..... .* *. ^ ^ ,< „1 ...^.:^_______ DVOJE POMLADI tiF Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje L Trg revolucije te. — Telefon 80-181 — Račun prt Komunalni banki Trbovlje »00-714-1-14« — List Izhaja vsak petek. — Letna naročnina «80 din, polletna MO din, četrtletna ISO din. mesečna «0 din. Cena Izvoda v kolportažl te din. - Tiska tiskarna Časopisnega podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. — RočcoplsL Id morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo TEDNIK Štev. 17 TRBOVLJE, Zl. aprila 1959 Cena Ul din Leto XII- OD HLAPCA DO GOSPODARJA Janez Je jezno vrgel kladivo Po tleh in zaklel: »Prekleto, •»e bom več ukrivljal hrbta Pred krivico!« To je bilo pr-fega maja, natanko pred tridesetimi leti- Doma je šest lačnih ust komaj čakalo, da bo prinesel kruha, v papirni *r*6Jd pa je dobil manj kot drugeicmti. Podvizal se je v direktorjevo pisarno, da bi *® pritožil. Namesto direktorja Do je sprejel pisar, rekoč: *Ce vam vi kaj prav, kar izr t-"®Ute na cesto, sto drugih Čaka na vaše mesto!* Kot bi krenil, se je spet znašel pred vrati. Vrnil se je v delavnico. Prijel je kovaško kladivo, da bi začel obdelovati razbeljeno telezo. Tedajci pa se je spomnil tovarnarja in njegove tene. Zjutraj, ko je šel na delo, ju je srečal. Peljala sta *e v avtomobilu, obloženem z ribiškim priborom in košarami, polnimi dobrot. Njegov pozdrav sta prezrla- ‘•Hudiča,« se je zravnal Janez, »jaz naj se toptm v tej Vročini za beraško plačo, onadva pa se zabavata ob potoku! Le kdo si je izmislil tako postavo?* JZnašel se je na cesti. Ni b« sam. Več sto jih je bilo v sprevodu, ki se je pamiihal Po mestu. Tisto, kar so vzkli-koli, kakor da je že dolgo Prej tlelo v njem. ČudM se je, Itako da ni že prej privrelo iz niega. Ko so se pojavili orožniki je pogumno stopil naprej *» zaklical: »Nočemo biti hlapci! Hočemo bi ti sami svoji gospodarji!« Zato je dobil šest mesecev zapora. Ko je zagledal beli dan in je oblast mislila, da bo spet poslušni hlapec, je postal še upomejši. Za državni Prasnile, Jel ga je gospoda bu-Crio proslavljala, je splezal na tovarniški dimnik in obesil vanj rdečo zastavo. Tri dni je Ponosno vihrala, ker oblast ni mogla dobiti nikogar, da bi jo snel- Tri dni je v iskoriščanih budila up na novi dam, ko bodo rešeni suženjskih okov in bodo iz hlapcev postali gospodarji. Tri dni je Janez užival vb pogledu na rdečo zastavo, ccš, hudiči, ne boste nas! Bilo je pozno ponoči. K sa- motni domačiji v hribih nad mestom se je pomikala temna senca. Na dvorišču je najprej prisluškovala, nato pa je potrkala na okno. Nekaj časa je bilo vse tiho, nato pa se -je v sobi prižgala luč. Nekdo je odprl okno in tiho vprašal: »Kdo je?« Senca je odgovorila: »Janez.« To je razpršilo poslednji dvom. V vratih je zarožljal ključ. Moža sta si stisnila v roki- Janez je odložil puško in nahrbtnik ter se usedel na klop. Gospodinja je v štedilniku netila ogenj, da bo postit ocvrla jajca. »Od kod?« je povzel besedo gospodar, ne da bi odvrnil po- gleda od Janezove puške. »Ali ne veš, da je vojne konec? Jugoslavije ni več... Moža sta si pogledala v oči. V Janezovem pogledu je plamtel upor, ki ga bi lahko samo smrt ugasnila. Gospodar je že dolgo poznal ta izraz v Janezovih očeh, zato sedaj ni niti poskušal, da bi mu ušel. »Vojna se šele začenja!« je stisnil pest Janez. »To bo naš poslednji boj.. -« Zjutraj so našli na robu mesta mrtvega policista, okupatorjevega hlapca, ki je imel na vesti več deset poštenih delavcev, zavednih rodoljubov in komunistov. , Delavski svet je začel z de-om po drugi točki dnevnega •eda. Treba je bilo odločiti o lelitvi razpoložljivih sredstev. 3o predlogu naj bi večino sred-■tev uporabili za investicije. Predsednik delavskega sveta ie vprašal, če ima kdo kak Irug predlog. K besedi se je origlasil Janez. »Tovariši,« je začel, »obrni-:i se moramo k človeku! So-dalizem niso samo stroji in ovamiški zidovi, temveč še narsikgj drugega, kar človek x>trebuje za življenje. Predlagam, da zamenjamo večji del t redstev za družbeni stan-lard-..« Janez je nato naštel nekaj tajnujnejših potreb. Večina udeležencev zasedanja je gla-s ovala za njegov predlog. Spet so prišli prvomajski prazniki. Zvečer je bilo na uli-■;ah vse živo, kakor da so vsi ljudje prišli na plan. Janez je bil kakor pijan od sreče. Kolovratil je po ulicah, se raztovarjal z. ljudmi in se skupaj i njimi veselil uspehov. Pred kulturnim domom se je pridružil skupini mladih . fantov ln skupaj z njimi zapel: »Lepo je v naši domovini biti mlad...« Potem pa ga je pot zanesla v kavarno, kjer so za okroglo mizico sedeli trije osiveli »gospodje«- Ko je vstopil, so pa prezirljivo pogledali izpod naočnikov, nato pa še bolj stisnili glave k šepetanju. Dolgčas se je zarezal v njihove brazlične obraze. V kavi so si utapljali praznino starih, preživelih fraz. »Prekleto, življenje bo telclo tudi brez vas naprejl« je sam prt sebi dejal Janez in se vrnil v strugo, po kateri teče življenje s tako silo, da ga nič več ne more zaustaviti. Ljudje na ulici so vzklikali: »Živel PRVI MAJ!« samo tokrat ne kot uporni hlapci, temveč kot gospodarji, SPOMIN NANJ-SVETELZGLED' poročilu podčrtal zgodovinsko vlogo KPJ v njenem 40-letnem razvoju. V svojem nagovoru je pred zbrano množico med ostalim dejal tole: — Ko danes praznujemo velik praznik naše revolucionarne Komunistične partije, nam misli nenehno uhajajo na našega revolucionarja in borca za delavske pravice, tovariša Loj- za delavske pravice, tovariša _ Lojzeta Hohkranta. Tovariš Lojze je izhajal iz rudarske družine iz Sent-jederti. Ze v zgodi čutil vso težo teda ha ji ■■■■■■■ jederti. Ze v zgodnji mladosti je ob-til vso težo tedanjega kapitalističnega režima. Tovariš Lojze Hoh-kraut je bil član KP od leta 1925. Partija ga je leta 1933 poslala v olitično šolo v SZ, od koder se je ©v' ‘k« I rgi je bil na področju Trbovelj. Bil je pol leta 1934 spet vrnil v domovino. Sodeloval je leta 1935 v kmečko-delav-skem gibanju, katerega organizator čil ves partizanski material, ki ga je imel pri sebi, da ne bi prišel v roke okupatorja, nato pa se je ustrelil. Tovariš Lojze Hohkrant je bil v svojem življenju izrazit revolucionar in je bil pri ljudeh zelo priljubljen. Njegovo ime bo ostalo zapisano v rudarskih revirjih z zlatimi črkami. V spomin nanj in na delo, ki ga je storil za razvoj Partije v revirjih, je odkril na hiši na Dobrni, kjer je živel, spominsko ploščo v imenu delovnega kolektiva Rudnika Trbovlje —Hrastnik sekretar rudniškega komiteja ZK, tov. Dominik Kužnik. Za njim je spregovoril še sodelavec tov. Lojzeta Hohkranta, tov. Lojze Ribič, sekretar občinskega komiteja ZK. Ta je v svojih besedah med drugim poudaril, da so se vsi, ki so se z njim vred zbirali nekoč v tej hišici pri Lojzetu Hohkrautu, mnogo naučili. V kulturnem delu spominske slovesnosti za Lojzetom Hohkrautom so nato sodelovali: Delavska godba na pihala »Svobode Center«, moški pevski zbor »Zarja« ter pionirski pevski zbor odreda »Lojzeta Hoh-krauta« z vodenske šole v Trbovljah. Zastopniki raznih organizacij so v naslednjem položili pred spominsko ploščo vence v počastitev spomina na velikega revolucionarja in borca za delavske pravice. Na sam praznik 40. obletnice ustanovitve revolucionarne Komunistične partije je bila v Trbovljah, v rudarskem naselju Dobrna, lepa spominska slovesnost. Tamkaj se je v ponedeljek, 20. t. m. dopoldne zbrala večtisočglavo množica, Delavska godba na pihala iz Trbovelj, moški pevski zbor »Zarja«, pionirji in pionirke odreda »Lojzeta Hoh-krauta« z vodenske šole v Trbovljah, ki so prispeli tjakaj s svojim pevskim zborom. Spominske slovesnosti v počastitev narodnega heroja LOJZETA HOHKRAUTA so se nadalje udeležili sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje, tov. I»iz.e Ribič in še drugi vidni predstavniki Trbovelj. Sekretar rudniškega komiteja ZK tov. Dominik Kužnik je v svojem eden izmed podpisnikov manifesta kmečko-delavskega gibanja. Leta 1937 je bil delegat na ustanovnem kongresu KPS na Čebinah in izvoljen za kandidata CK KPS. Meseca decembra je kandidiral oh državnozborskih volitvah na opozi-cionalni listi. Tovariš Lojze Hoh-kraut je opravljal razne partijske funkcije in naloge. Bil je dalj časa brez posla, preganjan od tedanjih političnih oblasti, zaprt in interniran. Ko je v aprilu leta 194t vdrl v našo domovino okupator, je tovariš Lojze Hohkraut odšel v ilegalo. Bil je odgovoren za sektor naših revirjev ter je