge Pc isojila dano = Tekoči račun s člani prejeto j izdano Tekoči račun z Zvezo in naložen denar vloženo dvignjeno vrnjeno prejeto izdano 826.626 89 938.718 47 114.301 50 30.889 650 131.694 96 39.124 48 4,357,212 33 5,776.249 38 1,273.365 21 249.688 25 675.593 39 737.676 64 1,842.940 70 1,207.890 56 5,192.332 56 7,131.466 67 16,692.302 22 15,670.466 65 8.346.771 71 8,578.441 73 7,804,797 62 6,044.462 48 4,766.124 79 5,974.031 30 1,501.407 45 290.713 10 3,800.797 33 3,583.765 25 5,070.496 22 4,035.793 26 2,736.768 87 3,190.568 78 760 817 40 62.011 38 203.223 Ki; 266.138 85 616.805 29 672.419 96; 1,991.889 11 2,661.598 21 817.795 74 47.212 58 236.381 101 150.305 09 1,177.198 56 436.780 78 26,851.649 33 31,018.426 98 3,423 390 36 1,519.578 99 29,546.918 46 19,676.781 02 24,053.157 29 22,344.581 23 4,296.057 95 5,089.290 80 1,680.554 84 848.976 90 802.201 60 701 801 08 1,223.845 04 1,385.209 78 1,395.382 16 1,454.235 85 307.401 98 60.760 39 183.482 32 156.163 95 277.246 83 313.135 38 1 >94.674 25 1,647.905 28 490.119 24 175.678 80 336.047 75 577.941 25 532.787 53 533.561 38 2,578.586 57 3,079.486 92 1,169.552 60 277.249 63 2,275.392 82 2,318.174 58 1,952.423 04! 2,134.357 93 56,487.304 811 67,961.978 64 28,231.008 54 19,232.75632 46,407.459|94 36,747.189|44 44,683.393(08 39,147.317 22 926.366 89 1,205.094 24 470.177 63 65.980 50 100.510 95 70.920 17 289.928 85 231.971 53 74,628.563 02 64,484.264 94 5.399.079 40 2,411.272 — 63,049.041 65 65,975,354 94 21,543.188 22 27,407.564 16 2,323.344 64 2,929.338 66 715.907 05 309.046 75 293.857 05 359.334 68 1,003.188 59 994.846 52 1,281.126 58 1,595.717 61 916.621 16 481.817 74 256.464 21 293.211 03 463.460 40 498.149 40 988.146 25 1,272.635 43 586.836 16 129417 25 305.969 88 330.538 88 403.826 75 298.346 79 2,202.882 — 3,062.990 14 939.215 02 222.549 28 323.920 37 466.795 80 1,020.671 76 657.007 — 2,074.653 15 1,453.153 82 306.099 16 587.468 66 483.372 38 333.810 33 491.596 13 646.305 57 961.503 44 1,419.996 93 434.693 67 43.816 46 298855 28 207.702 18 389.988 15 370.745 78 2,075.290 46 2,453.451 98 764.935 21 136.115 13 9,864 285 21 9,766.188 56 2,647.844 35 2,926.647 56 25.541 863 17 25,154.145 98 7,264.401 55 6,439.196 96 55,376.549 66 55,205.358 85 34,690 365 — 36,937.799 94 1,100.699 93 1,548.495 40 522.583 70 19.171 73 144.816 19 134.243 86 639.329 05 513.264 87 1,167.111 96 1,602.213 72 562.451 02 135.360 73 — — 9.120 75 260.727 18 140.782 71 2,250.765 36 2,483.872 34 1,073.430 92 454.674 10 2,122.489 10 2,051.217 — 651.116 98 646 214 92 3,792.606 96 4,532.224 23 11,600.583 25 11,340.308 — 19,697.218 79 18,270.763 29 10,787.752 71 11,468.445 90 1,758 137 47 2,053.555 20 878.321 62 391.031 19 475.027 27 346 942 78 673.791 71 497.345 04 1,264.137 15 1,226.630 94 359.311 20 157.626 — 724 705 98 688.960 44 802.865 69 868.143 22 913.035 87 1,407,064 99 591.019 60 90.920 10 18.508 54 5.182 53 532.535 23 399.659 58; 125,250.234|30 119,884.846 55 33,385.667 32 23,415.772 58 153,535.622 51 158,515.646|07 77,292.176 75 85,503.240 49 56,487.304 81 67,961.978 64 28,231.008 54 19,232.756 32 46,407.459 94 36,747.189 44 44,683.393 08 39,147.317 22 125,250.234 30 119,884.846 55 33,385.667 32 23,415.772 58 153,535.622 51 158,515.646 07 77,292.176 75 85,503.240 49 649.064 90 1,064.032 37 641.201 90 205 668 38 104.804 64 73.284 55 616.114 32 316.546 90 182,386.604 01 188,910.857 56| 62,257.877 76 42,854.197 28 200,047.887 091 195,336.120 06 122,591.684 15 1 124,967.104(61 AKTIVA Okraj Gotovina Posojila Menična posojila Aktivni Naložbe Inventar Zaostale obresti Vrednostni premični nepremični od posojil Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča « Oovem mestu Črnomelj . . . 41.520 20 5,623.151 94 24.600 1,981.627 20.067 63 66.902 75 561.968 55 2.944 50 Kamnik . . . 158.595 40 16,834.407 72 — — 3,996.091 28 15,606.192 90 42.997 04 192.069 — 1,224.952 34 68.528 Koievje . . . 609.078 34 23,477.536 67 — — 4,667.930 45 29,782.228 64 67.259 85 967.059 99 1,606.093 64 48.248 35 Kranj .... 366.035 29 23,885.371 21 1.588 75 10,074.818 59 22,599.374 31 254.154 39 3,568.577 33 1,565.638 69 130.919 09 Krško .... 87.788 25 13 474.105 46 — — 472.978 35 16,173.671 94 95.473 28 233.146 33 862.180 90 48.392 75 Litija .... 26.624 75 16,141.893 59 — — 367.850 83 8,524.418 27 30.028 40 631 014 50 1,418.692 17 1 015 Ljubljana (mesto). 478.677 01 36,294.832 54 46.367 — 88,945.319 59 21,273.108 52 107.745 — 16,818.420 97 4,029.944 22 9,501.562 Ljubljana (okolica) 153.188 07 17,605.556 53 — — 2,988.307 13 19,177.013 36 28.767 54 284.894 55 753.372 71 15.876 50 Logatec . . . 