stavia24. (Posamezna Sterlflia 8 rtufjn.) t Trstu, t toffc, 14, avgusta 117 Lata!3t KilL lsheje mk dan, tudi ob nedetJali ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frantiika Adikega 20» beh straneh dolnjega Slanica pred predmestjem Ocne v boju. Sovražnik je Ojačil svoj odpor s srditimi protisunki. — fronta princa Leopolda Bav.: Ob Zbruču In ob Gnili so tipali Rttsl z močnimi poizvedovalnimi sunki. BUi so ocfbitl. It a lijansko b o i i š č e. — Sovražno letalsko delovanje nad Sočo se na- ^^iukaaako bojišče. — Nič no- Načelnik generalnega Haba* NEMŠKO. BEROLIN. 13. (Kor.) Veliki glavni stan. 13. av gusta 1917. Zapadno boj liče. — Armatu kraljeviča Ruprehta: Na flandrski bojal fronti je po razmeroma mirnem dnevu v večernih urah narastlo bojno delovanje aopet do znatne sile. Učinek naSe arti je-«Be proti gnezdom sovražnih baterij je bil 5>ber; razpršil je tudi pripravljene angleške napadne čete vzhodno MessineSa. — Armada nemškega cesarjevima: Ob ie03inu des Dam ©s In v zapadni Šampa- Jo torn>vsko delovanje znatno narastlo. '•rno ce«te Laon—Soissons so izvršili včeraj Francoz? močne protinapade; bili 90 odbiti z ognte;n al! v boju k bližine, fstotako zaman je bil sunek sovražnika lužno Aillesa. Na severni fronti Verduna $0 se na obeti bregovih Moze razvili srditi topovski boji. — Armada vojvode Al* brefeta: Nič novega. — Pogreša se eno na le letalo. Na kopnem je bilo sestreljenih vt?raj 14 sovražnih letal in en pri vezni Moa V z h o d n o b o j tj č e. — Fronta princa Leopolda Bav.: živahnejši ogenj le lužno ®njorgona, zapadno Lučka, pri Tar-sopMu in ob Zbruču. Tu je prišlo na već krajih do spopadov med iz vidnimi oddelki. — Fronta nadvojvode Jožeta: V zapadni MoidavlJI se Je kljub zelo žilavi sovražni Obrambi, ki se je izražala v številnih srdi-tHi napadih. zopet posrečilo razširiti pridobljeno ozemlje južno doline Trotusa, — Mackentenova armada: Krepko branjeni kraj Panciu Je bil zavzet z naskokom. Razbremenilni sunki Rusov in Romunov proti sosednjim oddelkom naše fronte so felli zaman; izjalovili so'se vsj izgubonos-to. Ob dolnjem Seretu je b!Io topovsko delo\ inie živahno. Otbitih je bilo več sovražnih ocgsadov med izlivom Buzaula in Donavo. Uacedonska fronta. — Nobenih posebnih dogodkov. • * * Meseca julija so izgubili na$| nasprotniki 34 priveznih balonov in najmanj 213 letal, od katerih je bilo 98 sestreljenih za našo, 116 pa za sovražno črto. Naše izgube znašajo 60 letal. BEROLIN. 13. (Kr.) Veliki glavni stan, 13. a\ gusta 1917, zvečer. V Flandriji In pri Verdunu živahni topovski boji. — V Romuniji novi u>pehi naših čet. • Prvi generalni Hvartšrmofsteri pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 12. (Kot.) Generalni Štab poroča: Na vsej fronti pičel topovski ogenj. SOFIJA, 13. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: V kolenu Čer-ne živahen topovski in minovški ogenj. Na Dobrempolju in južno Dojrana precej živahen topovski boj. — Romunska fronta: Zapadno Isaceje je poizkuša oddelek sovražnika na čolnih dospeti na naš breg, a ga je pregnal naš ogenj. TURSKO. CARIGRAD, 11. (Kor.) h glavnega stana se poroča: V Perziji Je sovražen vod P o n L I s f E K Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Ev gen Ch^veu*. na Gimišinskem prelazu napadel oddelke. Po enotirnem boju je bil sovražnik vržen. Na kavkaski fronti se je izjalovilo več, deloma z močnimi iz vidnimi oddelki izvršenih sunkov proti našim varnostnim četam. Na sinafskl fronti smo v noči 10. t m. razrušili sovražne 'flčne ovire. Dne 10. t m. precej srdit topovski ogenj. CARIGRAD, 12. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na kavka&ki fronti živahno obojestransko patruljno ctelovanje. — Sinajska fronta; Dne 19. t. m. so dve angleški stotniji 9 tremi strojnicami in 60 mož močna patrulja z eno strojnico prodirale proti desnemu krilu naših čet pri Gazi. Oficirski namestnik Jusa Madi je z 22 možmi napadel sovražnika v pred-ozemlju z ročnimi granatami, ga vrgel nazaj in zasledoval dO sovražnih ovir. Jusa Madl Je pri svoiem drznem dejanju umrl junaške Smrti. Ob 10*50 zvečer so angleške stotmje zopet napadle, a so -bile odbite z bajonetnhn bojem. Ena naših patrulj le napadla sovražno konjeniško stražo, ubila od 6 dva moža in enega ujela. BOJI V MOLDAVIJI. DLNAJ, 12. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja; Včeraj so se zvezne čete zopet sijajno bfle. Romuni $o hoteli napredovati proti besnemu krilu napadiiaga ozemlja ob Seretu. Njihovi z znatnimi kilami izvedeni napadi niso nikjeT pridobili na prostoru; Romuni so imeli le težke krvave izgube. Ena sama nemška dhrizila )e odbila sedem napadov. Protinapad je imel popolen uspeh. Popoldne jc bila Tiska zavzeta m lastne čete ■so potihnile sovražnica proge Mara-cesti—^Pajiciu. Preko Tisfesrtf prodirajoče nemš-ke čete so zadele ponovno na močne protisunke, ki pa so bili vsi odbiti. Tudi tu zavezniki napredujejo. V ozemlju Oito-za tzvrlfl sovražnik včeraj več mo&iih protis-unkov. NaSe hrabre divizije so do veCera odbile 12 napadov ob težkih izgubah sovražnika. Tisoč mrtvih Romunov leži pred našo fronto. Sovražni ni napredoval niti za korak. Dalje severno so do-segie naše čete vzhodni deJ Grosesci, kolodvor v JSlanlcu m prodirajo v dolino Trotusa. Tudi ruski napad v Bukovini je bii odbit. Sovražnik je imei povsod Ie izgube, ne da bi izvoteval kak uspeh. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 12. avgusta. — Posamični topovski boji, ki so biii na julijski fronti Številnejši. Kolodvor v Sv. Luciji rn železniške naprave tega kra-ja smo koncentrično obstreljevali in resno poškodovali. Včeraj in danes zjutraj so se dvignila nasa letalska brodovja nad čepovansko dolino, da tamkajšnje vojaške naprave zopet izdatno obmečejo z bcanbamt. Naša letala so zmetala z uspehom 4 tone večjih in manjših bomb. Napadna in obrambna letala so se rešila močnega obrambnega ognja m se brez izjeme vrnila nepoškodovana. Tekom 10. t. m. je bilo pri Fajtem hribu eno sovražno .letalo zadeto in prisiljeno, da je pristalo. 13. avgusta. — Topovski bo* je bil vzhodno Gorice in na Fajtem hribu živahnejši. Med dolinami Ghiese, Astico in Po-_ ■ a živahne afcci.ie naših iz vidnih oddelkov. — Precej veliko letalsko delovanje na vsej ironti. Rusko poročilo. 10. avgusta. — Zapadna fronta: Dne 10. t. m. je sovražnik s topovi in mmovkami srdito obstreljeval naše jarke v okolici vasi Dub je m Žarkov pri Brodlh. Uro pozneje so goste mase napadle naše postojanke. Pri vasi Dubje in severno Zar-kova se boi nadaljuje. Na ostali fronti pehotno streljanje in poizvedovalno de*rva-n-je. — Romunska fronta: lužno Pruta je napadei sovražnik po topovski pripravi naše postojanke pri Lukovici in Slobod-ziji: napadi so bili odbiti clploma z ognjem deloma s protinapad. V tem boju se je posebno odlikoval napadni bataljon ene naših divizij, ki >e zavzel vas Lukovico, pognal s-ovražnika v beg in ujel do 200 rnož. Polk Kosovski, pobodren po svojem poveljni-ku, je pregnal sovražnika z njegove višine, ujel nad 200 mož in uplenil 3 strojnice. Južno Varne smo se polastili višin, ki smo jih izgubili dne 8. t. m. Na- padi nasprotnika v ozemlju reke Sake so. vsem. Vsi državljani bodo enakopravni bili'odbiti. Jugozapadno Ocne se je bil [in bodo imeli iste pravice napram državi ves :ian boj z menjajo čini se uspehom. Zvečer so se umaknili Romuni nekoliko proti vzhodu. Napadi nasprotnikov v okolišu vasi Vidre, Voiockanj in Cifochi so bili odbiti. Sovražnik je bil potisnjen preko reke Putne. Sunki nasprotnika v okolišu Doage so bili brezuspešni. — Kav-ka&ka fronta: Položaj neizpremenjen. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 13. (Kor.) Wodffov urad poroča: V -zapornem vodovju krog Anglije so uničili nell podvozja zopet 21.000 ton. Nemški letalski napad na Anglijo. LONDON, 12. (Kor.) Ob 5'15 popoldne je bilo v Feifxtownu naznanjeno b rodovi e 20 sovražnih letal. Letaia so krožila ob obali pri Cleactonu, kler so se razcepila. Del ie odplul proti Margate,, kjer so 'bile vržene bombe, ostali ietalci pa so metali bombe pri Southendu. Na.ša letala so zasledovala sovražnika. LONDON. 12. (KorJ Zračni napadi so povzročili v Southeri-'u enotno stvarnd škodo; vrženih io bilo 40 bomlK Po dosedanjih poročilih Je bilo ubitih 8 mož, 9 žensk in 6 otrok. V Rochefordu je bii en mož ranfen. Na Margate so padle 4 bombe, ki so porušile ono nenastanjeno hišo. Clove&dh žrtev ni zaznamovati. Francoska meja proti Švici zaprte. BERN, ni. (Kor.) (Zakasnelo.) Švicarska depe&na agentura poroča: Francoska me^a bo "danes, v soboto opolnoči, popolnoma zaprta.___ Izgube danske trgovinske mornarice. KOPENHAGEN, 12. (Kor.) »Berlinske T klen do« poroča: Vojne izgube danske trgovinsike mornarice od avgusta 1914 znašajo 186 ladij. V prvem vojnem letu je bilo potopljenih 7, v drugem 23, v tretjem 56 in letos 100 ladij, [zpla'čanih je bilo 68 milijonov vofne zavarovalnine., Groi Czernln v Berdlnu. BEROLIN. 13. (Kor.) Minister za vna-uje stvari, grof Czerrin, se je v spremstvu legacijstoega tat;tka grofa Walters-kirehna in veleposlanika princa Hohen'o-heja podal popoldne iz nemškega glavnega stana na fronto nemškega cesarjeviča. Gospodje pridejo zjutraj v Berolin, kjer napravi grof Cz srnin kancelarju proti-poset. * Odkar }e namreč njegova hči zapustila Bricheto^o spalnico, je Hanibala vznemirjal pogovor med Avroro%in markizo. Za:o se je končno izmuznil iz Brichetove sebe, da se kot tretji vmeša v njun pogovor. Kakor vidim, je prišel ravno o pravem — S tem hočem reči, da Pavlina ni taka zapuščena stvar, da bi se morala | času. % možiti z ljubimcem druge, katera se ga je — Pst! —Je dejal s smeškoin, — to je naveličala in bacnila od sebe. vendar nekoliko preglasno v bližini bol- Na ta odgovor je markiza stopila tik nika. Pogovor mora biti zelo zanimiv, da do Avrore in o* govorila z glasom, ki ga ste se spozabili tako. Ali, morda nisem ji je skoraj zaduševala strahovita jeza: — O, o, niso vsi wlani Brichetove u d-fcme s takim gnusom zavračali ljubimcev drugih, in .... Gospa de Brageron je hipoma o: -:ala v izbruiiu svoje jeze. Za Avroro se je namreč pravkar pojavil »apitan. ki )o je daleč presegal s svojo orjaško rastjo. • dobrodošel? Ail se sinem udeleževati vajinega ljubeznivega, veselega razgovora? "Nato si je Hanibal z naivno radovednim obrazom pritegnil naslanjač* in se vsefdel k damama, ki ste se tudi zopet vsedli. — No, — je pričel potem, — sedaj pa nekoliko pokramljajmo. Predvsem, draga UfSU „dogovor". Glasom nedavnih poročil v inozemskih listih — izlasti angleških tn švicarskih — je bida dne 20. julija 1917. na otoku Krfu sklenjena med srbsko vlado in delegati jugoslovanskih pokrajin ter podpisana po srbskem ministrskem predsedniku Pašiću in 'dru. Trumbiču (Dalmatincu), pogodba glede ustanovitve in ustroja »jugoslovanske države«. Po švicarskih listih smo sneli te-le podatke: Uvodoma pravijo pogodbeniki, da hočejo »osvoboditi« jugoslovanske narode od vsakega »tujega gospodstva« ter ustanoviti novo državt) na nastopnih načelih: Država Srbov,- Hrvatov in Slovencev bo povsem svobodna, neodvisna. Nje ozeiiiTlie bo nerazdelfivo. Nova država bo monarh i čna, demokratična in parlainen tarna pod vlado Karagjorjevićev. Ta država se bo imenovala »Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev«, bo imela edinstven grb, edinstveno zastavo, edinstveno krono. Posebne zastave in grbi Srbov, Hrvatov in Slovencev se bodo mogli svobodno rabiti. Cirilica in latinica boste enako.pri-poznani v vsem kraljestvu. Vsa pripo-znana veroizpoveianja se bodo mogla svobodno javno izvrševati, posebno pa ka-toliskov pravoslavno in muslimansko. — Koledar bo ujediniti čim hitreje. Ozemlje kraljestva bo ob sezalo ozemlja, v katerih bivajo kompaktno Jugoslovani, in se ne bo mogla izpremeniti brez škode za življensks interese skupnosti. Narod Jugoslovanov ne zahteva ničesar, ker pripada drugim. Želi svobodo in ujedinjenje s SrbHo in Crnogoro: v državo, ki bo tvorila nerazdeljlvo skupnost V interesu svoboie in enakih pravic vseh narodov bo Jadransko morje svobodno in odprto in pred zakonom. Poslanci v parlamentu bodo izvoljeni na podlagi splošne volilne pravice s tajnim- glasovanjem. Konstitucija, ki jo po sklepu miru določi ustavni zbor (konstituanta), izvoljen na poLlagi splošne volitve, bo tvorila podlago življenju države. Konstitucija določi možnost ustaiiovijania Iskalnih avtonomij in stopi v veljavo, čim zadobf kraljevo odobrenje. Taiko so gospodje na Krfu, Pasič in jugoslovanski delegatje — dogovorili, kolikor smo mogli posneti po švicarskih listih. Seveda je tennu »dogovoru« pripisovati Je vrednost — žel}& ki volje teh gospodov. Kai-ti vprašati bi mogli gospode delegate, kdo jim je podelil, oziroma: po kaki poti so prišli do mandata za sl^epanie takega dogovora v imenu vseh treh jugoslovanskih plemen, ki naj bi tvorile novo državo?! Vršili so pač ne posebno imenitno nalogo: delili so medveOovo kožo, ko medved še živ fn &drav leta po Bo« v« katerem gozdu. Ne .pripisujemo torej temu dogovoru kake praktične pomembnosti. Vendar se nam zdi umestno, da opozorimo na važne neskladnosti in protislovja meJdi določbami tega dogovora in — besedami ententinih državnikov. Po raznih izjavah teh poslednjih bi nova država imela biti federativna, nekaka zveza med tremi jugoslovanskimi skupinami. Iz tega dogbvora, iz pasaž, ki smo jih gori podčrtali, pa izhaja, da naj bi bila nova (država edinstvena: z istim grboan, isto zastavo, ernim parlamentom, a nje konstitucija bi stabilirala le možnost snovanja lokalnih avtonomij. To je velika, bistvena razlika, ki sili k mnenju, da gospodje državniki entente sami še niso na jasnam ia v soglasju med seboj glede ustroja te nove države! Pa tudi ne — in to je za nas najbistve-neje vprašanje — glede teritorijev, ki naj bi pripadali novi Jržavl. Da-si men'da m potrebno, vendar povdarjamo še enkrat, da temu »dogovoru« ne pripisujemo ni-kake praMiČne vrednosti kamo-li aktu-valnosti! Ali denimo, da bi nnela stvar kake nade do uresničenja! Do kje naj bi sez&li teritoriji, ki nai bi tvorili to novo državo? Osvoboditi hočejo nas Slovence Ln Hrvate od vsakega »tujega gospodstva« in nas ujediniti v edinstveni državi. K tej bi pripadale torej na poLlagi narodnostnega principa tudi naše primorske dežele? Kje je tu narodnostna oziroma jezikovna meja? Ali da bolje formuliramo vprašanje: ali naj bi tuđ! Italijanska manjšina v primorskih pokrajinah pripadala jugoslovanski državi?! To bi bilo vendar porazno za parolo narodnega »odrešenja«, ki jo ententa tolrko kriči v svet: to bi bil atentat na narodnostni princip, ki naj bi bil — po zatrdilih ententinih državnikov — odločilen za preuredbo Evrope! Ali francoski o Jugoslovanih in ki govori o »lamentevole sorte degli sloveni in Italla« — o bednem stanju Slovencev v Italiji! Rečena knjiga pripoveduje — je sporočil italijanski minister — da Slovencem v Italiji ne le da ne 'Jovoljujejo šol v maier-nem jeziku, marveč silijo tudi duhovnike, da morajo propovedovati v italijanskem jeziku vzlic temu, da ljudstvo ne razume nobene besede! Rečena knjiga da trdi na-daJje, da hoče Italija nadaljevati s to metodo tudi na Slovenskem in v Dalmaciji (seveda, če bi dobila te pokrajine), in To v namen, da prepreči duševni In naro čil razvoj tega naroda! — Minister Je vzkliknil razburjeno: »Če tako očividne laži morejo dobiti izvestnih zaščitnikov v pri-!cg svojemu razširjanju in pOJskrepljanju, kako čudo potem Je, da more nastajati in se ukoreniniati ideja, naj se italijanske re-vindikacije (po domače povedano: pri-•ktoplic*]je naših dežel k Italiji) podredi plebiscitu« (splošneanu glasovanju ljudstva samega o tem, ali hoče ali noče priti pod Italijo!) — Minister CommarfJini je seveda govoril ojstro proti takemu plebiscitu. Od kod ta strah pre*A splošnim izrazom ljudske volje v teh pokrajinah glede svoje bodoče usode? Če so te zemlje res italijanske, če» inia Italija — kakor vedno trdi — pravico t'o teh dežel tudi po narodnostnem principu, če si to prebivalstvo res želi »odrešenja« (kajti: česar si kdo ne želi, tega ne bo občutil kot odrešenje!), potem je res čudno in nerazumljivo, da v Italiji nočejo nič čuti o plebiscitu! Ne ostaja torej drugega, nego misel, da se v Italiji boje, da izraz volje prebivalstva ne bi bil v prilog njihovim aspiracijam, da bi prebivalstvo odklonilo »odrešenje«! hi če ima takov strah podlage — in pri Bogu da jo ima! — ix>tum imanno tudi