organiziral Osvobodilno fronto na področju: Revirji — Litija — Trojane. Padel je za zmag« socializma 31. ma ja 1942. leta v borb' z Nemci na Cvetežu pri Vačah. V tej borbi je bil hudo ranjen; ko je videl, da zanj ni več rešitve, je uni- PRAVKAR -mSPELO SLAVNOSTNA SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ OB 40-LETNICI KPJ Centralna proslava 40-Ietnice revolucionarnega boja Komunistične partije Jugoslavije je bila v nedeljo, 19. aprila, v Beogradu s slovesno sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije v veliki dvorani Doma sindikatov. Slavnostni seji so razen članov CK ZKJ prisostvovali tudi nekateri udeleženci I. ustanovnega kongresa KPJ, ki je bil v Beogradu 19. aprila 1919. leta, in II. kongresa KPJ, ki je bil v Vukovar u leta 1920. Na slovesni seji so bili ugledni borci delavskega gibanja, nadalje večje število predstavnikov političnih in družbenih organizacij iz vse države, predstavniki državne uprave in JLA, mladine in ostali. Slovesno sejo je odprl tovariš Tito. Nato so zapeli himno mednarodnega delavskega gibanja — Internacionalo. Prisotni so v naslednjem z enominutnim molkom počastili spomin preminulih in padlih članov KPJ. Generalni sekretar CK ZKJ tovariš Tito je nato podal referat: »Štirideset let revolucionarnega boja Komunistične partije Jugoslavije«. Tovariš Tito je v svojem poročilu poudaril, da je bila ustanovitev KPJ zgodovinska nujnost. Komunisti Jugoslavije in napredni ljudje, zbrani okrog KPJ, so postali resnični predstavniki teženj malih narodov. V vrstah KPJ pa so se ,pojavljale razne težave vse do leta 1937, ko se je Partija konsolidirala. Naša Komunistična partija je bila sposobna prevzeti odgovornost za usodo naše države v najbolj težavnih dneh njene zgodovine. Tako so številni komunisti s svojo junaško in mučen iško smrtjo v boju proti sovražniku dali najveličastnejši zgled človeške požrtvovalnosti in vdanosti svojemu ljudstvu. V letu 1941 smo ravnali skladno z našimi pogoji, ne pa po direktivah »od zgoraj«. Od vsega začetka boja je bilo na naši zastavi zapisano geslo: Bratstvo in enotnost. Revolucionarni ukrepi, ki smo jih sprejeli med vojno, so imeli obeležje socialistične revolucije. Po osvoboditvi so člani Partije tudi v najtežavnejših začetnih razmerah v izgradnji naše dežele častno izpolnili svoje naloge. Peti kongres KPJ je odločno usmeril komuniste Jugoslavije kakor tudi vse ljudstvo na neodvisno mednarodno in notranjo politiko — na šestem kongresu pa smo temeljito izdelali novo generalno linijo za izgradnjo socialistične družbe. Po pravici smo lahko ponosni na izpolnjevanje naših internacionalnih dolžnosti. Socializem ni monopol nikogar, tako kaže tudi naša stvarnost. Ob zaključku svojega poročila je tovariš Tito podčrtal pomen Programa ZKJ. Njegov pomen je v tem, da v sedanji etapi znatno spodbuja marksistično misel, da se resneje ukvarjamo s sodobnimi problemi. S ponosom se lahko ozremo na slavno štiridesetletno revolucionarno pot Komunistične partije Jugoslavije ter povemo in pokažemo vsakomur, da smo zmeraj visoko nosili zastavo Manca, Engelsa in Lenina. Na slavnostni seji so nato sprejeli tri sklepe: postavi se spomenik socialistične revolucije jugoslovanskih narodov; ustanovi se Muzej narodne revolucije jugoslovanskih narodov; postavi se spomenik Karlu Marxu, Friedrichu Engelsu in Vladimiru Iljiču Leninu v Beogradu. »POKAŽI, KAJ ZNAŠ« TOKRAT V TRBOVLJAH Prejšnji teden so se zvrstili pred mikrofonom v Delavskem domu v Trbovljah znani in neznani talenti iz raznih krajev Slovenije. Pravimo znani, ker jih nekaj poznamo že iz prejšnjih podobnih oddaj. Med ostale sta se uvrstila tudi dva Trboveljčana. Eden izmed njiju je nastopil z igranjem na harmoniko, drugi pa s svojimi pesmimi. V nabito polni dvorani je občinstvo z zanimanjem sledilo izvajanju nastopajočih ter vsakega nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Obe komisiji sta uspešno opravili svoje delo ob ocenjevanju Po končani prireditvi so bile prvim štirim, ki so dobili najboljše ocene, razdeljene nagrade. Tako sta si razdelila prvi nagradi basist Vašo Ivanovski in trboveljski pesnik Franc Princ tretjo recitator Janez Rebec, četrto pa je prejel kvartet štirih basistov iz Hrastnika. — V nedeljo je bila celotna prireditev ponovljena v ljubljanskem radiu. OBŠIRNE PRIPRAVE ZA JUTRIŠNJO CENTRALNO PROSLAVO OB 40. OBLETNICI USTANOVITVE KPJ V DELAVSKEM DOMU V TRBOVLJAH Jutri zvečer bo centralna proslava v Trbovljah, na kateri bo sodelovalo okoli 300 nastopajočih članov Svobode-Center, Svobode II, Svobode-Zasavje in gimnazije. Program je sestavljen tako, da se bodo v enoinpolurnem izvajanju prepletale zgodovina in delo KPJ od ustanovitve pa vse do danes, pevski m godbeni vložki ter recitacije, celotno izvajanje pa bodo ponazarjali diapozitivi. ^ Prireditev bo v avli Delavskega doma. V nedeljo pa bo teI proslave' na katerem bosta nastopila Delavska godba na pihala iz Trbovelj in orkester Mine Gimzka. 0B ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE r tttIt J?° letos pohod “OB 2ICI OKUPIRANE LJUBLJANE« Ne samo Ljubljana, tudi vsa večja središča y^?kra"u Ljubijana, vsi večji kraji Slovenije in Jugoslavije bodo zastopani na tej veliki prireditvi. To bo izredno veli- jemo^f letniro^CPJ108 ^ toIik° bo1^ P°membna, ko praznu- Posebno obeležje bo dal tej prireditvi obisk podpredsed- * I nika zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča in še drugih. Letošnji pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« se bo zače1 z veliko proslavo že 9. maja. Na Tržaški in Celovški cesti bodo odkrili spomenik, delo akademskih kiparjev Ker-žiča in Pengova. Zvečer tistega dne bo po Radiu in televiziji govoril predsednik okraja, tov, dr. Marijan Dermastia. De-veti maj bo Razglašen za praznik mesta Ljubljana, hkrati pa bo praznik nas vseh. Na glavni dan, 10. maja, bodo že zgodaj zjutraj (ob 5. uri) krenile godbe na pihala iz ljubljanskih predmestij proti Trgu Revolucije, kjer bo otvoritev spominskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«. Popoldne po zaključku pa bodo razglasili rezultate ter podelili nagrade. Tudi iz Zasavj-a se je za ta pohod priglasilo lepo število ekip. Želimo jim čim častnejši plasma in uspeh. KDO BO NAJHITREJŠI? Za sedaj Je to le še vprašanje, odgovor pa bomo dobili 2. maja, ko se bodo na Zaloški cesti spet spustili v boj možje na dirkalnih motorjih. Glavno besedo bodo imeli boljši stroji, večja spretnost, drznost, boljše priprave in - in sreča. Odločale bodo desetinke sekunde, nam pa bodo še dolgo zatem ostali v spominu svojstveni prizori, ki jih bodo s svojo prisebnostjo nudili dirkači na veliki tradicionalni GORSKI HITROSTNI DIRKI - DIMNIK - KATARINA, 2. maja ob 14. uri. Posebnega opozorila za ta nastop menda ni treba, saj je že nekajkratna dosedanja brezhibna organizacija teh dirk dobila priznanja tudi v republiškem in državnem merilu. Te vsakoletne dirke v organizaciji AMD Trbovlje z udarnim naslovom »Hitrostne gorske avto-moto dirke za prvenstvo Slovenije« privabljajo čedalje več predstavnikov, motorizirane hitrosti«, kakor tudi gledalcev. Letos je dirka v okviru proslav 40-letnice KPJ, zato lahko pričakujejo, da se bodo tako organizatorji kot tekmovalci še posebno potrudili. Novi UO pri AMD Trbovlje se nanje že precej časa intenzivno pripravlja. Letos bodo to sedme tradicionalne dirke v Trbovljah. Sedmič se bodo na startu pojavila imena naših priznanih »asov«; Drakslerja, Geriča, Rupla, Oblaka. Strleta, Bivica itd. Spet bodo tulili motorji po cesti, ki se na dolžini 5.400 m z dvajsetimi ovinki povzpne kar za 275 metrov više. Proga bo ozvočena, cilj bo s startom telefonsko povezan. Gledalci bodo lahko hkrati z vstopnico dobili tudi brezplačno seznam nastopajočih. Toda še nekaj... Popoln uspeh dirk je odvisen od nas vseh, ki bomo to popoldne gledalci ob dirkalni poti. Bodimo disciplinirani. Disciplinskih ukrepov, ki bodo potrebni, ne jemljimo kot odvečno formalnost, ampak kot nujnost, ki je prt takšnih nastopih neogibna in prireditvi v prid. Vstopnine na letošnjih dirkah bo minimalna — komaj 50 din, za otroke | pa bo ogled prireditve brezplačen. Organizatorji pričakujeje, i da med odraslimi gledalci ne bo zastanjkarjev. Konferenca SZDL okraja Ljubljana Vrsta uspešnih akcij 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ # 40 LET KPJ • 40 LET V dneh 17. in lS.aprila je bila v Ljubljani letna konferenca SZDL ljubljanskega okraja. Konference so se udeležili tudi delegati iz občin Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ter iz bivšega okraja Kočevje. Na njej je med drugimi govoril predsednik GO SZDL Slovenije, tov. Miha Marinko. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Janez Vipotnik, za podpredsednika tov. Andrej Petelin ter za sekretarja tov. Janez Nedog. Konferenca je bila izredno plodna — je poudaril v svojem govoru tov. Miha Marinko. V svojem poročilu je predsednik SZDL okraja Ljubljana, tov. Janez Vipotnik, naglasil vlogo važnost šolstva, kakor tudi da muno. Nato se je dotaknil novo-je premalo razprav o kulturnih nastajajočih stanovanjskih skup-vprašanjih. SZDL bi se morala nosti, v zadnjem delu poročila bolj zanimati za delo. naših kulturnih društev, zlasti kakšna je vsebina njihovega dela ter sode- pa je govoril o izvajanju socialistične politike na vasi. Okrajna konferenca SZDL je lovanje delavcev in ostalih. — nadaljevala delo v treh komisi- Na jesenskih volitvah v ustavodajno skupščino leta 1920 je KPJ dobila skoraj 200 tisoč glasov in 58 poslanskih mest v parlamentu. Na ta način je KPJ postala tretja največja stranka v ustavodajni skupščini — a hkrati najmočnejša opozicijska stranka. Zato je razumljivo, da je bila KPJ in njena parlamentarna frakcija vladajočemu buržoaznemu režimu trn v peti, ki je v obeh videl največjo nevarnost za svojo vladavino. Brž ko je takratna buržoazlja do neke mere utrdila svojo oblast, je storila korake proti komunističnemu pokretu. Pred koncem leta 1920 je tedanji minister za notranje zadeve Milorad Draškovič razglasil OBZNANO, s pomočjo katere sta policija in žandarmerija zasedli vse partijske in sindikalne da atentator ni Izvršil atentata na lastno Iniciativo, niti ne po nagovarjanju komunističnih poslancev Filipa Filipoviča, Vladimira Čopiča in Nikole Kovačeviča (ki so bili tisti čas te v preiskovalnem zaporu) In da je to delo rezultat celokupnega delovanja vseh komunističnih poslancev v skupščini. — Kljub temu, da so te obtožbe in zahteve očitno nevzdržne, se je imunitetni odbor skupščine zedinil, da se komunistični poslanci izroče sodišču. Glasovanje o predlogu Zakona o zaščiti države je bile 1. avgusta 1921. leta. Zakonski predlog je bil skupščini predložen po hitrem postopku, se pravi, da je edino mogoče, da se sprejme ali pa odkloni v celoti. Predstavniki raznih parlamentarnih frakcij so opozarjali zares na njegovo nezako- Tovariš Vipotnik je še podčrtal vlogo delavcev, ki se vedno bolj jah in zadnji dan, 18. aprila, so predsedniki treh komisij podali zanimajo za življenje komune, poročila o razpravi, ki je bila tako da delavci čedalje bolj povezujejo probleme podjetij z vprašanji komune. Nekdanji tovarniški plotovi, s katerimi so se ljudje v podjetjih zapirali pred življenjem komune in njenimi potrebami, se že podirajo izredno živahna, saj je v njej sodelovalo 50 diskutantov. Največ jih je razpravljalo v komisiji za vas. V razpravi se je priglasil k besedi tudi predsednik GO SZDL Zakon o zaščiti države in kolektiv naših gospodarskih Slovenije, tovariš Miha Marinko, organizacij se vse bolj približuje središču življenja v občini. delavcev v Socialistični zvezi ter spremembe na področju združe-dejal. da je vpliv delavcev v vanja sredstev naših podjetij. To SZDL vpliv poglavitne sile družbenega napredka. V zadnjem času je bila na področju ki je uvodoma podčrtal visoki nivo konference, kar daje odraz rasti socialistične zavesti. To-Letos je prišlo do odločilne variš Marinko je predvsem pod- g,rtai odgovornost aktivov v naših političnih in oblastnih orga- dela SZDL dosežena vrsta uspeš- j^vju ni neomejena. — Ugotovili nih akcij, rastla pa je tudi poli- smo, je dejal tovariš Vipotnik, tična moč Socialistične zveze. je tudi korak naprej k modemi- nih. Treba bo še mnogo naporov zaclji našega gospodarstva, čeprav vemo, da pot na tem pod- in široke razgledanosti, da bomo lahko učinkovito sproti reševali probleme, ki jih prinaša s seboj hitri razvoj. — Tovariš Ma- da je že uspelo porazdeliti za- rinko je podrobno razpravljal o Ta je dokazala, da se širi m da nimanje delavcev za tovarno in nagrajevanju po učinku, govoril raste njena organizacijska politična moč ter njena idejna enot. občino. Zdaj je naša naloga, da zainteresiramo delavce še za nest. Dokaz za to so rezultati nekaj, namreč za politiko in volitev v občinske ljudske od- razvoj vasi. Delavec je prav tabore, volitve v zvezno in repub- ko soodgovoren za to, kaj se do- lLško skupščino, volitve v bore SZDL, itd. o delavskem samoupravljanju ter se ob zaključku dotaknil tudi problemov na vasi. Nato je govoril še o investicijski dejavnosti za zboljšanje življenskega stan- od- gaja na vasi, kot za to, kaj se darda. Pri investiranju,— je de-godi v komuni. Soodgovoren je ja) _ se moramo orientirati kooperacijo, za položaj Idejna enotnost ln politična predavnost socialistični stvarno- kmečkih občinah, za^ preobrazbo eti se je zlasti okrepila med ljudmi ob največjem dogodku zadnjega časa — ob VII. kongresu ZKJ. Doprinos k utrjeva- predvsem na kratkoročne in srednje ročne Investicije, kar vasi, v smeri socialističnih te- daje najhitrejše rezultate. ženj. — Ob zaključku svojega poročila je tovariš Vipotnik govoril še o politiki na vasi, ki nju politične enotnosti ljudstva P^ka v dveh smereh in se do-pa je tudi praznovanje 40-let- taknU nekaterih slabosti pri konice ustanovitve KPJ. Organi- Ceprav ~ zarije SZDL se žeto rasno pri- ____,u„,___________ raciji nekatere slabosti, vendar- Konfrenca je nato izvolila 27-članski okrajni odbor in petčlanski nadzorni odbor. prostore, zaplenili njihove arhive, imetje, Inventar Itd. Osem mesecev pozneje — 1. avgusta 1921 — je bila KPJ s sprejetjem ZAKONA O ZAŠČITI DRŽAVE postavljena izven zakona, a vsi komunistični poslanci so bili izročeni sodišču. Vzrok za Izdajo Zakona o zaščiti države sta dala dva atentata, za katera je režim zvalil krivdo na KPJ: atentat na prestolonaslednika — regenta Aleksandra po položitvi prisege na Vidovdansko ustavo, In atentat na Mllorada Draško-viča. Atentat na regenta Aleksandra ni uspeh, medtem ko je Draškovič za ranami, ki jih Je dobil v Delnicah, v bolnišnici izdihnil. Pašičeva vlada Je reagirala zelo hitro: že 30. Julija Je bilo v skupščini prečitano poročilo zakonodajnega odbora o predlogu zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, istočasno pa postavljena zahteva, da se izroče vsi komunistični poslanci sodišču zaradi zaslišanja glede atentata na regenta Aleksandra. Zakonski predlog je predvidel zelo ostre kazni — smrt ali ječo do 20 let >— za vsako komunistično propagando, organizacijsko dejavnost, zvezo z inozemskimi komunističnimi partijami itd. Državnim uradnikom in uslužbencem je prepovedan vsak štrajk pod grožnjo zapora, a hkrati je prepovedana vsaka dejavnost v zvezi s pripravljanjem štrajkov sploh. Članom KPJ je onemogočeno, da opravljajo kakršnokoli javno službo ali funkcijo. V zvezi z zahtevo, da se sodišču Izroče vsi komunistični poslanci, je bilo v skupščini prečitano pismo preiskovalnega sodnika mestnega sodišča Beograd Voj. S, Andjelkoviča, v katerem se Izmed ostalega navaja: — V teku preiskav glede Izvršitve atentata na regenta Aleksandra je bilo ugotovljeno, nitost in kritizirali njegove posamezne odredbe — ali r,3 kraju so vendar glasovali zanj. Sprejet je MI s 190 glasovi proti 54 glasovom komunističnih poslancev. Pred glasovanjem o zakonskem predlogu je dal Trlša Kanclerovlč v imenu kluba komunističnih ljudskih poslancev sledečo izjavo: »... Vlada je izkoristila dva nedavna atentata, katera je naša Partija odločno obsodila, za povod, da prinese zakon proti komunističnemu gibanju in preti sami komunistični Ideji, prepovedujoč celo Komunistični partiji in pod najtežjimi kaznimi zabranjujoč vsako komunistično propagando, izenačujoč jo s teroristično in anarhistično dejavnostjo. S tem zakonom je večina proskrlblrala manjšino, neko celotno partijo, a to da misliti. Primer je v parlamentarnem življenju Evrope nepoznan... ... KPJ je s silo zakona onemogočeno, da dela. Centralni Izvršni odbor KPJ ln klub priporočata vsem članom Partije bi volivcem, da ostanejo zvesti komunističnemu Idealu in da se ne dajo zavesti ne za kako Individualno ali teroristično akcijo ali osebno maščevanje, ki so v nasprotju s cilji in taktiko Komunistične partije. Komunističnega gibanja kot historičnega gibanja ne more nobena sila uničiti. Komunistična partija ima osnove za svoj obstoj v objektivnih ln subjektivnih pogojih kapitalistične družbe ln bo kmalu spet postala zakonita, stala bo na čvrstih nogah in bo poglobila svojo dejavnost za osvoboditev delovnega ljudstva ln za komunizem...