71.256 93 10,503.976 97 — — 1,125.753 05 2,946.713 48 27.152 75 375.353 52 701.426 23 500 Novo mesto . . 64.987 15 8,324.032 83 — — 1,652.343 50 6,442.088 21 125.678 04 1,919.865 30 557.080 71 1.223 Radovljica 151.578 29 11,823.090 09 — — 6,541.258 47 8,861.327 15 128.830 75 243.845 85 479.062 67 17.518 75 2,209.329 68 183,987.955 55 47.955 75 120,857.251 24 153,367.763 78 928.154 67 25,301.150 09 13,760.412 83 9,836.727 94 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice . . 51.459 74 7,160.122 62 468.045 31 3,875.471 10 25.092 78 115 331 399.138 03 10.001 Celje (mesto). . 2,954.656 90 45,737.631 19 4,076.458 75 46,989.843 10 23,194.511 80 853 30 5,352.210 — 2,410.929 72 687.754 Celje (okolica) . 98.067 21 9,291.600 04 — — 242.073 80 6,894.267 96 54.770 71 1,023.172 13 351.525 88 12.010 Dolnja Lendava . 52 836 27 9,880.098 70 — — 1,924 532 52 125.520 13 104.658 70 829.679 — 281.642 29 29.198 11 Dravograd. . . 25.923 35 11,746.942 41 — — 1,318.033 — 1,633.369 61 28.001 39 203.600 — 1,134.019 78 13.000 Gornji grad . . 17.042 52 8,468.922 86 — — 1,701.210 75 15,351.114 46 15.569 — 640.850 — 483.676 50 7.992 50 Konjice . . . 33.395 98 7,111.364 79 380.987 87 1,421.102 39 3,964.484 14 45.304 50 920.561 30 510.753 63 300 laško .... 47.848 53 4,428.768 65 — — 1,580.859 53 6,285.789 74 26.932 — 483.722 50 145.448 81 12.020 Ljutomer . . . 190.030 75 14,393.467 10 — — 3,410815 87 4,806.005 51 59.961 57 597.445 86 712.694 19 13.661 Maribor m esto . 908.556 98 23,169 993 57 5,842.744 52 22,638 912 66 21,767.957 63 174.296 — 4,943.012 27 1,200.186 41 168.578 Maribor (desni breg) 60.218 51 7,573.656 36 — — 1,561.943 31 5,354.295 73 34.570 29 592.562 98 390.253 52 31.365 Maribor (levi breg) 63.214 09 8,781.286 50 — — 157.800 25 3,003.841 51 39.580 43 305.586 — 380.237 68 8.000 Murska Sobota . 149.387 18 12,572.142 19 — — 2,506.632 75 343.614 62 36.446 56 156 344 — 642.912 64 13.869 03 Ptuj (mesto) . . 234.878 25 9,746.268 15 — — 16,923.395 30 7,111.555 90 2.181 — 1,340.000 — 235.279 — 5.383 Ptuj (okolica) . . 128.847 36 17,858.458 23 — — 1,412 999 69 4,341.705 21 28.526 17 383 971 48 990 002 40 6.816 05 Slovenjgradec . . 85.470 78 5,719.558 73 — — 508.155 90 5,635.161 54 15 229 45 306.261 80 378.732 70 5.000 Šmarje pri Jelšah. 72.036 12 7,254.667 09 — — 37.630 31 8,705.701 15 29.311 47 367 486 86 459 143 81 1.100 — 5,173.870|52 210,894.949 18 10,300.191 14 104,803.986(44 122,394.367 74 721.285(32 18,561.797 18 11,106.576 99 1,026 047 69 Okoliša deželnega so-dišia v Ljubljani in okrožnega sodlšia v Hovcm mestu. . Okoliša okrož. sodiši v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge . 2,209.329 5,173.870 162.907 68 52 76 183,987.955 210,894.949 11,201.254 55 18 06 47.955 10,300.191 75 14 120,857.251 104,803.986 708.145 24 44 38 153,367.763 122.394.367 8,472.827 78 74 89 928.154 721.285 36.132 67 32 55 25,301.150 18,561.797 142.534 09 18 13,760.412 83 11,106.576 99 843.911^60 9,836.727 1,026.047 21.085 94 69 7,546.107 96 406,084.158 79 10,348.146 89 226,369.383|06 284,234 959 41 1,685.572 54, 44,005.481127 25,710.90l|42 10,883 860|(>3 P S I V A Deleži pri drugih zavodih Ostala aktiva Zguba Deleži Hranilne vloge Pasivni tek, račun Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 44.500 7.066 26 5.349 75 7,602.797 83 4.303 345 658 34 376.588 40 39.651 51 70.839 50 67.017 88 9.403 90 36,228.414 34 291.936 56 64.786 44 291.665 — 1,297.820 26 77.664 58 81.802 r>0 88.798 32 1.391 74 17.833 25 55,880.966 11 2,046.451 75 153.312 16 50.921 — 3,102.073 03 145.871 17 111 213 25 70.147 50 9.006 58,984.604 31 163.500 25 298.802 96 1,287.055 81 1,745.433 35 139.435 72 190.103 21.271 51 19.962 34 29,618.209 39 610.935 37 259.748 70 49.008 — 1,041.840 67 59.407 30 50 550 18.799 5.039 25 25,537.954 50 „ — 251.883 46 134.174 — 1,135.606 29 146.229 01 35.000 1,352.454 41 1.562 31 387.178 42 164,441.831 04 3,262.521 — 1,155.278 18 6,107.639 — 3,483.329 28 47.216 65 220.956 16.161 65 9.623 75 38,255.404 47 381 883 78 261,931 96 372.505 — 1,824.428 60 138.316 48 45.750 99.806 26 12.046 50 15,095 947 85 43.662 52 17.109 80 4.075 — 647.670 25 77.177 27 80 010 69 061 18 1.152 93 10 564 75 17,732.999 63 340.855 25 89 027 07 266.815 — 731.976 02 65 285 13 81.201 — 384.770 74 7.364 50 26,572843 73 508.817 18 170.244 36 553 055 — 846 847 02 53 311 97 1,011.925 25 2,195.354 71 4.106 98 493.372 41 475,951.973 20 7,654.866 66 3,067.783 43 9,116.912 81 16,233.613 17 989.566|79 _, 35.500 1.250 140 88 11.968 25 10.918.903 22 292.320 46 300.956 9 574 82 582.264 27 25.565 