priznanje, da narod na vzhodni obali Adrije ni italijanski, 'da je to slovanski rod — rod, ki hoče ohraniti svojim potoinoean sveto dedščlno ob Adriji, podedovano od očetov. To ie resnica! Klasična priča. »Na tem, da se miselna smer večine TranSlitvfanije, torej resnična volja »naroda« ne more nikdar uveljaviti, je krivda ne le v ogrski volilni pravici, ki popolnoma prikrojena za ma-djarsko manjšino, ampak in veliko bolj v terorizmu, ki se ga ne iiajMt; enakega v vsej Evropi, s katerim se proti vsaki pro-tfmadjarski politiki postopa kot državi sovražni. Ne le med drugimt narodnostmi, ki se jih s silo tlači, zatira in se jim maše usta. marveč tudi med Madjari samimi je veliko število mož, iz vseh plasti in stanov, ki ne odo»bru>ek> političnega kurza, ali na vsak njihov upor proti njemu bi bile v odgovor take represivne oOredbe od strani vlade, uradnikov, sodišč- in hitro naliujskanega ljudstva, da si ti možje ne upajo reči odkrito, kar na skrivnem priznavajo — da se umikajo le pred nasiHem. pa naj bi Slovani teh pokrajin v Interesu i Ogrske volitve so postale *prislovične v »odrešenja« avstrijskih Italijanov pripadli j Evropi in eksperimenti, ki jih je pri tem k Italiji?! To pa zopet za večino ne bi bilo i prrtluciral Banffy (ki je bil eden najbru- precej dolgo!----Bilo je še tedaj, ko je živel pokojni Brageran---- pravi veseljak ____da, vedno vesel, izvzemši tedaj, kedar je govoril o vas. Solze so mu vselej zalile oči, kedar je govoril o Rsan-tipi, za katero ga je zapeljal njegov zli duh, da se je poročil žnjo____O! To so bili žalostni prizori I----Res je pa tudi, da so se ti prizori konOavali vedno z glasnim smehom, ko sem dejal jaz:----Ce bi jaz imel taiko ženo, bi jo čisto nežno prijel za tilnik In----krrik! Potem bi videl, ali njena vijoličasta polt dobro pri-stoja slogu njene lepot* Vedno se zek) dobrovoljno smehljajoč, je izgovoril Hanibal besedico »krrrk!« in jo se natančnejše pojasnil s tako grozno plastično ročno kretnja da je markizo ob-lifa ki rja polt. kot da bi se bi2a mogočna »odrešenje«, »osvobojenje«, bi pomenjalo zanjo: večino — marveč — suženjstvo, helotstvo, začetek narodnega umiranja! Gospodje so na Krfu enostavno zatisnili oči pred dejstvom, ki ie za primorske Slovane življensko v najeminentnejem pomenu te besede: pred dejstvom, da je tu _ ako že govorimo o »neodrešenih« — »neodrešencev« dveh narodnosti!! Krfski »dogovor« moramo odklanjati tem odločneje, ker pravi, da novi državi bi imeli pripadati vS| tisti teritoriji, 112 katerih bir vajo Jugoslovani — kompaktno! Ali go-spodie ne poznajo narodnostnih razmer v naših pokrajinah, ali pa hočejo žrtvovati — nas! To pa bi bila n&iljuteja parodija _»odrešenja« in »narodnega osvoboje- nia«! Gospodje zatrjujejo, da ne reklamirajo za novo jugoslovansko državo ničesar, k a* pripada drugim! Kako hočejo potem rešiti naš primorski problem, da talnejih nasilnikov), brezprimerni terorizem, ki ga je uprizoril, so še v spominu vsem.« — To karakteristiko, ki izborno pogaja razmere in z is tem na Ogrskem, je napisal svojedobno v neki brošuri mož, ki ni S'ovan. ne Romun, ne socijalen demokrat in tudi ni iz tabora res svobodoljubnih in pajne'tnih Nemcev Zenkerja in Of-nerja, marveč jo je napisal grof Otokar Czernin, sedanj? naš minister za vnanje stvari! Ker pa madjarskl listi in politiki sedaj taKO silno divjajo proti Cehom radi njihove deklaracije, ki reklamira Slovake češkemu naroJu, prše »Union«, sklicevaje se na brošuro grofa Czernina: »Ali ni v interesu monarhije, da se te, pravne države nevredne razmere odpravijo čim pre-j in da se potlačenim narodom Ogrske pripomore končno do njihovih pravic?! Ali se more resno govoriti o samodo-ločbi harodov »v monarhiji, dokler na eni strani ne bo nič pripadajo k ju- trajajo take razmere?! Ali ne zaslužuje gosiovansM državi, kar — po njihovem Češka zveza hvale vseh pravno mislečih, — pripada Italiji, a rti drugI, da se k tej ko stremi po Odstranjenju teh grozot?! — ------- - - - - Qrof Czernin je klasična priča* da je to poslednji ne pridruži nič, kar hočejo vte-lesitl novi jugoslovanski državi?! Vidimo torej, da so gospodje na Krfu precej na lahko sklepali »dogovor«, da si niso belili glave z vprašanjem možnosti izvedbe, da niso nič mislili na to, da bi na praktičnem uresničevanju svojih ciljev inorali porušiti podlage, na katerih so sklenili svoj »dogovor«. _» gospa markiza, kakolItiine vesti. Italijanske aspiracije na naše kraje in — resnica! Dne 28. julija 191/. se je'vstei inicijative društva »Associazione nazio-nale Trento e Trieste« in društva »Circo- 10 trentino« vršil v Rimu velik sestanek v spomin Ces. Battistija. Govoril je minister Coanmandmi, ki je rekel med drugim: »Una Trieste slava vorrebbe dire 11 panaggio del comerci austriacl in Orien-te e 11 crearsi di uiia potenza concorrente ed irruente da Trieste fcFiume, a Cattaro ed Antivari a'idirittura colomale.« — Minister Commandini se torej boji slovanskega Trsta kot zelo" nevarnega konkurenta na korist avstrijske trgovine. (Ali ni ta njegova izpoved lekcija za avstrijske državnike?) — Potem )e protestiral proti neki knjigi, ki je je izdal Grami Orient gola resnica. AorovSzaciiske stvsrh Govedina, teletina in koštrunje meso. Jutri, v sre'io, 15. t. m., se bo vršilo razdeljevanje goveditie, teletine tn koštru-njega mesa proti izkaznici živila in izročitvi izkaznic št. 5 serije I. do V. Na vsako izkaznico št. 5 se bo moglo dobiti '*/» kg mesa. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj. — Govedina se bo dobivala v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje 41, Punter, Greta Zgornja, Benedettich, ul. Boroevič 45, Pellis, ul. Cecilia de Ritt-meyer 6, Concilia, ul. Benvenuto Cellini 1, Paronitto, P. Casenna 6, Cavallieri, uL Poste 3, Gatznig, ul. S. Spiridione 7, Vi-sintini, ul. Cavana 22, Vattbvatz, uL Oiu-stinelli 5, Fabbro, ul. S. Vito 7, Bene'-iet-tich, ul. S. Sebastiano 3, Bruna, ul. Bec-cherie 1, Polacco, ul. .Beccherie 47 (samo za žide), Pasqualini, ul. Marije Terezije 41, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Nicchett(\ ul. Torrente 39, Lenarduzzi, ul. Amalia 23, Pinter, ul. Farneto 9, Polli, ul. Acquedot-to 13, Castellitz, ul. Oiulia 67, Pens<\ ul. Giuiia 7, Viezzoli, ul. Barriera vccchia 15, Periatti, ul. Barriera ^ecchia "4, Cossich, Stran !!. .EDINOST- itov. 224. V Trstu, dne 14, avgusta 191 f. llL Ugo Foscoh 2, Pulil, uJ. Istiiuto 38, j vide! takega kruha že par let? Nehati ne Polacco, ul. Settefontane 44, Ferluga, ul. j bo prej, dokler ni izginila zadnja drobti-Media -io, Tapazzin, ul. Settefoniaiie 24, niča. In potem? Zadovoljil je svoji sili, Cooper^trve Ooeraie, ul. Settefontane,; a lačeii l>o vseeno. Kaj.pa po*nenl kilogram Jeikce, uL Rigutti 5, Rizzian, ul. Rivo 34, j bele moke? Pomeni toliko, da more varč-Ceu, ul. S. Marco 34. Rocco, n!. S. Marco na gospodinja cel mesec žnfo priprav-2. Ood'.ia, Skedenj 50, Gatznig, Skedenj ljati jedi, katerih drugače sploh ne more. 138, R:zzian, ui. deli1 Istria I. CENA: Prednji deli s priklati© po K 672 kg, zadnji deli s priklado po K 7'84 kg. Teletina se bo prodajala v mesnicah: Dettore. ul. Beccherie 27, Depace, ul. Bp.rriera vecchia 26, Simonetta, ul. Legna štev. 4. CENA: Prednji del! s priklado po K 8'— kg, zadnji deli s priklano po K 8'80 kg. KoStrunje meso se bo dobivalo v mesnici Rumetz, Largo San tono 2. CENA: 1 zad Ce bi torej aprovizacijska komisija imela na razpolago toliko bele moke, bi bilo edTno in samo prav, da bi razdelila moko rne4 prebivalstvo, kakor se je razdeljevala \Joslej, in sicer natančno določen odmerek na osebo. Tako bi bila zagotovljena pravična razdelitev, d očim pa Je pravična enkratna razdelitev kruha na podlagi krušnih izkaznic izključena, ker je nakup kruha v okviru krušnih izkaznic neomejen. SIcer pa, kakor rečeno, aprovizacijska komisija itak nima na razpolago bele moke, da bi mogla zadovoljiti vse prebivalstvo, a če bi je tudi Imela morda toliko, bi bil neodpustljiv greh, zahtevati od nje, da naj se to najdragocenejše živilo uporabi za teli kruh, z-a enkratno zadovoljitev ljudske sle, in odvzame tistim, ki je potrebujejo najnujnejše — bolnrkom, starcem in otrokom! Kdor je prestal poltretje leto Politično društvo »Edinost« vabi svo^e j brez belega kruha, prestane tudi en sam odbornike, odbornikov namestnike in za- dan, pa naj je tudi največji praznik, kate- Prednji deli s priklado po K 6'60 kg, zadnji deli s priklado po K 772 kg. stopnlke narodnih društev na važno po svetovanje v prostore Slovanske Čitalnice v Nsrcrtllnem demu za sredo, 15. t. in., ob 10 dopoldne. Rojstni dan Njegovega Veličanstva cesarja. Cesar je izrazil željo, da se povozil njegovega rojstnega dne 17. avgusta in njegovega godu 4. novembra opuste vsakoršne prireditve, ki bi bile spojene s kakimi stroški. Ta želja našega cesarja Je ponoven dokaz o resnost časov uvažujoči skrbi Njegovega Veličanstva za hrabro vz: rajajoče prebivalstvo. — Povodoan cč ^rjevega rojstnega dne sta namestnik baron Fries-Skene in soproga % izročila vladi: en i u komisarju mesta Trsta znesek K 2000 z željo, da se nakažejo iz tega rih vojni čas sploh ne pozna. Tržaška sodišča — v Trsti Višje deželno sodišče tržaško se je ob izbruhu italijanske vojne preselilo v Gradec, deželno sodišče ter trgovinsko m pomorsko sodišče pa v Opatijo, Na incrodajnih mestih se je sedaj spoznalo, da je v hiteresu prebivalstva potrebno, da se ta sodišča povrnejo v Trst. Poslovim]« izven zakonitega sedeža in daleč proč od uaravne-ga središča justi-čne uprave za Primorsko je bilo zvezano k prevelikimi nepriiičnostuni, nerazmerno večerni stroški itd. Prizadeti krogi pozdravljajo z zadoščenjem povrnitev imenovanih sodnih dvorov v Trst. — Tembofc čudno pa Je, da je neizogi-bno potrebna in težko pričakovana odredba na- Uudje, ki so Jih učili, so bili ali Nemci ali Italijani, in ti so protežirali svoje ljudi. Tako se Je potem zgodilo, *da imamo danes po raznih inšpektoratih razne Tomadine, ki pač znajo svojo italijanščino, v kateri navijajo podrejene Slovence, a drugega v resnici ne znajo nič in zato tudi ne morejo občevati z občinstvom. Nižje uradni-štvo se rekrutira večinoma iz dBsluženih orožnikov in podčastnikov. Je med njimi tudi Slovencev, in so zopet t! tisti, ki, govoreč tri ali Štiri jezike, nosifc) breme za vse one ostale, kateri vslecfc svoje jezikovne nekvalificiranosti niso sposobni za uradne posle brez razločka. Uradnikom slovenske narodnosti se porivajo vsa dela, katerih ne morejo opraviti njihovi tovariši, ki pa jih zato tem pridneje denunci-rajo in črnijo na zgoraj. Takih slučajev bi lahko navedli cele vrste. Če pogledamo dalje, po komisarijatih, vidimo, or v to svrho ra j kolikor mogoče olepšal dvorano, prosi za darove v obliki raznega zelenja. Po- treba, da se javnost, ki je dosegaj preveč molčala, oglasi najodločneje. V tem vprašanju je na Primorskem gotovo ni stranke. ki bi bila drugačnega mnenja: kogar vprašate, vsak je za to, da