« Partija v stari Jugoslaviji res ni mogla več postati zakonita stranka, toda komunistično gibanje Je živelo dalje ln Je pod vodstvom tovariša Tita ostvarilo oblast delovnega ljudstva. Milan Pogačnik inimmiiniinmiiiminiiKiiiimiiiintii pravljajo na proslavo tega zgodovinskega praznika. — Ko je tovariš Vipotnik govoril o napredku organizacije SZDL, nje- le ne gre zanikati izrednega uspeha, ki smo ga dosegli. Letošnji rezultati nas obvezujejo, da < ^ i se za prihodnje leto res teni vod,ln,politični vlogi, je dejal, pripravimo in izvedemo da ne smemo pozabiti na razne povsod tam, kjer so pogoji za pomankljivosti, katere moramo ^ resnlčno; praVo kooperacijo, globlje analizirati. Kopica vprašanj je, s katerimi se srečuje mamo. Socialistična zveza, kar nam narekuje, da iščemo vedno nove oblike dela. Tako je med drugim poudaril tudi vprašanje sestankov, ki so številni, a pogosto žal ne dovolj pripravljeni. kakršne doslej do malega še nl- Podpredsednlk okrajnega odbora SZDL tov, Andrej Petelin ee je v svojem referatu omejil na tri bistvena vprašanja, ki so v sedanjem obdobju najvažnejša v delu SZDL. Govoril je o raz-V nadaljevanju svojega poro- merah v gospodarskih organiza-člla je tovariš Vipotnik poudaril cijah In njihovi povezavi $ ko- V Hrastniku so sprejeli družbeni plan ln proračun Najlepše možnosti ZDAJ PA DOMOVI OB DRUŽBENEM PLANU TRBOVELJSKE KOMUNE Za dvig družbenega standarda Od vsepovsod prihajajo poročila o vedno večji brigi za našega delovnega človeka, o skrbi za dvig življenjskega standarda. Tako daje tudi družbeni plan trboveljske komune močan poudarek povišanju družbenega standarda. Družbeni pilam trboveljske občine predvideva za letošnje leto postopno omejitev Izdatkov v državni upravi to 1® malenkosten porast v prosveti to zdravstvu, medtem ko se povečujejo materialni Izdatki za operativne funkcionalne izdatke šolstva, zdravstva in soclal-• nega skrbstva. V primer z letom 1958 se bo proračunska potrošnja letošnje leto povečala za okrog 30 odstotkov, upoštevajoč nove naloge občinskega ljudskega odbora. Letos se predvideva skrajno varčevanje, zlasti pri trošenju sredstev administrativnega proračuna. Izdatki za družbeni standard pa ee bodo letos znatno povečali aaradi Intenzivne stanovanjska gradnje, novogradnje ln velikih popravil na osemletnih šolah, za dozidan j e Splošne bolnišnice, gradnje ln rekonstrukcije raznih komunalnih naprav to ureditev cest. Računa se, da bodo Investicijski izdatki za objekte družbenega standarda znašali preko 545 milijonov din, kar se pravi, da bodo letos vložili za družbeni standard 56 odstotkov več sredstev kot lansko leto. Za Izgradnjo noviih sta nov-a j tn za večja popravila obstoječih stanovanjskih hiš je določeno preko 324 milijonov din. S tem, sredstvi bo mogoče letos graditi okrog 207 novih stanovanj ih začeti zidati nove stanovanjske hiše. Hkrati pa bo s tern omogočena tudi ureditev električne tn vodovodne instalacije v kraju ter izvršitev večjih popravil na dosluženih stanovanjskih hišah po nekaterih stanovanjskih naseljih, zlasti na Hudniku. Znatno več sredstev pa bo letos vloženo v šolstvo. Razpoložljiv* denarna sredstva se bodo porabila za začetek gradnje nove šole — osemletke v centru Trbovelj, za popravila na osnovni šoli v Trbovljah II in za plačil« obveznosti za vajensko šolo. V Trbovljah je nujno, da se prične graditi nova osnovna Sola kajti naraščajoče število učencev in reforma šolstva terjata razširitev šolskih prostorov. Nova osemletka v Trbovljah bo dograjena leta 1960 ln bo imela 14 novih učilnic ter vse pomožne prostore za sodoben nazoren pouk. — Letošnje leito bo nadalje dograjena nova Industrijska rudarska šola ter Industrijska kovinarska šola z Internatom, urejeni pa bodo tudi prostori za vajensko šolo raznih strok. — Za zdravstvene namene ho letos investirano iz okrajnih proračunskih sredstev 27,845.000 din za razširitev oz. dozidavo Splošne bolnišnice v Trbovljah. Letošnje leto so prvič dodeljena sredstva za ureditev telesnovzgojnih ln športnih objektov. V ta namen je predviden del občinskega prometnega davka pril alkoholnih pijačah, čigar povišanje naj »luči omejevanju alkoholizma. Znatna sredstva pa se bodo letos porabil« za graditev In re- konstrukcijo komunalnih naprav, ln sicer za rekonstrukcijo in novogradnjo vodovoda, 52 milijonov 168.000 din, za rekonstrukcijo to vzdrževanje ceit 32,006.000 din, za ureditev Trga :evolucije bo potrebno 20 jcnov din it- za ostilo komunalno dejavnost 16 milijonov. Sredstva, ki so namenjena za rekonstrukcijo ln vzdrževanje cesti $e bodo v glavnem porabila za ureditev trboveljske glavna ceste, ln sicer na sektorju od Sušnika do železniške postaje, nadalje za ureditev dela Partizanske ceste ter za vzdrževanje cest. Od denarnega zneska, predvidenega za ureditev kanalizacije ln hudournikov, pa bodo porabili za dela na Partizanski cesti, na Gvidi,* Barbari, pri Ledineku, na Zab- jaku, v naselju Tončke Čečeve, na Ostrem vrhu in še za ostala manjša kanalizacijska dela. Pri hudournih potokih je predvidena ureditev Babnarlce in potoka pri Cestniku. Od sredstev določenih za ostalo komunalno dejavnost v znesku 18 milijonov din, so v načrtu ureditev ograje pri novem javnem kopališču, nadalje ureditev telovadnice ln otroškega vrtca na Leninovem trgu ln še razna manjša ter izredna dela, kakor tudi plačilo hačrtov za urbanistično uredtev mesta. — Da bo mogoče letos toliko investirati za dvig družbenega standarda, je zahvaliti predvsem gospodarskim organizacijam v kraju, k! so prispevala sredstva Iz svojih skladov za skupno uporabo. K To leto so radešM občinski odborniki, združeni sedaj v, občini Hrastnik, skupno sprejemali družbeni plan in proračun za letošnje leto, ki naj zagotovi nadaljnji razvoj velike hrastniške občine. Na seji obeh zborov so v sredo, 15. aprila, občinski odborniki sprejela družbeni plan in proračun. Živahna razprava o posameznih točkah družbenega plana tn proračuna je končno privedla do ugotovitve, da če bd bilo na razpolago še enkrat toliko sredstev, ne bi bilo mogoče ustreči vsem potrebam, ki jih je tudi v hrastniški občni nešteto. Celotni bruto proizvod se bo letos predvideno povečal za 3.5 odstotka, narodni dohodek pa za 3,5 odstotka, oziroma izraženo v denarju od 185.930 din v letu 1958 na 190-420 din v tekočem letu na prebivalca. Materialna proizvodnja se bo povečala in bo temeljila predvsem na povečanju delovne storilnosti ln boljši organizaciji dela. Prav razveseljivo je, da predvideva družbeni standard povečanje stanovanjske Izgradnje, nadaljevanje del pri gradnji šole narodnega heroja »Rajka Meniha«, prav tako je v načrtu regulacija potoka Boben, rekonstrukcija glavne ceste ter gradnje Potrošniškega centra v Hrastniku in asfaltiranje ceste v Radečah. Investicijska sredstva bodo letos v glavnem vlagali v nadaljevanje rekonstrukcije Tovarne kemičnih izdelkov ln Steklarne v Hrastniku, Tovarne »Peta« ln »Izolita« v Radečah ter v nadaljevanju odpiralnih del na novem rudniškem obratu na Dolu pri Hrastniku. • V letu 1959 se pričakuje povečanje bruto proizvodnje: v Industriji za 1,4 odstotka, v gozdarstvu za 7 odstotkov, v gradbeništvu za 88 odstotkov, v trgovini za 8 odstotkov, gostinstvu za 1 odstotek, v obrti za 9 odstoti in v komunalni dejavnosti za 5 odstotkov. Družbeni plan predvideva danske Investicije 1,985.000.