44 — — — — — 53.103 — 1 16,777.066 08 9,161.331 81 — — 492.180 32 4,666.964 31 254.203 24 86.400 47.704 34 18.771 91 19.207 50 16,816.779 50 24.262 — 381.688 — 13.615 56 834.608 44 30 202 98 35.000 963 03 — — 28.440 — 11,145 202 33 28.783 — 1,670.261 — 35.028 08 329.900 87 26.513 47 45.000 — — 5.990 25 13,764.826 57 781.433 — 605.859 45 8.552 29 919.396 05 61.831 93 40.600 300 4.747 50 4.194 32 25,334.238 75 303.183 84 199.034 — 60.711 35 810.522 34 20.141 49 37.000 5.698 65 — 16.250 85 12,854.458 55 175.994 05 724.216 62 44.656 4 1 589.903 05 25.473 69 41 350 4.792 25 — 3.471 75 12,300 482 38 11.559 76 53.654 — 12.477 49 645.441 05 30.445 58 50.100 108.627 86 1.680 97 28.637 50 21,951.053 82 600.456 — 709.668 — 105.501 58 865.141 67 84.032 11 19.305 31.441 14.243 08 511.630 26 72,098.458 06 5,074.480 — 383.030 85 245 313 23 2,503.657 72 62.657 — 55.000 41.068 79 275 06 10.519 50 13,969 839 63 57.143 88 331.944 02 23.219 11 1,271.289 40 31.254 01 80.825 17.141 29 1.915 45 23.382 — 11,598 613 14 — — 77.168 — 25.747 04 1,085.142 64 29.375 38 68 000 4.855 9.197 13 41.790 — 10,656 502 27 1,289.190 92 3,760.142 92 22.194 92 693.261 91 40.318 16 5.000 18.900 62.301 — 25,808.006 56 4,292.683 26 3,004.868 50 529 547 50 1,846.781 62 78.652 16 105.381 50 113.700 64 15.129 74 40.886 50 19,842 446 25 91.751 95 3,645 421 — 125.064 06 1,519.230 69 120.738 02 30.105 2.668 75 9.441 50 11,674.097 43 84.319 os 456.385 — 28.650 68 417.450 31 16.000 65 100.030 — 1.136 3.118 89 14.418 75 15,744.080 36 47.127 56 94.355 — 6.396 79 1,085.519 74 39.463 50 838.096 50 400.867|S0 69.484|70 886.232 93 423,255.054 90 22,316.020 57 16,402.436 36 1,788.431126 20,666.476 08 976.868 81 1,011.925 25 2,195.354 71 4.106 98 493.372 41 475,951.973 20 7,654.866 66 3,067.783 43 9,116.912 81 16,233.613 17 989.566 79 838.096 50 400.867 51 69.484 70 886.232 93 423,255.054 90 22,316.020 57 16,402.436 36 1,788.431 26 20,666.476 08 976 868 81 76.885 29.800 — 19.654 91 57.307 5C 16,561.129 89 574.640 89 54.288 49 3,035.551 10 1,345.151 45 87.068 83 1,926.906 75 2,626.022 22 93.246 59 1,436.912|S4 915,768.157 99 30,545.528 12 19,524.508 28 13,940.895 17 38,245.240 70 2,053.504 43l Okraj Z G U B A Obresti hranilnih vlog Obresti tek. računa Upravni stroški Davki in pristojbine Odpisi Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu Črnomelj , . . . 154.480 10 312 37 56.764 73 13.078 48 17.726 Kamnik 1,048.789 79 34.211 14 222.168 02 63.300 71 83.42383 Kočevje 1,533.348 58 51.146 91 393.317 52 66.715 94 339.199 88 Kranj 1,700.699 31 39.820 87 359.592 76 90.161 30 431.291 74 Krško 726.632 43 22.447 84 173.415 81 53.434 92 109.892 40 Litija 592.697 84 11.205 09 122.489 87 56.056 30 120.961 60 Ljubljana (mesto) 7,178.480 15 166.983 38 1,180.346 41 28.716 72 1,829.125 71 Ljubljana (okolica) 991.706 22 39.185 11 169.920 61 46.500 50 118.182 09 Logatec 402.790 17 3.728 90 78.124 23 32.571 16 95.439 65 Novo mesto 419.208 56 35.770 09 133.092 21 27.266 05 104.550 55 Radovljica 793.211 38 58 379 64 171.450 34 55.907 41 76.649 84 15,542.044(53 463.19l|40 3,060.682 51 533.709 49 3,326.443|29 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice 287.563 95 30.240 — 122.400 73 12.181 — 8.985 12 Celje (mesto) 5,142.456 74 435.309 82 1,051.996 92 208.819 08 34.450 — Celje (okolica) 469.937 04 31.998 98 144.614 43 32.751 29 71.939 52 Dolnja Lendava , 321.709 35 125.222 63 89.458 63 20.423 — 143.992 42 Dravograd 377.458 50 41.844 53 82.259 12 61.404 40 23.489 97 Gornji grad 603 074 63 78.396 11 54.814 35 27.905 25 80.679 89 Konjice 375.000 53 46.531 19 75.439 56 14.837 75 110.663 25 Laško 299.666 08 3.317 24 95.969 81 17.491 50 19.737 59 Ljutomer 793.116 42 59.446 46 191.585 75 40.833 09 53.674 86 Maribor (mesto) 2,575.263 22 466.241 53 308.937 75 160.140 41 411 899 81 Maribor (desni breg) 342 610 65 25.279 75 76.438 71 41.983 68 33.104 95 Maribor (levi breg) 344.366 36 6.103 10 67.294 07 30.258 42 53.482 12 Murska Sobota 419.110 76 294.224 86 189.844 18 34.456 96 14.825 89 Ptuj (mesto) 971.554 33 262.832 18 286.239 35 44.129 01 164.767 32 Ptuj (okolica) 570.122 92 288.505 83 170.529 22 42.314 98 25.929 11 Slovenjgradec 332.384 26 36.042 12 43.493 43 22.584 96 28.701 71 Šmarje pri Jelšah 370 839 02 7.987 93 90.299 29 24.257 63 28.049 69 14,596.234 76 2,239.524 26 3,141.615(30 836.772(41 1,308.373 22 Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu 15,542 044 53 463.191 40 3,060.682 51 533.709 49 3,326.443 29 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 14,596.234 76 2,239.524 26 3,141.615 30 836.772 41 