se tržaška sodišča povrnejo na svoj sedež, v Trst. Če se je kakšnemii_gosj>odu od visoke majhno dobrodošli so: bršlian. lavor, zim- j gistrature Gradec ravno tako priljubil, da ze *n jn slično zelenje. Tozadevne poši-isene more več ločiti od tega gostoljubne-, IjiiLve se sprejemajo v Vojaškem domu ga mesta, se tudi temu lahko odpomore! Sk>vertci tvorimo najmanje «ul. Corneo 15) aii pa v Narodnem domu. ,11a obojestransko zadovoljnost: same ća j domačega prebivalstva! Zlatomašnik, č. g. korar Peter Toma- j se sodišče povrne iz Gradca, on naj te' SLiočnil zaupniski sestanek članov Z. /in, bo daroval zlato mašo na praznik | ostane v — PenSionopoHSu! Sapienti —!j. Ž. je bil kar najboljše obiskan — pač Marije Device, dne 15. avgusta, v Rofamu indici sat. Ookaz. kako žrvo zanimanje vlada med Iz di'žavnoželezn«ških krogov. Nedavno; slovenskim železničarstvom za orgaaiiza- Da Je v takih razmerah celo najupra-vičenejša pritožba nemogoča, je umevno, kajti tudi tu ima potem glavno besedo — volksrat. Ravnateljev naijiestnik je proti vsemu temu takorekoč brez moči, ker imajo taki ljudje preko njega zaslombo na tistih visokih mestih, kjer ne odločuje pravica, temveč želje in zahteve,nemškiii voiksratov. Itn ravno v tem tiči tisti dalje trajajoči eistean tujerodnega naidvladja in zatiranja Jugoslovanov, o katerem je govoril Jugoslovanski klub. Tržaško policijsko ravnateljstvo je le majhna sličica v celem tein kaleidoskopu tujega^nadvladja in zatiranja našega naroda v mestu, kjer eno tretjino 645, 646, 647. 2. Razpošiljanje blagovnih vzorcev je dovoljeno . nadalje na vojnopoštne oz. etapne poštne urade, katerih številke imajo pristavek n. pr. rimsko dodatno številko ali črko, kakor vojnopoštni jjrad 117/11 »vojnopoŠtni urad 76/r« itd., če je dotična vojnopoštna oz. etapna poštna številka brez pristavka (torej gJavna številka) po točki 1) zgoraj pri-puščena k prometu blagovnih vzorcev. Blagovni vzorci se smejo v bodoče pošiljati pod obstoječimi pogoji na vojnopoštne urade in etapne postne urade s Številko, ki so označeni v gornjem seznanru, in dalje tudi na vojnopoštne naslove, ki odgovarjajo določbam seznama pod točko 2). Vsi drugi vojnopoŠtni ura'dd in etapni poštni uradi s številko, ki niso navedeni v tem seznamu, so zaprti za promet blagovnih vzorcev. Blagovni vzorci na c. in kr. ertapne poštne urade s krajevno označbo so dovoljeni brez izpremembe v sedanjem obsegu. Promet z zasebnimi poštnimi zavitki. K prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov so pripuščeni vojnopoštni uradi in etapni postni uradi s številko: 2, 11, 39, 51, 55, 76, 95, 115, 136, 138, 142, 147, 172, 176, 178, 180, ino belo Opol, verm&uth, Iganje, istrsko 42°/* ^T prodala APOILONIO, ul. Amaiia 10 168, 203, 238, 252, 267, 291, 335. 185, 188, 223, 224, 247, 248, 167, 190, 230, 250, 264, 289, 324, 372, ob 10. uri zjutraj. Slavljenec ho imel pro-1* »ed v slovo v treh jezikih. Sošolec. >a odredbo c. kr. urada za ljudsko prelit ano ste v petek, 17. t. in., povodom rojst-nega dne Njego\ega Veličanstva dovoljeni prodaji mesa in oddaja mesnih jedi. Obrtna iola. Izvedeii smo iz povsem za;;t- jivega vira, da so že v teku po- je bil, glasom graškili listov, od tamosnLe- cijo. Na sestanku se je izrazila soglasna ga obratnega inšpektorata drž. žel. ime-j želja vseh, da prične organizacija takoj novan k ravnateljstvu v Ljubljano nemški; zopet z rednim delovanjem, ter so se v tem aspirant dr. Ed^^r Rltter von Glo-tz. Ali j smislu tudi »tvorili važni sklepi. Med družna ta človek slovensko? Gotovo ne! Ali gim se je sklenilo, da se predvsem skliče hočejo na ta način rešiti v Avstriji pereča (občni zbor podružnice Trst 1. ter se potem naroJnostna vprašanja? — Naša Javnost po vrsti ožive tudi ostale podružnice, -ea ia pripravljalna dela za urtsuičbo sta- la. -ko uvidi iz tega najnovejšega slučaja,! se s tem pripravijo tla za splošno delova- tre rotiavi i/ .. ^d njihovih najbolj upravičenih in z :n na bližajočo se dobo gospodarske c i iiove našiti težko prizadetih pokrajin ti-Ji najbolj aktua'nih postuiatov. Ure za da se- ustvarijo na c. k. državni obrtni \ tržaški slovtnSke paralelne. Gotovi nje in za izredni občni zbor celokupne »Zveze«, ki se ima vršiti meseca oktobra v Mariboru. Občni zbor podružnice^ Trst I. se bo vršit ako ne bo kakih nepredvidenih zaprek, v nedeljo, 26. t. m. Vse potrebne priprave so se — ker je mnogo članov po raznih želje tržaških Slovencev, enega j kako si vodilni možje pri vla'ćii in žel. ministrstvu mislijo notranje preuredbe države. Na zunai prosijo in moledujejo okoli naših poslancev, od zadaj pa drže še vedno pest. da udarijo. Ali naj to še dolgo traja? — To imenovanje Jokazuje zopet i t rrio preziranje na-ili narodnih pravic, starega odbora razkropljenih . da vzbudi ta vest v vse'n krogih na}- Razmere pri drž. železnicah so gnjile do krajih — poverile posebnemu pripravljal-.Jl zanL;ia:iJe in ca se oglasijo nadar- skia; osti, preziranja naših pravic pravi oemu, oziroma volilnemu odboru, v kate-u».enci, z dovršeno meščansko šolo prs\cati zistciu. Naše ljudi, ki hočejo kot rega so bili izvoljeni naslednji tovariši: ni/j- realko,-v velikem Številu. \ saj je pravniki vstopiti k železnici, odklanjajo,; Anton Velkavrh. Franc Božeglav, Štefan a to ena naših največjih težav, da brez ; češ, da ni mest zanje; tulec pa najde ved- Kosmač, Karel Škabar, Ivan Pire, Franc uiijanščlne ki dosledno skoraj . brez poitaiijančevanja naš * ko ni mogel priti do višie obrrne izo- nlka so ga spravili v vojake, samo da ne! but in Janko Kozeidv. — Ako ima kUor- dela napotja kakemu Nemcu. In kako koli tirk. železničarjev kake želje, naj se dolgo bo to še trajalo? Opozarjamo naše i za sedaj obrača do gori imenovanih za-zastopstvo na Dunaju na ta najnovejši slu- upnikov. — Tovariši, led je prebit, prve čaj iii želimo, du nastopijo z vso energijo tež-kr ee smo menda premagali, sedaj pa pri ministiu Bahnhannsu. Ako nam bol vsi. prvi do zadnjega, krepko na delo za vb\!a tako zistematjeno odrejala vsako f naše narodne m stanovske pravice! pravico, tudi mi ne moremo pcdpirati| skrčenje 11.on vajskega prometa. Z ozi- , , Ud UUA uu iti »iv.Ti , u; tv »v. -. i j o.