— in razne obveznosti ter dotacije in za proračunsko rezer vo. V razpravi se je pred sprejetjem proračuna pokazalo, da je v kraju obilo nerešenih vprašanj, tcv3a odborniki so se zedinili, da vsega ni mogoče urediti naenkrat, ter sklenili proračunska sredstva porabiti za najnujnejše Tako je letos spet izpadla predvidena gradnja klavnice, ki so zanjo načrti že potrjeni, ter sklenili rešitev tega vprašanja še tudi razvoj kmetijstva, kjer odložiti. Prav bi bilo, ta proti a jejo poudarek kooperaciji blem enkrat proučiti ln ga kmetovalcev s kmetijskimi spraviti s sveta morda na ta zadrugami; tu je vredno orne- način, da se zgradi tak objekt niti, da je občina Hrastnik skupno za vse tiri zasavskf dosegla plan kooperacije za 99 občine Hrastnik, Trbovlje in odstotkov. Zhgorje. Občinski ljudski od- Po obrazložitvi družbenega bor v Hrastniku je podoben plana, h kateremu so dajali predlog predložil ostalima posamezniki tehtne pripombe, dvema občinama, vendar nani so pričeli občinski odborniki še nista odgovorili. obravnavati proračun, ki predvideva letos 135,005.000 din dohodkov lin prav toliko Izdatkov- Za prosveto ln kulturo je namenjeno 51,135.000 Odborniki so ob tej priliki ugotovili, da se občini Hrastnik odpirajo kar ugodne pec-spektive in so že v prihodnjih letih dane lepe možnosti za dl/n. za sodtalno skrbstvo nadaljnji razvoj, tako na pri- 18,285.000 din, za zdravstve- * ----“ no zaščito 7,610.000 din, za državno upravo 29,496.000 din, za komunalno dejavnost 4 ml-liione R56.000 din, za. neeosno- PR1H0DNJA ŠTEVILKA ZASAVSKEGA TEDNIKA IZIDE V SREDO, 6. MAJA 1959 SPREHOD PO SVETU II Vatikanu nič novega Priv ree: v Vatikanu ni nič novega. Papež Janez XXIII. dosledno nadaljnje staro vatikansko politiko križarskih vojn proti komunizmu In vsemu, kar Je naprednega. Sveta stolica ee še vedno vmešava v notranje zadeve držav, v katerih žive katoličani, ln stoji na čelu protidemokratičnih sli v boju proti družbenemu napredku. Pred dnevi Je celo ukazala vernikom, koga lahko vdlljo ln koga ne smejo voliti. Vatikansko uradno glasilo »Osservatore romanc je 14. aprila objavilo dekret, ki ga Je podpisal Janez XXIII. in v katerem Je rečeno: »Katoličanom Je prepovedano glasovati za stranke ali za kandidate, ki so — čeprav ne oznanjajo načel, ki nasprotujejo katoliški doktrini ali katoliškim naukom — lahko povežejo s komunizmom ali podpirajo komuniste,« Sveta stolica je Izdala svoj dekret, ki Je naslovljen na vse katoličane na svetu, zaradi neposrednih potreb svoje reakcionarne politike. To odkrito In grobo vmešavanje Vatikana v notranje zadeve številnih dežel ni prvo, pa tudi ne poslednje. Vedno, kadar vatikanski reakciji teče voda v grlo, kadar demokratične, napredne sile rušijo trdnjave Izkoriščevalske katoliške duhovščine, okrog katerih se zbirajo vse nazadnjaške družbene skupine, skuša Vatikan z dekreti, pastirskimi pismi In tudi z organiziranjem zarot In državnih udarov zaustaviti družbeni napre- konservatlvnlm silam v deželah Zahodne Evrope. Očitno Je, da nedavni dekret Svete stolice ni naperjen neposredno proti komunistom (le-te Je Izobčil že Pij XI, leta 1937, Pij XII. pa je leta 1949 prepovedal katoličanom sodelovanje v komunističnih partijah), marveč proti tistim političnim, gospodarskim In tudi cerkvenim skupinam, ki ne odklanjajo skupnega boja vseh naprednih »II proti silam reakcije. Dekret velja tisti duhovščini In katoliškim krogom, ki v socialističnih deželah sodelujejo z vladami, ali pa Jih ne napadajo, nastopa proti tistim skupinam, ki nudijo vsaj dek. NI treba, da posegamo daleč v pasiven odpor Francovemu režimu zgodovino, saj Je sedanjost polna dokazov takšne vatikanske politike — od gonje proti JugoelavUi In drugim socialističnim dršavam do odkrite podpore kolonialnemu nasilju v Aziji ln Afriki, reakciji v Južni Ameriki in Španiji In diktatorskim vladavinam v Južni Ameriki, podpira pregruplrane desničarske sile v Franclji In v nekaterih drugih zahodnoevropskih deželah ter napada osvobodilna gibanja v kolonijah, kjer se mlslonarjl skupaj e kolonizatorji vojskujejo proti svobodoljubnim domačinom za Izkoriščevalske koristi gospodov v frakih In talarjih. Naperjen Je tudi proti vsem tistim političnim krogom v svetu, ki upajo, da bi lahko s pogajanji ln sodelovanjem med Vzhodom In Zahodom vsaj omilili, če že ne rešili pereča mednarodna vprašanja. Sveta stolica pa Je Izdala zvoj dekret tudi zaradi neposredne nevarne-ati, ki grozi pozicijam reakcije v Italiji. Znano Je, da Italijanska demokr-ščanska levica ni naklonjena sedanji klerikalni vladi, ki Jo podpirajo monarhisti In fašisti, da demokrščanskl »uporniški« predsednik slellske vlade Mlllazzo ne odklanja sodelovanja s komunisti, da so demokrščanskl sindikati večkrat nastopili skupaj s Generalno konfederacijo dela proti odpuščanju delavcev In Izkoriščevalskim nastoppm delodajalcev. Papešev dekret naj b| vse te »nepokorne« katoličane prisilil k molku In poslušnosti. Italijanski desničarski tisk pozdravlja najnovejše vatikansko vmešavanje v notranje zadeve Italije In drugih držav. V njem vidi poroštvo za trajnost svojega sodelovanja s konservativno vlado, obenem pa odkrito namiguje, da Je dekret moč uporabiti proti demokrščanskl levici (ln celo proti F»n-fanlju), ki nasprotuje sedanji vladi združene reakcije. Voditelji levice v krščanski demokraciji sicer trde, da se ne čutijo prizadeti (po njihovem Je dekret naperjen proti Millazzovlm krščanskim socialistom, ki na SIcllUI sodelujejo s komunisti), vendar ne skrivajo bojazni, da bodo desničarske struje izkoristile pspešev ukaz v propagando proti njihovem kandidatom za delegate na bližnjem kojsgrezu Italijanske krščanske demokracije. Prevladuje tudi prepričanje, da skuša Vatikan s svojim dekretom preprečiti zbliževanje katoličanov In Nennljevlh socialistov ter — kot pišejo Italijanski levičarski listi — pritegnil vse cerkvene In polcerkvene organizacije v novo, široko ofenzivo proti tistim Italijanskim političnim silam, ki vidijo Izhod Is sedanjega političnega, socialnega In gospodarskega položaja v povezovanju ln »kupni akciji vseh naprednih Italijanov. Te dni proslavlja Italija stoletnico svoje enotnosti, ki so Jo skovali Italijanski rodoljubi prav v boju proti domači In tuji fevdalni reakciji na čelu s Sveto stolico. V teh prazničnih dneh je Vatikan z svojim dekretom prepričljivo dokazal, da namerava dosledno hoditi po svoji stari, reakcionarni poti In da se ne misli odpovedati vmešava-nju v notranje sadeve Italije ln drugih držav. mer s povečanjem narodnega dohodka po rekonstrukciji Steklarne in Tovarne kemičnih Izdelkov ter pridobivanju premoga na novem rudniškem obratu na Dolu. V hrastniški občimi pa j* posebno pereče vpašanje šol' skih prostorov. Glede teh a® bili v kraju pred 50 leti na boljšem kot danes, prav tako boleč je ta problem v Rade* Čoh. Zato bodo v Hrastniku takoj začeli nadaljevati z d®-* 11 v šoli v Hrastniku, za šolo v Radečah pa bodo naročili prepotrebne gradbene načrte- V občinskem proračunu n^' so bila pri Izdatkih za držanj no upravo predvidena sred' stva za nagrajevanje delavcev ln uslužbencev. Odborniki 86 s tem niso strinjali ln s® sprejeli predlog, da se tudi osebju občine zegotovl nagrada ob Novem lem ali 29- novembru. To so vnesli v P1*0* račun pri nepredvidenih d®* hodkth. Odborniki obeh zborov so nadalje sprejeli pr®®? log, da se povišajo dohoda« občine pri alkoholnih pijača« za 5 odstotkov. Ta sredstva bodo v glavnem porabila telesno vzgojo za plani nak" domove ln podobno. Ob zaključku seje so Imen®' vali še komisijo za potrditev tarifnih pravilnikov. Določuj so tudi število odbornik®™ zbora proizvajalcev, ln *ic® za bivšo občino Radeče 8, Hrastnik pa 21. — Volitve radeškem področju bodo 6. ju' nlja. VREME ZA CAS OD 2«. APRILA 1. MAJA Med 20. In 21. aprUem nert*1' no, po večini deževno vretn* močno ohladitvijo (možen tudi »neg do nllln). Posneje prvi razjasnitvi nevarnost kraj«*** glede na morebitne — - „ nevihte v splošnem lepo me. V-* ' TRBOVLJE Z DANAŠNJIM OBRAZOM V rudniški restavraciji je ples. Purši in purševke se veselo vrte ob zvokih poskočne polke. Giz-dalni v »havelokih« si ogledujejo položaj. Stari so posedli ob straneh in si nazdravljajo z graškim ,Puntingamerjem'. Zunaj, ob glavnem kolovozu in na etažah so svetilničarji potisnili v obloč-nico zadnje »kolnšlifte« in poskrbeli za nočno razsvetljavo, četvorka se s Polšja previdno pomika z nosilnico na ramenih proti »špitalu« «»wb£ ZHČCiv. iicu uuun»iiu resiavra-■«Jo« sta se ustavila sivi fiat in črni volkswagen. j -J kotu gostilniškega prostora trojiica počasi srka »nops in ... * Tiskarski škrat? Ne, samo izlet s starim Trbo- * veljčanom, v minulost, v Trbovlje, petdeset let nazaj. — Tam smo plesali! Godba še naprej nabija in staro in mlado nori, da plamen v luči trepeta. Prišli so iz celih Trbo-» vcy« Purši in purševke. Vsakokrat se pred njimi pojnvi katera nova, zala. Prihajajo s nribov, na ®®)° v separacijo, ali na zasipališča na Limberku, •treho najdejo pri knapovskih družinah kot nod-) »tonovalke. Močne in postavne ženske. Vsaj enkrat na teden se rade povescle. Glavni kolovoz je prazen. Sprehaja se le kdo * Sospode. Knapje posedajo v oštarijah, največ doma, na klopicah pred hišami v Glažuti, na Po-laju, »ajncajo« in govore. Ob večerih za vogali tudi zapojo. 