1,308.373 22 Hrvatske zadruge 436.633 63 252.884 44 101.987 73 27.191 88 19.241 77 30,574.912|92 2,955.600(10 6,304.285(54 1,397.673 78 4,651.058(28 zad.ru.ge DOB 1 Č E K Podpore Ostalo Obresti posojil plačane, zaostale, predplačane prejšnjega leta Obresti tek. računa in naložb Upravni prispevki Ostalo 1.770 492.001 62 660.951 93 51.238 95 6.189 28 17.753 14 27.127 50 1,038.764 17 1,893.091 21 559.063 48 15.326 31 50.304 16 8.170 1,004.457 16 2,515.654183 776.596 59 20.875 97 83.228 60 71.066 50 1,372.129 61 2,595.80946 1,093 492 57 45.450 18 330.009 88 28.226 669.485 13 1,257.16606 423.229 21 9.036 60 94.102 66 33.713 1,124.230 74 1,766.850 97 232.883 56 26.942 56 34.677 35 1.700 3,755.021 52 6,825.307 95 6,361.137 95 68.722 05 883.205 94 5.779 25 854.122 23 1,568.007.28 614 777 07 13.913,22 28.698 44 60 134127 537 306 85 1,027.198.51 150 543 47 12.540 96 19812 35 14.500 436.837 70 811.764 58 252.474 95 12.700 37 94.285 26 67.600 600.657 91 980.554 80 790.290|93 19.744 73 33.266 05 319.786|52 11,885.014|63 21,902.35758 11,307.728 73 251.442|23 1,669.343 83 5.841 250.777 01 578.000 60 123.503 36 9.562 22 6.922 63 — — 2,220.823 98 4,733.208 96 3,558.908 29 — — 801.739 29 3.475 — 294.291 — 769.708 52 192.911 88 12.337 83 74.049 03 50 234.857 19 760.140 83 119 637 79 24.446 26 31.488 34 18.528 945.220 06 1,478.407 80 30.794 56 2.299 38 38.702 84 422.078 74 727.274 24 494.045 53 3.868 25 41.760 95 312.090 16 745.752 44 173.402 57 2 958 48 12.468 95 3.000 198 382 36 379.253 93 232.457 97 2 854 50 22.998 18 10.508 75 480.512 57 1,311.855 16 208.958 84 54.540 61 54.323 29 2,163.390 70 4,619.301 34 845.684 81 22.367 42 598.519 85 2.680 336.506 30 648 398 86 157.599 68 8.722 60 43.882 90 376.796 62 751.091 72 87.799 38 7.833 78 31.575 81 7.195 591.740 77 1.281.511 40 194.437 46 32.996 34 42.453 22 — — 316.339 32 771.268 73 1,159.856 67 2.701 61 112.034 50 1.043 — 640.998 09 1,536.047 62 146.914 90 9.196 04 47.284 59 1.326 — 270.295 78 534.688 40 184.727 — 8 636 36 6.777 50 510 — 361.362 84 671.639 47 180.555 08 7.018 40 24.093 45 54.157|75 10,416.46349 22,297.550 02 8,092.195|77 212.340|08 1,991.055|32 319.786 52 11,885.014 63 21,902 357 58 11,307.728 73 251.442 23 1,669.343 83 54.157 75 10,416.463 49 22,297.550 02 8,092.195 77 212.340 08 1,991.055 32 11.000 — 764.191 32 1,303 546 59 245.486 53 8.811 40 55.286 25 384.944|27 23,065.669|44 45,503.454 19 19,645.411|03 472.593|71 3,715.68540 Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Zadruge 49 31 4 48 30 4 '22.588 5.386 2.253 1. Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge 84 82 30.227 II. Mlekarske zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 27 8 27 7 3.942 589 35 34 4.531 lil. Živinorejske zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 41 13 41 13 2.563 716 54 54 3.279 IV. Vinarske zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 4 5 4 5 453 837 9 9 1.290 V. Zadružne elektrarne: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 12 9 12 9 1.366 495 21 21 1.861 VI. Stavbinske zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 21 8 21 8 1.277 1.295 29 29 2.572 VII. Obrtne zadruge : Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 17 8 16 8 1.013 148 25 24 1.161 Vlil. Vodovodne zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 7 4 7 4 219 88 11 11 307 IX. Razne zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 4 17 4 15 107 3.713 21 19 3.820 X. Osrednje zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani . . . 3 | 3 | 91 Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Zadruge 30 8 30 8 1.295 219 XI. Kmetljsko-strojne zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 38 38 1.514 | PROMET Denarni promet Za blago Iz{ )osojila Naložbe prejeto izdano prejeto izdano prejeto izdano 145,042.265 26,073.249 43,254.087 90 66 44 44,134.053 10,050.073 5,404.147 77 361 94 41,826.955 9,226.450 5,497.965 32 27 94 4,539.071 1,491.202 125.337 39 71 3,995.881 1,578.831 31.731 37 16 10,636.101 544.950 94 51 10,968.735 562.160 46 09 214,369.603 00 59,588.275 07]| 56,551.371 53 6,155.611 10 5,606.443 53 11,181.052 45 11,530.895 55 34,024.953 795.587 15 93 7,122 410|35 302.713|75 6,081.888 286.876 90 25 451.824 28.386 77 75 106.157 17.350 10 75 1,911.184 65 12.376)- 1,909.815 14.651 18 80 34,820 541 08 7,425.124|l0 6,368.765 15 480.211 52|| 123.507 85 1,923.560)65 1,924.466 98 457.191 242.971 19 28 82.490 45.587 25 05 64.218198 40.570|— 15.784 3.374 491 55) 26.881 3.902 29 30 16.871 5.685 76 15.946 9.581 21 29 700.162 47 128.077 30 104.788|98 19.159 04 30.783 59 22.556 76 25.527 50 8,882.000 27,224.075 46 76 962.282 2,755 845 20 02 595.438[60 2.478.934)89 137.070 3,845.806 27 72 5.028 1,258.686 41 390.067 817.694 33 34 391.356 827.719 73 90 36,106.076 22 3,718.127 22| 3,074.373)49 3,982.876 99|| 1,263.714 41 1,207.761 67 1,219.076 63 11,567.975 684.608 38 38 843.556 10.734 05!! 