**,, k. [ i » uni * u w. i ikjiv. vedno tu- no odprte roke. Ali je znana javnosti za- Tu%, Rudolf Trampuž, Anton Valentinčič, nadarjeni ■ deva slov. uradnika Jevška? Kot bol-.Josip Ilnikar, Ak)jz Macarol, Jernej Škra- brazhe posebno v stavbeni in mehanično-telmični stroki. Tako je naš element, do-iiiuč v Trstu in na Primorskem, bil iz-ilsnjen iz vseh boljših mest na polju obrti i:: inj-ustrije. L'pa se, da se lepa osnova uresniči ali vsaj začne uresničevati z nastopnim šolskim letom. Na vladi je, da , itegne sp»»> >bne učne moči, na nas, da, njentli teženj. Zatorej nam naše pravice, Jla šted v je z električno silo se do i t rabimo takoj z vso vnetno novo.priliko ?r šele naj ka'» zaiuevaio v ' 1 Wi|n odredbe 20. t. m. dalje na občin-izpt>polnite\' naše kulturne opreme v j hočemo, kar nam pripada — nič niair. injs^j .ramvajski progi z Lednega trga do iiadeni konkurenčnem boju. Po\ rnemo se nič več. O pcJobnih slučajih bomo še po-|s\ . Sobote' ter na progah Tramvajske J k predmetu, da opozorimo obširneja | rocali. — Tacsrus. ! družbe opuste nasiednja postajališča in i a VroUozasiiovani učni načrt c. kr. dr- Malo več paiaje! Prejeli smo: Dne 12. |sicer: 1. Na obClnskl progi LeSni trg—Sv. i«-. ie obrtne šol? v Irstu, ki }e b;J ob- t. m. se ni je pript do, Ga sem d bil kru- Sobota: postajališče »strada Savio Ser-j vHc-i v naši številki od 22. julija t. I. ha, da so zobje kar škripali pod nJim. —- boia (ob železniškem prehodu), pri angli-Beii Kruh. na^re-č za dan cesarjevega Menil sem. da mora b^ti peska v njem. (kan: kem""pokopališču, pri pokopališču pri »isir'ega dne. 17. t. m., straši že dalje ća- N na za inje m; je p* :sel ;jod zobe — kos! Sv. Ani (novi vhod). 2. Na progah Tram-domišljiji onega tržaškeira nrehiv-al-1 stekla, ki Vam (a tu ri-^am s pros i';«, tdružbe: Boschstto—C. Marzio: ul. i.: oltozi.rite poklicane iaktorje* naj boli S. I zzaro, tržič S. Giacomo, trg Mercato : nzijo na čišenje t! in.ailto dovolj; vecchio, ul. deli'Annunziata. C. Marzio— slabe želodce vsle. sedanjih živil, da! Co;c!;etto: nabrežje Grumula—ul. Burlo, stekla čisto nič ne potrebujemo v kruhu! nI. S. Giorgio, ul. Fontanone, ul. S. Spiri- 211, 218, 220, 221, 239, 243, 244. 245, 255, 257, 258. 259, 261, 263, 274, 276, 277, 282, 287, 288, 292, 294, 295. 299, 307, 316, 338, 340, 354, 364, 366, 369. 376. 384, 385, 386, 390, 392, 393, 394, 395, 399, 400, 401. 403, 404, 405, 407, 409, 410, 411, 412, 417, 426, 428, 432, 437. 438, 441, 442. 444, 446, 447, 449, 454. 456, 457, 458, 461, 500, 510, 511, 512, 514, 516. 517, 519, 520. 522, 523, 524," 526, 527, 600, 605, 608, 611, 612, 613, 622, 623, 624, 625, 627, 633, 639, 641, 64o, hi mornariški vojnopoŠtni urad v Puli. 2.) Enako so dovoljeni zasebni vojnopoštni zavitki na vojnopoštne oziroma etapnopoštne številke s kakim pristav-kom, kakor n. pr. z rimsko (doJatno številko) ali s črko kakor: »Vojnopoštni urad 5/111«. »VojnopoŠtni ura-d 76 r« itd. in sicer tedaj, ako je dotrčna glavna številka (arabska vojnopoštna ali e^pnopoštna številka) po gornji točki 1) dopuščena k prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je pod obstoječimi pogoji dovoljen na vojnopoštne urade jn etapne poštne urade s številko, ki so označeni po^ točko 1.) gornjega seznama, kakor tudi na one voinopoštne naslove, pri katerih so dani predpogoji točke 2.) seznama. Vsi drugi vojnopoŠtni uradi ozir. etapni uradi s številko, ki niso navedeni v gornjem seznamu, so za promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov zaprti. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov na etapne poštne urade z krajevno označbo v zaseaeaiem ozemlju ostane v dosedanjem obsegu ne-izpremenjen. Poštni zavitki za Turčijo. O- sobote, 18. t. m., naprej ie sprejem poštnih zavitkov za Turčijo zopet ^.ovolj-eri, pod pogofi, kij so bili objavljeni v tuuradn-em razglasu z dne 16. julija 1917. št. 21S15/3. Vlnojtradnlki, ki žele napraviti domače; vino — petiot, naj pripravijo posestno polo m nad seštejejo število trt m označijo količino vina, ki ga mislijo napraviti, da ^obe potrebnega sladkorja. JADRANSKA BAEIKA Trst, Vla Cassa di Rlsparmio S (Lastno poslopja) Kapital Nt rezerva K 13,200.00*.— ULIJAJjKE: Dua a j Tegethafsttass« 7—O, Dubiovntk, Kotor. Ljubljana. Metković, Opatija Split, Šibenik, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE 3*L0 - • - od dnera vloge do dneva vzdiga. Kentni davek p'ačoje banka arojeg-a Obrestovanja ▼ log na tekofiem in iirorafinon po dogovora. - A kreda ti ▼ i, čeki ia nakaznice na vsa tu-in inozemska tMidAa. pa a, KUPFJE IK PRODAJA: vrednostne rente, obligaoije, sastavna pisma, prijorltete dalnlc«. »ročk« itd — VALUTE IN DBVIZE PREDUJMI na vrednostne papirje ia blanp l«4e6e v iarnih skladiščih. SAFE DEPOSITO PROME8E.