1 .. Lepo je takrat, ko pridejo pred Martnakov hlev »šaukelnic, vrtiljaki ali cirkusi. Komaj čakajo potujoči kino. V nedeljo pojdejo Trboveljčani na sprehod preko Dobrne v Retje, ali za Savo proti tunelu, in “•drugi strani, do Mitovškovega slapa. Spotoma sc bodo ustavili v gostilnah pri Zupančiču v Ratju, pri Ocepku za Savo. Koliko gostiln je bilo v Trbovljah? Gostilna pri Mnrtinaku, ki Je slovela po veselicah na velikem vrtu, koder je ob nedeljah igrala popolna vojačka godba, potem gostilna pri Roža ju, pri Italijanu. Rossiju (sedanji Caruga), gostilna »Pri Rezki«, In še gostilne . .. kjer so knapje puščali težko prislužen boren denar. SLIKA IZ ZUNANJIH TRBOVELJ Dograjeni sta bili koloniji v Žabji vasi in na Njivi. — Šport štev. 1 Je bilo v Trbovljah kegljanje. gostMne so Imele kegljišča. Nogometa (žal, na •rečor) niso poznali. — Trboveljčani niso bili vročekrvni. Iniciatorji gostilniških pretepov so bili tujci, fantje iz »pur- šenhausov«. Mladi Trboveljčani so že začeli skrbeti za svojo vnanjost, za lepo obleko. Čas je definiral nekaj poklicev, ki so nam danes odveč. — Svetilničarji* ostareli knapje so se večer za večerom vračali na glavni kolovoz, in na etaže, čistili obločnice in vstavljali vanje nove »koln-štifte«. Svetilka je bila na žični vrvi in so jo tako la lik o vedno znova spustili k tlom. — Nosilci bolnikov: stara bolnišnica je imela posebno prenosno nosilnico, nekakšen > reševalni avto«, v breme osmih človeških nog. Od vseh strani je bila prekrita z blagom, bolniki so biti tako skriti radovednim' očem Trboveljčanom, ko jih je če-tvorica na ramenih nosila v »spital«. — Kočijaži: nobel, Trbovlje so .se vozile v kočijah. Pri Martnaku so imeli >taksi kočije«. Najlepše kočije je imel rudnik. — Prodajalci prest: pekarna Juvan (sedaj Kocjan) Je pripravila učinkovito prodajo prest po rudniških kolonijah. ^Otroci so na visoke palice, ki so se spodaj končale s »locnom«, nataknili po 50 do 100 kosov prest in se razpršili na vse plati. Ko so vse prodali, to dobili za plačilo »zeksar« (deset krajcarjev). TRBOVELJSKA ORIGINALA sta bila Barokar z nepogrešljivo vrečo na rami in Rupert, ki je prihajal s Kumljanskega z nepogrešljivim lesenim kurnikom na hrbtu. Barokar je s svojo zaraščenostjo zbujal strah red otroki, s svojim »Žakljem« je pretaknil vsak ot v dolini. Zbiral je kosti. Ropret se je zdel kot Jurčičev KrjaveL Origi-nalnejšo podobe so ni mogoče misliti. SENZACIJA ZA TISTI ČAS. Trboveljski zdravnik dr. Hugo Berdach je dobil prvi osebni avtomobil v Trbovljah. Šofer je bil Dobmčan Trupej. Po vsej dolini se je raznesla vznemirljiva novica — začela bo obratovati elektrarna! Konec leta 1905 so gorele v rudniški restavraciji že električni luči. I pir, fižol, buče, kumare in solato. Edina okrasna roža so bile sončnice. DEFINICIJA STAREGA »TRBOVELJČANA«. -Življenje je teklo v okvirih garanja, gostiln In bede. Jedilniki sedem do desetčlanskih družin, ki jih je bilo takrat največ, so doživeli kaj boljšega le zelo zelo redko. Nikoli se ne bi hotel preseliti v tisti čas. Skrnili smo zadnji požirek. Rudarji trboveljskega rudnika so v četrtek, 8. decembra ob 9. uri zvečer izvojevali eno izmed največjih delovnih zmag. Plan za tretje leto Titove petletke so izpolnili 23 dni pred rokom. -— Rudarji Trbovelj delajo zdaj že za četrto plansko leto! Pravkar je mimo leto 1949. Spet eno svobodno leto, leto samopremagovanj, a velikega, nezlomljivega ponosa, leto novih uspehov v gospodarskih prizadevanjih. Ne moremo si stisniti rok ob sreča- Fant, ne dni ČETRTO MESTO n ju starega in novega, da se ne bi vsaj bežno uzrli v leto za seboj in v načrte in želje za novo, ki prihaja. Kaj pripoveduje o tem reporterska beležnica? Koderf koli smo to leto hodili, s komer koli smo se srečali, povsod smo se lahko prepričali o jekleni volji in veri v uspeh, ki jo je trboveljski delavec vtkal v svoje hotenje. Srečali pa smo se še z vsemi njegovimi življenjskimi radostmi in težavami. Z vsakdanjostmi. VEC KOT PREJ V 25. LETIH. - Rudnik rjavega premoga je sprejel v začetku leta plan letnih investicij, še prej pa je pregledal, kako je izpolnil načrt investicij v letu 1948. Dela, ki so bila tokrat opravljena, so povsem spremenila dolino, Trboveljčani so ugotovili, da toliko še niso zgradili v 25 letih dotlej. V grobem stanju je bila skončana montažna hala CRD, od tu naprej se lahko peljemo po novi, široki beli cesti do restavracije na Vodah — zgradil jo je MLO s prispevki rudnika in prostovoljnim delom, ob levi strani nove poti prij-etno presenečata stanovanjski hiši s 14 stanovanji, z desne pa sta že pod streho dve devetdružinski hiši. Na igrišču FD Rudarja so izkopani temelji za gradnjo »Kulturnega domač. Na \olbenku je zgrajen Samski dom, na Guj-di je skončan internat za rudarsko mladino, med dvema nasadoma akacij je zgrajena kolonija »Ivana Kešetac z vrsto 20 dvodmžinskih hišic za rudarje. V BORBI ZA TONE PREMOGA. — Rudarji rudnika Trbovlje so v nenehni borbi za izpolnjevanje planinskih obljub. Izstopajo nekatere jamske številke, ki jih nadpovprečno presegajo. Rudarji in ostali delovni ljudje pa nadaljujejo svoja osemurna snovanja pod zemljo ali pri strojih po delavnicah, tudi popoldne s prostovoljnim delom. Kakor vse sindikalne podružnice, so se aktivno vključili v tekmovanje tudi cestarji OLO Trbovlje. Pri prostovoljnem delu so v enem samem mesecu prihranili 248.000 din. DELAVCEM PRAVOČASNO ŽIVILSKE KARTE. — Da bi vsi delovni ljudje pravočasno prejeli živilske nakaznice, je poverjeništvo za preskrbo in trgovino izdalo marca sporočila, da morajo vsa podjetja in ustanove razdeliti živilske karte do vsakega zadnjega v mesecu. Živilske nakaznice so zato razdelili okrajni in mestni ljudski odbori zastopnikom podjetij že 29. in 30. dne. • (Nadaljevanje na 5. strani) Malka je kot navadno spretno pogrnila mizo in postavila nanjo tri krožnike. Tisti hip se je oglasila rudniška piščalka. Prvi je vstopil Šime. Malka mu je odzdravila in mu prinesla pručico. Pomagala mu je sezuti gumijevke: — Danes me je zlačnllo — je zag-dmjal Sime. — In termovko sem zgubil .. . Malka se je zravnala in ga pisano premerila: — Za božjo voljo, Sime, saj sem jo komaj kupila, le kaj sl počel, tl nesrečnež ... ... nesrečnež, nesrečnež — j0 je prekinil Sime. — Zgubil sem jo, pa konec! To se lahko vsakomur pripeti. Greš po »tortnih«, žep je raztrgan, nekje ml je morala pasti. Kaj pa ti veš, kako je v jami? Malka je vzdihnila. 2e vnaprej je vedela kaj ji bo mož pripovedoval. O jami, spet jami, pa o jaških, o srčastih lopatah, mokremu lesu in sitnem nadpazniku; če bi mu pustila govoriti, bi besedičil ves popoldan, ln se ji ves ljubi čas strupeno smejal, kaka nevednica da je, ker da ničesar ne razume o jamah. Zato je potlačila jezo, ki jo je prešinila ob Slmovl nerodnosti ln molče nalila jed v krožnike. Tisti hip je glasno pozdravil sin Pavle: — Veš stari .neroden pa sl, neroden! So. sedov. Tinč mi je zunaj Izročil termovko, češ, da si jo zgubil, ko sl pomalical. Šlmetu je omahnila žlica na poti k ustom: — Poba, miruj! Zgubil sem jo nekje na »tortnih«, pa basta! Tinč je šel nekoliko za menoj, pa jo je našel. — Ne boš, stari! Tinč jo je našel pri lesu. tako je rekel. Pozabljiv postajaš, oče, pozabljiv. Se malo, ln izpreči boš moral... Šime je zarjul. Divje je odrinil krožnik, vstal in zagolčal: — Smrkavec! Se enkrat zini tisto, pa tl bom pokazal kdo bo Izpregel! Kdo pa bo dol! v jami varoval takele mlečnozobce, kot sl tl in tebi podobni? Kdo? ti rečem, kdo? Ce ne. mi stari,izkušeni knapi. Tl gre takle mlečno.! zobec nekajkrat v jamo pa že misli, da se lahko šteje za knapa! Ko pa sl porine čik za zobe, pa misli, da sme že pletlnlčlti in posedati v d-ruščlni nas, starih knapov. Nak, poba, nak! Ko bi nas starih veteranov ne bilo v jamah, bi morali rudnik zapreti. Saj še lopate komaj držite v rokah! Malka m Pavle sta se spogledovala. Gledala je svoja dva varovanca. Poznala je oba On, Šime, ne bo hotel nikdar priznati, da mu moči pešajo, najmanj svojemu lastnemu sinu. Pavel pa je zares korenjak, ln bister je: vsega se loti, tak bo kot oče v mladosti. Pomirila ju je ln potem so molče poju-žlnall. Sime se je, še vedno jezen, umaknil na svojo pručico. Pavel pa se 1« naglo preoblekel. — Nazaj moram, je dejal pri vratih. Jutri nameravamo v hribe, pa se moramo naučiti še nekaj pesmi. Šimna se je spet lotevala jeza. Vsak dan gre v dolino, ln nikoli ga ni pred nočjo domov. Toliko časa bodo drezali, da