1,339.669 38 35|| 9.609,50 635.839 17.411 50) 60 889.265 34.177 94 16 456.597 7.056 84 336.323 7.369 38 12,252.583 76 854 290 40|| 1,349.278)88 653.251 10) 923.443 10 463.653 84 343.692 38 7,566.141146 1,042.917|88 121.083 152.286 78, 85.332 76; 126.990 87 447.168 65.379 16 25 961.423 100.160 99 505.997 85.269 98 65 439.080 37.031 61 40 8,609.059134 273.370|54|| 212.322 87 512.547)41 1,061.583 99 591.267 63 476.112 01 319,751.141 17.101.343 59 32 30,795.159 2,513.522 69| 13 27,597 039 2,803.452 23 99 5,282.889 2,380.338 23) 7,169 328 06)| 2,333.878 05 61 14,870.346 86 281.049 09 14,940.400 97 298.849 09 336,852.484 91 33,308.681 82 30,400.492 22 7,663.227 29|| 9,503.206)66 15,151.395)95) 15,239.250 06 69.057 84.741 41 28 4.827 — 5.908 50 987 1.217 25 50 50 12.700 11.460 16.862 6.529184 1.560)34 4.534 1.720 19 153.798 69 10,735150] 2.204)75 12.750 — 28.322)— 8.090)18 6.254)19 52,240.775 15,701.537 48 94 5,405.151 1,638.542 91 6,933.671 62ji 1,777.073 39 62 722.611 2,676.118 53] 777.000 45)! 2,822 575 07 50 883.070 317.312 36) 885.150 04)! 392.379 44 09 67,942.313 42 7,043.694 531 8,710.745 01 3,398.729 98|| 3,599.575 57 1,190.382 40|| 1,277.529 53 228,693.773|40| 25,682.739|82|| 23,194.828|32| 15,609.384|45|| 29,136.630|20| 2.608|2l|| 8.146|21 PROMET Denarni promet Za blago Izposojila N alc 1 )žbe = prejeto izdano prejeto [ izdano prejeto izdano 1,460.352 98 134.424|08 198.440 4.703 69 75 196.201 6.719 10 75 17.028 26.033 95 39.584 20.043 86 30.132 460 47J 25.741 70 1,594,777|06 203.144|44)| 202.920 85 43.061 95|| 59.627 86 30.592|47|| 25.741)70 AKTIVA Zadruge Goto- vina Zaloga blaga Dolžniki Inventar Naložbe premični nepremični I. Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Hrvatske zadruge ‘ II. Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . III. Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . IV. Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . V. Zadružne elektrarne: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VI. Stavbinske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VII. Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VIII. Vodovodne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . IX. Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . X. Osrednje zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani . . 251.871 84.033 61.260 72 54 94 7,161.920 1,835.934 753.100 86 51 15 4,072.712 1,347.698 293.795 74 09 73 581.372 140.181 62.880 40 58 1,888 045 541.078 162.369 10 57 601.165 112.580 43.796 51 73 50 397.166|20 9,750.955 52 5,714.206 56 784.433 98 2,591.492|67 760.542|74 91.879174 5.086 89 513.341 12 20.951 - 1,188.946 36.447 87 75 410.017 56.059 64 10 1,101.921 24.017 10 60 252.958 15.031 72 37 96.966[63 534.292|12 1,225.394|62 466.076 74 1,125.938 70 267.990 09 16.502 9.805 59 -.11 7.816 1.437 10 12.433 1.655 — 36.908 15 18.627|24 192.221 5.221 54 70 92.310 50.461 70 25 26.308 50 9.253 10 14.088 — 55.535|39 197.443 24 142.771 95 11.416 14.043 47 98 760.400 189.743 25 467.355 2,124.162 97 04 202.480 273.366 64 66 156.500 305 260 20 15.883 70.575 57 56 25.460|45 950.143 25 2,591.518 01 475.847 30 461.760|20 86.459 13 30.675 33.715 56 14 64.939 3.494 60 32 357.731 42.595 06 43 81.171 26.904 81 50 1,546.714 531.646 88 26 102.674 40.547 78 14 64.390|70 68.433|92 400.326 49 108.076|31 2,078.361 j 14 143.221 92 72.894 19.431 88 04 15.100 48.170 24 533.832122 6.576- 122.154172 103.849|76 4,070.624 2,027.913 45 625.247|l3 577.186|75 92.325 92 63.270 24 540.408j22 226.004148| 6,098.537 45 1,202.433|88 269.336 60.670 13 97 14,382,675 1,434.935 62 05 10,294.488 418.973 81 40 2,002.242 679.176 62i| 7,959.463 70|| 2,214.075 53 71 697.290 512 55 33 330.007 10 15,817.610167 10,713.462|21 2,681.419 32|| 10,173.539 24 697.802 88 11.33208 6.9511— 129|- 240|— 29.234 14.304 11 95 11.156 40.000 86 217.377 164.753 45 85 54.251 629 83 18.283|08 369 - 43.539|06 51.156 86 382.131 30 54.880 83 10.162 35.964 95 76 3,122.672 178.173 12 28 1,669.731 651.739 82 11 188.789 99.394 88 612.280 54 1.022 1,353.571 45 40 46.127|71 3,300.845|40 2,321.470|93 288.183 88 612.280 54 1,354.593 85 57.338!49| 1,984.152|82| 7,625.459|84| 556.040|25|| 5,914.545|8l| 74.224|78 Zadruge AKTIVA Goto- vina Zaloga blaga Dolžniki Inventar i Naložbe