--Prod« j a sraftk razredne lote rije. Zavarovanje vsakovrstnih papinev proti knrzni izgabi, revizija žrebanja sreda Itd. breaplačno. Stavbni kredit, retnboara krediti. Borzna naročila. — Inkaio. MENJAJLNICA.---ESKOMT M ENI O. Telefoni i 1469, 1798 in 2676 Uraelaauraa od t da i papaldna« Brzojavi: JADRANSKA od 50 kg naprej 9T predala J. Parim® Trst, ui« ciči Gelsl W od 11—1 a in od 4—9 p«p. Zlcfarnlc v Trsta se Je peseTIl« na Ccrrco S t, 1 v bfvšo zlatarnico C. Zercowftx A Figtk, Velika izbera srebrnih fn zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic Itd. Cene zmeme« Cene zmerne* r |\ aofiusij!]! tHiega tržaiktjiu prebivalstva. ki se po celih ireh letih v o; nt: šc \cćno ni odvadilo laliktt.ni^elije-^a za-i-ra\!ianja najijujnej^e potrebnih ii\ii, in takih, kot >c pšenična im>ka. — hj /en »f;l ze par dni pc ia, ca v ncKi od 16. na 17. t . m. sploh • iff^ Jq S D TI t t. uveč da bo* o od večL-ra • > ,'utra čaka !c i-red pekari. '..ui belega Uria vse 1Z± iaznicc, kolikor jih imajo. cer jc, kolikor smo poučeni, vsa stvar bekni kruhu čisto neutemeljena iz- Tuiercdno iiach ia^e. \ zad-iKm spo-;d: .ie. ul. S. Lazzaro; ul. Chiozza, ul. S. ročiln JufiosknansVega kluba se pravi Ciii.io. Bartovljanska proga: trg prc' vo- jašnico (postajališče openske železnice), NALI OGLM 1:: DO OD □□ m računajo pm 4 liol. ■ il aiia« ii«kau« m rada- j nujo «nkrt& v«č. — Najmauj&t r : pr;*tojbma aaaia 40 ttotiulć. : J ca i [lini žganje t«r vermouth VIII" Ar ollonio, Trat, A in ali« 10. I>roduj& 1^88 0AKBK1NUS vsaki veter ob 97, velita vvMh a pBse n Vstopnina K 1- dobcseiino: ■g želah s.) šc oeprtmo .n Ju^-'Hovći^iov pri veCinL« — BJtn ili urad v pri nas v Trstu je, | e v >L-dttnji; ^asLli c. kr. poli- j na" n. da vlada v iijejn tisu sisiu.ii., iv ^zije ^ z' . . ii Jugos!. . anski klub. da ul. Solit i ; :;a, ker aprovlzacijska kotnislja 'i ii. ia na razpt t ni nika- ic t . ira za udeležbo Jugoslovanov krs:iega siui>la za splošnost. Samo -a Je'vlaJni večini. Spod aj, najniže doli. 't ado-. -.na lastna b!a, pa ^e tudi I sirsžnikih, siugali itd.. La^n je $e neJtitko, I »rem v<; drr-i p< £ine.k> iakote! V gor- kajti najnižje kategorije so tiste, ki mora-: iem slučaju: Prvi naj bi razgrabili ves jo zn — največ, in tu je tor^j na mestu ruh.ostaPm, ki bi ne mogli stati vse noči! Slovenec, ki navadno govori iri jezike, v vrsti, pa naj bi ne ostalo nič! Toliko v slovenski, italijanski in nemški ter seveda trajax>či sistem i temu sledeče-ga ž^.zniSki preiiod (vhod v prosto luko), v avstrijskih da- j barUovljansko pokopališče. Ul. Conti— ;>> ire za u Jei^žbo R^jaa: ul. Scorzeria—ul. Solitario, ul. S. ul. .Mar. Terezije, ul. Val di rivo, u!. S. Anastasio, ul. Lod. Ariosto. Rojan— ul. Conti: rojanski oboki, ul. Lod. Ariosto, ul. fcliubo za natakarico Vprašati je Hotel Balksn lt&icarico ; najrajši ca dežeti. v ul S Nicolo 31. rV. (12>6 kanuje vedao praš'fie in te lota 1270 posebno c jsko ravnateljstvo, in prav o tejii uradu jul« S. Anastasio, ul. VaMirivo, ul. Mar. morajno reči. da vlada v niem ti.^ii srsn^ii 1 ^rezije. ul. S. Lazzaro.-ul. Scorzeria— ano. 1 traALv-rJzaci?© tržaške ljudske duše. Naj nam ;>a niliče ne očita, Ja morda ne pri-^ t-čimo ljudstvu belega kruha: isaino da bi ga bilo za vse in za vse dovolj; ttfJa pravimo pa tudi naiavnosi, da bi bilo to v vc Ja.-jih razmcraii — za en sani dan —» • ustljivo zapravljanje pšenič^ie mo-i e, katere prebivalstvo ic ni dobilo toliko ča^a, dasi ravno je tako nu.^io p»»lrebna za ri r.iv-> nairtJznovTStnelšiJi je^li. Kal ie ratu tcit^.i U ra!n '»i v k a ki i; zna yli vsaj razume tudi hrvatski. In od Slovenca se je tudi vedno zahtevalo to znanje za vstop v službo. Za Italijana sta že zadostovala samo dva Jezika, italijanski ki nemški — zaOkii je bil včas h tudi nepotreben —a za Nemca ie z^do^tov^rfo vedno m vselej, da ni znal nič drugega kot svojo nemščlno, m še t^sto slabo. VJtljub s\-oieniu znanju pet Slc^ enec ven- ? ^ar ni iniel sreče, ker mu niso dajali i !:\e via bi s^ b* -jj "2'*>raz:l v svoji slnžh .' if- pri' Zdravstveno stanje v Trstu. Od 4. pa do pri i II. t. m. je mestni fizikat ugotovil naslednje slučaje nalezljivih bolezni: 2 slučaja kožic (Sv. Jakoto, Rojan), 7 sluCajev davite (1 v V. oJtr., 2 Skedenj, 4. Sv. Ivan), 7 slučajev driske, (5 v IV., 1 v V. okraln. 1 pri Sv. Ani), 26 slučajev iegarja (1 v U 4 v II, 1 v ii!„ I v IV., 4vV,7vVL mestnem okraju, ! v Skednju, 4 Tarneto, 2 Sv. Ivan, 1 odzunaj). Umrle so v mestni bolnišnici: 1 oseba za koeiMeii, 1 za davico, 2 za uariskOb 2 za legarfem. Promet s MumnlBl nordl 1. K prometu blagovnih vzorcev so pripuščetii vojnopoŠtni nradi bi etapni poftni andi s Številko: 2. 3, 11. 39, 51, 55, 76, 96. 115; Kž'hlR? pokrivala, preproge po zelo iiul'!!!! visokih cenah, pletenine, cunje ^ sake vrste ter jih plačam po 60 vin. — Žaklfe plačam do K 3 50. ACCO, Acque-dotto št. 15 128*' Sotfe tane 1. vinske v dobrem stanu kupujem v vsaki množini. Kuret Sctiefon- ZOBOZDRAVNIK Dr« J, Šmrm&k v Trstu« ul. Poste vecchie 12, vogaS ulice della Posio. Izdiranje zobov brez w bolečine. >z Plombiranje. UMETNI ZOBJE ~ ji 142, cn 145, 185. 147, 188. 167, 107 * ■* 168, 193. 172, 195. 176, 1%. ledalište „EDIN" ulica AcsiuedloSto 15 V Danes in prihodnje dni Deseta italijanska bitka. SateUk ob a Svatovaossodoviaski dosotfck v filmu. ZaMtk «b S Naše junaftke naskočne četc pri odbftju sovražnih napadov. — Naša zmagovita neppekosljlva ari?i erfja v bobnečem ognju. Naši hrabri l«»a