bodo kaj skuhali; potem pa naj, on, sam preživlja družino: — Nikamor ne boš šel prvega maja! Doma boš! Zandairjl bodo spet opletali za vami Se pretepli vas bodo, če se ne boste razšli. Pavle je stopil korak nazaj. Očeta je zares nekaj pičilo. Nikoli ni bil tak. Prvič je, da mu je prepovedal hoditi k vajam ln v hribe. Spomnil se je, da ga je pobca vsako leto za delavski praznik jemal s seboj na goro. Ne. koč so morali pošteno bežati pred žandarj I Takrat ga je oče posadil na hrbet ln se pihajo vrgel v me tež. Nekaj zelencev je obležalo na tleh, ona dva pa sta se spretno umaknila na stransko pot. Nikoli ne bo pozabil, da je takrat oče preklinjal vso oblast ln mu zabičal, da se ja, ko bo dorastel, ne bo pustil, da bi ga žandarj 1 pretepali. Zares, stara se; ni mu več za to. — Ne morem odreči, oče! Vse le domenje. no, in jaz bom zraven. To rekoč, je odločno odprl vrata ln že ga ni bilo. Vrnil se je pozno zvečer. Sime mu ni odzdravil. zato je materi pripovedoval, da bo. do odrinili zgodaj zjutraj; na gori bo zborovanje, prišli bodo tudi iz sosednjega revirja, oštir bo pripravil nekaj za pod zob in za Po grlu. Slednjič je Pavel povabil očeta. Sime ga je pisano premeril ln odsekano zavrnil vabilo: — Svaril sem te, da ne hodi: Niš dobrega se ne obeta Čemu bi izzivali žandarje, ko veš. da jim niste kos. Pavle se je razjezil: — Tl se jih bojiš, zato ne maraš zraven. Sicer pa nam ničesar ne morejo. Zborovanje je za nas, če pa hočejo kaj slišati, pa le naj pridejo. Izzivati pa se jim ne bomo pustili. Tako smo sklenili. Zjutraj je Sime poležal. Dobro mu je del prost dan. Zena je v kuhinji hodila sem ter tja. Nekam nemirna le bila. Sime jo je poznal, dobro poznal, in kadar je takole naglo hodila po kuhinji, je vedel, da se v njej nekaj kuha. Sime je pogledal na posteljo v kotu. Bila je prazna. Torej je Pavle kljub njegovehi-u opozorilu odšel z doma. Obšla ga je glodajoča skrb. Kaj, če se bodo zares stepli? Zan. dar jem bo dovolj vsaka napredna beseda! Fantje pa vročekrvni. .. Spomnil se je svoje mladosti. Črtu je žandarje. črtil, kot je le zmogel. Popestoval je misel, da bi krenil za njim. Nak! Srce mu nagaja in noge niso več kos tistemu bregu. Miril je samega sebe: Pavle je trezen fant, drugi tudi. Toda Izzivati se ne bodo pustili. Nenadoma je vstal in v omari poiskal pražnjo obleko. Stopil je v kuhinjo: — Malo grem pokramljat k oštirju. Malka ga je začudeno pogledala: saj ni Imel navade posedati. Na tak dan pa še posebno ne. Ce ni šel v hribe, je ostajal doma in prebiral časnike. Zato ga je postrani pogledala. On je bral njeno nevero na obrazu in tiho dejal: — Grem za njim. Otroci so še, žandarj 1 ne bodo mirovali. — Beži, beži zaupaj fantom, dobro j lh poznam. Oni ne bodo izzivali. Ni jim za to. hočejo le, da jih bodo pustili pri miru! — Saj to je, Malka! Žandarj 1 nt bodo mirovali. Talko jim le ukazano. Nekaj ga je gnalo, da 1e pospešil korale. Spotoma sl je urezal leskovko ln se krepko nanjo upiral. Znojne kapljice so mu začele siliti izpod sivih las in se trkljale po obrazu in po tilniku. Sam sebi se je čudil, od kod jemlje toliko moči. Ze dokaj let je minilo, odkar je bil zadnjič na vrhu, in kar dobro mu je delo. da se je danes odločil. Morda je zadnjikrat na gori. Tista Pavlova včeraj le ni bila tako bosa, samo da ne bi nikdar priznal, nikdar... Ze od daleč je slišal vpitje. Zdaj je stekel. Zla slutnja mu je parala srce. Nekaj se je moralo zgoditi. Na zborovanjih ifiso nikdar vpili, le ploskali so. Vpili so, če so jih žamdarjl izzivali. Res: od daleč je videl na jasi živo kopico. Zdaj je dirjal. Nenadoma je videl. da je Pavle sredi žandarjev. Hoteli so ga prijeti, on pa jih ni pustil k sebi. Divja jeza je pograbila Šimna. Zakričal je, kolikor je mogel: — Fant, ne pusti se jim! čakaj, čakaj, sem že tu. Zamahnili je z leskovko ln prosto levico. Pavle je osupnil, da je oče tu? Le od kod se je vzel? Sime pa je videl le žandarje. Nekaj v .njegovi notranjosti se je predramilo: tepec, pa sl mislil, da bo fant drugačen, kot sl bil sam. Saj je tvoja kri! Kako b! trpel krivico? Spretno se Je zrinil v gnečo, prišel do Pavla, se postavil ob njegovo levico in ni pustil žandarjem blizu. Pavlovi prijatelji so se otepali žandarskih pendrekov. Slednjič so žandarj 1 odnehali. Sime se Je kar sesedel od napora. Močno zadihan je zvedel da so jih žandarji hoteli razgnati, ker da so po njihovem zabavljali čez oblast. Toda fantje se niso pustili, postav Ul so se v bran, ln Pavla so se lotili, ker jim je bil najbliže. Sime je sršel: prav tako je bilo, ko je bil mlad. Prav tako. Šime se jim nikoli ni pustil. Objel je Pavlovo postavo: toplo mu Je postalo. Ko se je vračal z njegovimi prijatelji v dolino, mu Je sin mimogrede dejal: — Kdo bi si mislil, stari? Moč pa še taka kot v mladih letih! Hvaležen je bil za to sinu, In hvaležen je bil jutru, ki ga je zvabilo morda zadnjikrat v naravo, praznovati prvomajski praznik. (v) Naša delovna četa se je pripravljala na ®dhod iz tovarne. V tesno barako smo znesli orodje in ga razmetali po kotih. Zasilne stene so prepuščale mraz, zato smo oblegali razdrto in slabo kurjeno peč ter prisluškovali, kdaj nas povabi zamolkla sire-na na mrzlo cesto. Mnogi so se ozirali v vhod in očitno kazali svojo bojazen pred nezaželenim prihodom kakega predstojnica, ki bi nas za prezgodnjo zapustitev dela lahko kaznoval. Na srečo pa pikogar ni bilo. Predstojnike je prav tako zeblo kakor bas. Zato so se zadnje minute pred odho-dom skrili mrazu in nam; to nas je rešilo tistega jetniškega občutja, ki ga ustvari neprestano nadziranje in priganjanje tudi pri najprijetnejšem delu. A naše delo ni nudilo bobenega ugodja. Za majhno plačo smo Prestali mnogo napora in bili vsak dan podboj premočeni ali premrli. Kadar nas ni Jbučil dež, nam je mraz prejedal kosti, to-0a vsakokrat smo morali opraviti zauka-*ano delo. Vseh osem ur smo kopali za tovarniškimi stavbami globoke jarke in razvažali kamenje in prst. Vseh osem ur so ”?*' za nami predstojniki, pazili na naše Šibe in rezko zapovedovali. Ob razdrli peči v Špranjasti baraki nam « Pa pred mrazom in predstojniki odleglo Kratke minute so potekale v različnih pogovorih. Največ jih je bilo posvečenih tisti •^gotovosti, v kateri je visel sleherni iz-jbed nas. Vsakomur je grozil odpust, nihče nl bil varen pred pošastjo brezposelnosti. Ko so se ugibanja živo razvnela, je prelila sirena naš pomenek in nas odtrgalo 0,1 ugašajoče peči. Pred izhodom smo se razgubili med sku-P*be iz drugih obratov. Stotine ljudi se je ■Sbetlo na istem prostoru in Iskalo poti na A medtem ko je prerivanje prašnih, "**tnlh in tudi drugače umazanih postav P Pojenjevalo, je oživljal ceste in stran-tok hitečih ljudi. Srečanje v revirju Tudi mene je pograbil tok in me hotel pognati po znani poti. Šel bi kakor vsak drug dan, toda pot ml je prestregel lepo oblečen, slok mlad človek. Prikupna domačnost se mu je razlezla po obličju, ko sva si segla v rpke. Tako nenadejano sem se znašel v družbi starega, dobrega znanca, da se mi pomembnost nenadnega srečanja tisti hip ni zdela dovolj pomembna. Le pravih besed nisem našel in znajti se pravzaprav nisem znal. Zato je bil pa on drugačen. Bil je samozavesten in videti je bilo, da bi rad odkrito govoril. Ljudje, ki so naju prehitevali, so se ozirali nanj, zlasti delavke so ga živo pogledovale, on me je pa spraševal o vsem mogočem, o mimo hitečih in njihovih u,sodah, o vsem, kar mu je prihajalo na um. Mimogrede je pa pojasnil, da se oglaša v naglici, da se odpelje z večernim brzovlakom, a poprej se mora še zglasiti v lepšem, za naš revir razkošno opremljenem stanovanju. Obstal sem in tudi njega pridržal. Smeje ;e je zavračal moje začudenje, z lahkoto, brez običajnega obotavljanja je povedal, kam pojde in koga išče. Ničesar ni prikrival, še manj olepševal. Ta trenutek se ml je razkrilo, kako se je spremenil. Poprej je kaj poredko govoril o ljubezenskih pismih, ki jih je bil pisal in dobival, zdaj mi je brezbrižno razlagal, da bo obiskal mlado gospo ln se JI zahvalil za ljubezenska do- živetja, za vso umetnost skrivanja in dostojnosti. V pritajenem pripovedovanju ni mpgel mirno vzdržati sredi ceste. Potegnil me je naprej. »Pojdiva dalje! Kar si zvedel, ni treba razlagati radovednim ljudem. Zaradi nje ne maram, da bi kdo ne zaslutil in zasumil. Veliko hvale sem ji dolžan, od vsega trpljenja me je odrešila.« »Od kakšnega?