premični nepremičn XI. Kmetijsko-strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 34.678 2.887 89 24 56.561 1.400 55 76 162 1.511 17 570.733 148.800 01 122.122 3.350 — 42.521 425 56 28 37.566|l3 57.961155 77.673|l7 719.533 0l|| 125.472 — 42.946|84 PASIVA Vred- nostni papirji Deleži pri drugih zavodih Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 11.742 1.000 620 _ 42.618 4.967 1.625 25 50 50 4,287.476 81 971 14.561 72 22 07 361.041 109.973 1.130 05 87 541.866 160.798 115.395 78 01 4,370 065 984.264 195 470 14 42 44 5,077.507 1,871.001 134 144 12 .81 57 6,040.231 89.104 6.730 94 35 3,153.350 1,078.948 906.636 49 31 94 139.947 75.302 36.761 88 71 94 13.362|— 49.211 25 4,384.009|01 472.147J92 818.059 79 5,549.800j00 7,022.653 50 6,136.066 29 5,138.935 74 252.012)53 2.0001— 2.500|— 10.974 1.000 75 276.346 31.502 07 41 150.444 34.498 24 92 139.902155 39.294 50 960.262 17.485 05 50 1,493.586 106.239 65 25 133.971 24.396 51 1,213.298 38.630 63 69 57.808 1.049 86 10 4.500- 11.974|75 307.848]48 184.943 16 179.197|05 977.747 55 1,599.825 90 158.367 51 1,251.929 32 58.857 96 100 — 9.258 1.506 50 12.646 3.667 65 95 28.126 09 5.570 43 99.215 34.330 25 22.511 810 60 130.468 3.718 90 72 10.909 10.519 38 35 125 680 40.829 32 76 19.537 7.744 77 75 moj— 10.764|50 16.314 60 33.696|52 133.545 25 23.321 60 134.187 62 21.428 73 166.510 08 27.282)52 — 707 12 660 50 6.455 87.934 50 75 1.710 26.886 71 25 74.487 64.015 25 595.925 113.608 91 65 693.268 2,748.496 96 06 2.596 58.025 60 213.427188 88.286I95 43.203 32.201 51 28 — 13.367|5b 94.390|25 28.596 96 138.502 25 709.534 56 3,441.765 02 60.621 60 301.714|83 75.404 79 215 50 1.129|25 820|- 97.121 77.755 94 25 243.621 49.558 23 38 739.835 265.710 — 196.712 39.188 76 50 922.988 90 390.74575 1991988 2.670;25 627.425 103.701 39 57 19.113 5.020 68 35 215 50 1.949|25 174.877 19 293.179 61 1.005.545 — 235.901 26 1,313.734|65 22.590|l3 731.12696 24.134 03 2.600 — 3.492,— 851150 92.101 33 104.152 250.001 22 19 515.376 373.139 10 1,038.674146 176.095|89 2,760.015 2.269.714 86 85 411.076 68.042 54 54 893.910 138.399 36 98 23.145 28 8.587 87 2 600|— 4.343|50 92.101133 354.153|71 888.515 10 1,214.770|35 5,029.730|71 479.119|08 1,032.310 34 31.733|l5 24.204 70 56.300 525 50 50 629.831 95 82.077 (24 10.030 89 1,280.746 262.025 82 6,700.143 2,195.497 10 42 26,102.414 2,151.263 05 551.950^04 14.435j67 1,653.935 193.640 17 98.722147 2.039)46 24 20l|70 56.826 00 629.831195 92.108jl3 1,542.771 82 8,895.640 52 28,253.677 05 576.385|71 1,847.575 17 100.761)93 801 !— 415|— 2.734 16 232 76 92 19 725 13.450 5 484 107.481 50 47 224.599 95.346 01 16067129 16.323|72 50 781172 10.922153 10.359 3 57 — 1.216|— — — 18 967 68 33.175 — 112.965 97 319.945|01 32.391101 61.704|25 10.362 57 350 1.670 7.708 58 157 1,481.442 40 34 43.050 358.333 2,923.956 2,076.428 01 77 1,771.633111 1,804.487 91 21.198 11.152 65 16 224.613 68919 65 94 8.434 102.623 32 11 — 2.020 — 7.708 58 1,481.599 74 401.383 — 5,000.384 78 3,576.121102 32.350 81 293.533|59 111.057)43 1—| 34.400|—| 506.758|68| 30.867|83 114.000|-| 3,070.003|23| 13,595.912|37| 20o|-| 3.672|90| — |— PASIVA Vred- nostni papirji Deleži pri drugih zavodih Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 153 — 5.730 802 — — — 95.142 19 496 25 08 211.812 20.677 50 59979 23.976 64 382.969 106.342 70 50 7.365 3.361 75 323.577 24.314 51 60 18.099 83 153 — 6.532|— — — 114.638|33 232.489 50 83.955|64 489.312 20 10.726|75 347.892|ll 18.099 83 Zadruge ZGUBA Upravni stroški Odpisi Obresti Davki in pristojbine Kosmata zguba I. Nabavne ln prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu j Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Hrvatske zadruge II. Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . III. Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . IV. Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . V. Zadružne elektrarne: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VI. Stavbinske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VII. Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VIII. Vodovodne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . IX. Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . X. Osrednje zadruge: Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani . . 3,484 312 438 014 312.777 90 69 69 290.019 153.432 72.179 38 23 85 483.187 83.429 4.607 45 65 10 563.090 41.746 22 573 43 7.525 175 25 4,235.105 28 515.63l|46 571.224|20 62 7.409143 7.700 25 484.473 43.594 61 72 223.471 18.699 24 90 65 021 3.499 49 64 29.168 1.205 81 75 8.949 7 678 02 65 528.068|33 242.171 14 68.521 13 30.374 56 16.627 67 36.136 6.464 92 39 10.846 2.528 28 47 7 599 10 15 19 4.616 1.902 50 9.897 1.548 — 42.601 31 13.374 75 7.609 34 6.518 50 11.445 174.446 490.103 43 22 51.654 185.498 22 76 121.974 26.513 12 49 161.151 3.041 90 75 9.267 75 664.549 65 237.152 98 148.487 61 164.193 65 9.267 75 460.272 55.996 24 71 150 307 54.529 44 88 70.061 33.333 45 32 62.978 26.847 83 88 6.149J35 1.465|70 516268 95 204.837 32 103.394 77 89.826 71 7.615|05 131.038146 13.896j37 38.785114 270.716|96 102.289 45.799 11 12 28.522 10.981 89 98 43.635 55 144.934|83 309.502|l0 148.088 23 39.504 87 43.635|55 3,795614 456 618 35 95 763.652 154.967 09 90 702.537132 159.627|09 819.267 58.149 77 75 3.121 — 4,252.233 30 918.619 99 862.164|41 877.417 52 3.121 5.751 3.399 82 19.919 18 965 66 19 6.155 16.737 89 02 6 294 50 8.712,30 9.150 82 38.884 85 22.892 91 300 50 8.712|30 772.993 240.462 34 33 82.625 437.555 76 34 114.696 87 438.788 06 68.784 30.139 84 37 28.309 60 1,013.455 67 520.181 10 553.484193 98.924 21 28.309|60 725.744|4l| 288.502|34| 1,053.817|96| 143.155|86| — |— Zadruge ZGUBA Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila Obresti XI. Kmetijsko-strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 99.425 10.115 67 66 53.695 4.791 84 67 91.022 83 49.697125 15.937 485 60 50 26.131 4.744 02 50 | 109.541133 58.487|51 140.720|08 16.423|l0 30.875|52 DOBIČEK Ostalo Kosmati dobiček Obresti Podpora Ostalo 1,163.253 268.682 284.788 35 93 34 4,791.623 796.905 651.882 70 85 42 62.342 979 43 73 — — 1.137.422 187.595 45 043 38 17 56 1,716.724|62 6,240.411 97 63.322 16 — — 1,370.061 11 473 094 84 16.716[06 873.363 40.077 52 63 8.408 886 27 22 8.196 334 96 394.210 50.096 26 87 489.810|90 913.441 15 9.294149 8.530 96 444.307 13 57 240 52 864 48 48 14.330 1.439 02 80 4.580 85 1.486'— 47.207162 36.417|75 60.217 25.974 34 48 110.104 96 15.769 82 6.066 85 83.625|37 86.191 82 249.513 60.428 34 07 500.524 481.306 47 03 83.780 80 74 22 — — 174.434 293.466 80 79 309.941 41 981.830 50 83.860 96 — — 467.901 59 368.357 81 130.975:58 431.416 1.696 77 15.557 10.953 32 62 — — 671.153 290.499 03 45 499.333139 433.112 77 26.510 94 — — 961.652 48 219.445 02 58.283 38 171.754150 20 928134 57.493 37.079 53 50 22.773 50 07 268.059 385.255 52 52 277.728140 192.682|84 94.573 03 22.823 07 653.315 04 2,987.148 52.736 99 24 7,932.710 816.340 82 16 69.671 32 14.993 50 1,053.965)88 65.759 77 3,039.885 23 8,749.050 98 69.671| 32 14.993 50 1,119.725)65 16.651 43 85 34 17.726 2.542 06 54 4.475 11.584 21 30 5.000 — 26.284 29.024 45 01 16.695 19 20.268 60 16.059 51 5 000 — 55.308 46 584.718 2,849.038 05 21 1,499.333 250.901 32 31 6 84.735 60 51 2.000 — 124.478 3,686.656 94 09 3,433.756 26 1,750.234 63 84.742 11 2.000 3,811.135 03 483.731 49 2,418.206|l2| - l-l 11.932|50| 264.813|44 DOBIČEK Davki in pristojbine Ostalo Zaslužek strojev Obresti Podpora Ostalo 262 53 75 49.345 7.009 54 09 234.636 16.708 86 50 7.013 524 11 35 11.839 18.000 82.331 41.663 98 82 315 75 56.354 63 251.345|36 7.537)76 29.839 123 995)80 Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Nekreditne zadruge Denarni promet 84 82 30.227 1. Nabavne in prodajne zadruge 214,369.603 35 34 4 531 11. Mlekarske zadruge 34,820.541 08 54 54 3.279 111. Živinorejske zadruge 700.162 47 9 9 1.290 IV. Vinarske zadruge 36,106 076 22 21 21 1.861 V. Zadružne elektrarne 12,252.583 76 29 29 2.572 VI. Stavbinske zadruge 8,609.059 34 25 24 1.161 VII. Obrtne zadruge 336,852.484 91 11 11 307 Vlil. Vodovodne zadruge 153.798 69 21 19 3.820 IX. Razne zadruge 67,942.313 42 3 3 91 X Osrednje zadruge 228,693.773 10 38 38 1.514 XI. Kmetijsko strojne zadruge 1,594.777 06 330 324 50.653 942,095.173 35 AKTIVA Nekreditne zadruge Gotovina Zaloga blaga Dolžniki Inventar i Naložbe Vrednostni papirji premični nepremičn 1. Nabavne in prodajne zadruge 397.166 20 9,750.955 52 5,714.206 56 784.433 98 2,591.492 67 760.542 74 13.362 II. Mlekarske zadruge .... 96.966 63 534.292 12 1,225.394 62 466.076 7 1 1,125.938 70 267.990 09 4 500 —- 111. Živinorejske zadruge .... 26.308 50 9.253 10 14.088 — 55.535 39 197.443 24 142.771 95 100 — IV. Vinarske zadruge 25.460 45 950.143 25 2,591.518 01 475.847 30 461.760 20 86.459 13 — — V. Zadružne elektrarne .... 64.390 70 68.433 92 400.326 49 108.076 3! 2,078 361 14 143.221 92 215 50 VI. Stavbinske zadruge . . 92.325 92 63.270 24 540.408 22 226.004 48 6,098.537 45 1,202.433 88 2.600 — VII. Obrtne zadruge 330.007 10 15,817.610 67 10,713.462 21 2,681.419 32 10,173.539 24 697.802 88 24.204 70 Vlil. Vodovodne zadruge .... 18.283 08 369 — 43.539 06 51.156 86 382.131 30 54.880 83 — — IX. Razne zadruge 46.127 71 3,300.845 40 2,321.470 93 288.183 88 612.280 54 1,354 593 85 — — X. Osrednje zadruge 57.338 49 1,984.152 82 7,625.459 84 556.040 25 5,914.545 81 74.224 78 — — XI. Kmetijsko strojne zadruge . . 37.566 13 57.961 55 77.673 17 719.533 0l| 125 472 42.946 84 153 — 1,191.940 91 32,537.287 59 31,267.547 11 6,412.307|52 29,761.502 29 4,827.868 89 45.135 20 ZGUBA Nekreditne zadruge Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila Obresti Davki in pristojbine 1. Nabavne in prodajne zadruge 4,235.105 28 515.631 46 571.224 20 627.409 43 11. Mlekarske zadruge .... — — 528 068 33 242.171 14 — — 68.521 13 30.374 56 111. Živinorejske zadruge .... — — 42.601 31 13.374 75 — — 7.609 34 6.518 50 IV. Vinarske zadruge — — 664.549 65 237.152 98 — — 148.487 61 164.193 65 V. Zadružne elektrarne .... — — 516.268 95 204.837 32 — — 103.394 77 89.826 71 VI. Stavbinske zadruge .... — — 144.934 83 309.502 10 — — 148.088 23 39.504 87 VII. Obrtne zadruge — — 4,252.233 30 918.619 99 — — 862.164 41 877.417 52 Vlil. Vodovodne zadruge .... — — 9.150 82 38.884 85 — — 22.892 91 300 50 IX. Razne zadruge — — 1,013.455 67 520.181 10 — — 553.484 93 98.924 21 X Osrednje zadruge — — 725.744 41 288.502 34 — — 1,053.817 96 143.155 86 XI. Kmetijsko strojne zadruge . . 109.541 33 58.487 51 140.720 08 16.423 10 30.875 52 315 75 109.541|33 12,190.600 06 3,429.578) 11 16.423 10 3,570.561 01 2,077.941)56 la čija PROMET Za b prejeto lago Izposojila Naložbe izdano prejeto izdano prejeto izdano 59.588.275*07 56,551.371 53 6,155.611 10 5,606.443 53 11,181.052 45 11,530.895 55 7,425.124 10 6,368.765 15 480.211 52 123.507 85 1,923.560 65 1,924.466 98 128.077 30 104.788 98 19.159 04 30.783 59 22.556 76 25.527 50 3,718.127 22 3,074.373 49 3,982.876 99 1,263.714 41 1,207.761 67 1,219.076 63 854.290 40 1,349.278 88 653.251 10 923.443 10 463.653 84 343.692 38 273.37054 212.322 87 512.547 41 1,061.583 99 591.267 65 476.112 01 33,308.681'82 30,400 492 22 7,663.227 29 9,503.206 66 15,151.395 95 15,239.250 06 10.735 50 2.204 75 12.750 — 28.322 — 8.090 18 6.254 19 7,043.694 ;53 8,710.745 01 3,398.729 98 3,599.575 57 1,190.382 40 1,277.529 53 25,682.739 82 23,194.828 32 15,609.384 45 29,136 630 20 2.608 21 8.146 21 203.144|44 202.920 85 43.061 95 59.627 86 30 592 47 25.741 70 138,236.260|74 130,172.092|05 38,530.810 83 51,336.838 76 31,772.922 23 32,076.692 74 P A S I V Deleži pri drugih zavodih Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 49.211 25 4,384.009 01 472.147 92 818.059 79 5,549.800 _ 7,022.653 50 6,136.066 29 5,138.935 74 252.012 53 11.974 75 307.848 48 184.943 16 179.197 05 977.747 55 1,599.825 90 158.367 51 1,251.929 32 58.857 96 10.764 50 16.314 60 33 696 52 133.545 25 23.321 60 134.187 62 21.428 73 166.510 08 27.282 52 13.367 50 94.390 25 28.596 96 138502 25 709.534 56 3,441.765 02 60.621 60 301.714 83 75.404 79 1.949 25 17-1.877 19 293.179 61 1,005.545 — 235.901 26 1,313.734 65 22.590 13 731.126 96 24.134 03 4.343 50 92.101 33 854.153 71 888.515 10 1,214.770 35 5,029.730 71 479.119 08 1,032.310 34 31.733 15 56.826 — 629.831 95 92.108 13 1,542.771 82 8,895 640 52 28,253.677 05 576.385 71 1,847.575 17 100.761 93 1.216 — — — 18.967 68 33.175 — 112.965 97 319.945 01 32.391 01 61.704 25 10.362 57 2.020 — 7.708 58 1,481.599 74 401.383 — 5,000.384 78 3,576.121 02 32.350 81 293.533 59 111.057 43 34.400 — 506.758 68 30.867 83 114.000 — 3,070.003 23 13,595 912 37 200 — 3.672 90 — — 6.532 — — 114.638 33 232.489 50 83.955 64 489.312 20 10.726 75 347.892 11 18.099 83 192.604 75 6,213.84007 3,104.899 59 5,487.183|76 25,874.025|46 64,776.865|05 7,530 247162 11,176 905 29 709.706 74 D C B I č E K Kosmata zguba Ostalo Kosmati dobiček Zaslužek strojev Obresti Podpora Ostalo 7.700 25 1,716.724 62 6,240 411 97 _ 63.322 16 1,370.061 11 16.627 67 489.810 90 913.441 15 — — 9.294 49 8.530 96 444.307 13 11.445 — 110.104 96 15.769 82 — — 6.066 85 83.625 37 86.191 82 9.267 75 309.941 41 981 830 50 — — 83.860 96 — — 467.901 59 7615 05 499.333 39 433.112 77 — — 26.510 94 — — 961.652 48 43.635 55 277.728 40 192.682 84 — — 94.573 03 22.823 07 653.315 04 3.121 — 3,039.885 23 8,749.050 98 — — 69671 32 14.993 50 1,119.725 65 8712 30 16.695 19 20.268 60 — — 16.059 51 5.000 — 55.308 46 28.309 60 3,433.756 26 1,750 234 63 — — 84.742 11 2.000 — 3,811.135 03 — — 483.731 49 2,418.206 12 — — — — 11.932 50 264.813 44 — — 56.354 63 — — 251.345 36 7.537 76 29.839 — 123.995 80 136.434|l7 10,434.066 48 21,715.009 38 251.345 36 461.639] 13 178.744 40 9,358.407|55