« Z vsako minuto se mi je zdel zagonet-nejši. Spet sva obstala. »Pozneje ti vse razjasnim. Zdaj moram k njej. Čaka me. Pridi v kolodvorsko restavracijo. V poldrugi uri bom gotovo tam.« Odpravil me je s hlastnimi stavki in mi bežno stiskal roko. Pogledal je na uro. »Zdaj moram zares. Oprosth In do svidenja. Potrudi se. Morda se že prej zglasim. V dobri uri. Ce me boš moral čakati, pa ne zameri preveč.« Z vsakim stavkom se je med nama večala razdalja. Kmalu je zavil na stransko pot in se zgubil v nastajajočem mraku. Napotil se je v smer, kjer samevajo prijetne rile s stanovanji uradniških družin. Moja pot je peljala k barakam, tja, kjer so se ljudje po stanovanjih na tesno premikali ln so imeli nabrekle, nezdrave oči. Ko sem preoblečen sedel v restavraciji in čakal nanj, je pred mano zaživela vsa njegova podoba. Začetkov najinega znanstva nisem pomnil. Tovarna je križišče tisočerih usod, pri. de.u v njej se poveže pisanost različnih* ljudi v eno samo fabriško armado. Med nami so starci, ki razen tovarne ničesar ne poznajo. Njej so dali mladost in vso moško moč, pa dajejo še zadnje, starčevske sile. V svoji sredi imamo marsikoga, ne samo stoodstotnega proletarca. Tudi pustolovcev nam ne manjka. K nam so se zatekli ljudje v urah komaj zmagujočega obupa. Tovarna jim je bila edina rešitev, delb v njej poslednji vir obstanka. Poprej so bili vse drugo, hlepeli so za posebnimi poklici, uganjali pustolovščine in se izogibali naših sivih stavb ln sajastih dimnikov. Toda neizprosnost življenja je premnoge potegnila v prah in smrad, jih priklenila k žuljavemu delu. - mojim znancem pa se je primerili drugače. V tovarni se je znašel z drugimi mladeniči, ki so hoteli služiti kruh ob strojih in pečeh. Tedaj ni vedel za utripe širokega, vseh možnosti polnega življenja. Z dostojnostjo in pokornim vedenjem je opravljal odkazana dela. Le zadnje leto oroi odhodom iz revirja je pokazal več samostojnosti in nekaj odpora. In zaljubljen je bil. Zaradi tega pa pogosto zamišljen, otožen, samotarski. Ljubil je majhno črnolasko In jo imel prav res rad. Ko mi je razkril svoja nagnjenja do črnolaske, je fitekifieval y 1*6» navdu- šenju Ker je pri tovarniškem delu romal iz ddelka v oddelek, sva se večkrat znašla in bila v dobrih tovariških odnosih. V tovarni ni svečanostnih oblik spoznavanja. Skupna usoda razbija stene med ljudmi. Kdor želi igrati izjemneša in se hoče domišljavo vzpenjati nad druge, ta se zgolj osmeši. Njemu ni bilo do takih vlog. Kadar ga niso morile težke misli, je bil odkrito tovariški. Celo svoja nagnjenja je priznal s orikupnostjo, ki je potrebna dobremu, trajnemu sožitju. V hladnem jutru sva skupaj prenašala težke tramove in bila že prve ure upehana. Potem se nama je smejalo sonce ter naju z drugim’ vred ogrelo. Slekla sva jopiče, jih skrivaj zanesla v shrambo za orodje in se nekaj minut odtegnila težaškemu naporu. V shrambi pa so iz njegovega jopiča popadala ljubka pisma ter se raztresla po tleh. Pobral jih je in mi med spravljanjem v jopič razjasnil, da ga prav ta pisma neizmerno osrečujejo. Sčasoma mi je še marsikaj zaupal in ka-terikrat tudi žalostno potožil o vsem, kar ga je težilo. Kakega pol leta pred tem, preden je dal tovarni slovo, sva se pa redkeje shajala. Kadar naju je združila muhasta slučajnost, sva govorila o vsem rnogo 'em, le o črnolaski ne. Potem pa dve leti nisem vedel zanj. V tovarni je eno samo številko težko pogrešati. Ljudje prihajajo in se porazgube. Kdo tudi umrje, se ponesreči, a tempo tovarniškega življenja se ne spreminja zavoljo enega ali desetih. Moj znanec pa ni umrl in tudi ponesrečil se ni. Samo zapustil nas je in se po dveh letih vrnil. V restavraciji sem ga ča-'ral s precejšnjo nestrpnostjo. , vstopil je čez četrt ure in prisedel. (Odlomek iz knjige Toneta Čufarje i Mwe ga^ , Človek-človeku Navada je že, da imamo do žrtev fašističnega nasilja globoko spoštovanje, predvsem še ra to, ker nam je vsem skupaj znano, koliko so morali pretrpeti, dokler jim sovražna krogla ni uničila življenja. V Zagorju ob Savi so v maju ŠTAFETA MLADOSTI SKOZI ZASAVJE Trbovlje, 22. aprila 1959 (Po telefonu) — Dopoldne je član OO zveze Partizan Ljubljana tov. Karel Rupnik v Rimskih toplicah prevzel štafetno palico od zastopnikov celjskega okraja. Štafeta je nato tekla preko Zidanega mostu, kjer jo je pozdravilo preko 500 ljudi, proti Hrastniku. Tu Je bila glavna slovesnost pred domom Partizana. Zbranih Je bilo okrog 1.500 Uudl. Na poti proti Trbovljam je štafeta doživela lep sprejem na Čečah, obiskala pa Je tudi Čebine, kjer je bil ustanovni kongres KPS. Okoli 12. jo Je na Trgu Revolucije v Trbovljah pozdravilo preko 2.500 ljudi, Pozdravni govor je imel predsednik ObLO Trbovlje tov. Tine Gosak. Nato je štafeta krenila proti Zagorju. 1944. leta na prostoru poleg bivšega nogometnega igrišča ustrelili 19 talcev, med njimi tudi dva domačina. — Po osvoboditvi smo Zagorjan) kraj, kjer so bili talci ustreljeni, primerno uredili in zasadili vrbo žalujko kot okras grobišču in v spoštovanje ustreljenih talcev. Vse do letošnjega leta je vrba žalujka lepo uspevala, Zagorjane pa je že od daleč opozarjala na kraj, kjer se je v maju 1944 zgodil1 zločin. Letos 2. aprila pa je neokusno in samovoljno obsekal vrbo žalujko na grobu talcev Ferdo JENKO, po poklicu žgaleo apna, zaposlen pri Industriji gradbenega materiala v Zagorju, stanujoč v Ulici talcev 16 v Zagorju. Bojda mu je delala vrba žalujka senco na vrtu in jo Je zato brez vsakega čuta spoštovanja in pietete do mrtvih in zaradi oseb-1 nega interesa in koristi nedovoljeno obsekal. Zdi se nam, da je tov. Jenko s svojim naravnost neodgovornim In nesramnim početjem dokazal, da ne spoštuje žrtev revolucije in da nima niti trohico zavest) našega človeka. Prav je, da bi se zaradi tega nesramnega dejanja kar najostreje kaznovalo Jenka, ker neodgovornega početja ne bo mogoče kmalu popraviti. rt ustanoviti I, revirske čete. Bil je takrat med prvimi borci v revirjih, bil 1e prvi povsod, toda učakal je le podetje svojega življenja. Tovariš Jože je vedno kljuboval vsem težkočam in se skupno z ostalimi boril za pravice delovnega ljudstva. Kdor je poznal Jožeta Umeka-Zepla, ve, da nas je zapustil človek, čigar življenje je bilo vedno trpko. Narodnoosvobodilna vojna nam je prinesla novo življenje, življenje v svobodi, toda Jože ga ni dolgo užival. Odšel je bd nas, a zapustil nam jc dragoceno dediščino, naj naprel krepko gradimo ln dogradimo socialistično Jugoslavijo. Njegovo življenje v mladost) ni bilo postlano z rožicami, trnjevo, grenko je bilo to življenje. Zato se je že v rani mladosti uprl Izkoriščanju človeka od človeku ln je stal vedno v prvih vrstah revolucionarjev. Leta 1941 je bil Joče na Vr-heh, v narodnoosvobodilni vojni se je boril proti okupatorju In prot) domačim Izdajalcem do naše končne osvoboditve. Po osvoboditvi se 1e Jože vključil v vrste zavestnih graditeljev socializma, toda zavratna bolezen mu je kaj kmalu preprečila udejstvovanje v javnem življenju. Svoja zadnja leta Je živel v Rogaški Slatin! toda vedno Je rad nrihitel v Trbovlje, kjer je pomagal ln -veto-val, ter se skupno z aml veselil napredka In razvoja trboveljske doline. Na njegovi zadnji poti so ga pospremile sko-ro cele Trbovlje, preko trilM-sočglava množica se Je zbrali, njegovi najožj,) prijatelji, borci i/. I. revirske Čete pa so ga ponesli na zadnjem delu njegove poti, dokler se ni za vedno zagrnila črna zemlja t.ad njim-Njegova zadnja pot je tekla po trboveljski dolini, k! jo le vedno tako ljubil In žrtvoval zanjo tudi svoje žlvljenlr Tovariša Jožeta Umeka-Zepla ni več, toda ostal bo med oaml spomin na njegovo delo. Slava spominu prvoborca Jožeta Umeka-Zeplal ar PROSLAVA NA ČEBINAH. — IndnstrUska rudarska lola Iz Trbovelj Je proslavila 40-letnleo KPJ na Čebinah, kjer je bil ustanovni kongres KPS. Slovesnosti, ki Je bila združena s kulturnim programom, se Je udeležilo 240 učencev ln predavateljev, zatem pa Je bil na Partizanskem vrhu ustanovni občni zbor sindikalne podružnice. O nalogah novoustanovljene podružnice Je spregovoril tajnik občin, sindikalnega sveta Tone Kukoviča. TEDEN ČISTOČE V TRBOVLJAH. — od 24. do 30. aprila bo v Trbovljah teden čistoče. Skupaj s SZDL ga Je pripravila zdravstvena služba. V tem času bodo opravili razne večje očiščevalne akcije vzdolž trboveljske doline, šolski mladini pa bodo prikazovali različne zdravstvene filme. TOVARIŠKE POZDRAVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZLATARSTVO Trbovlje Onstran reke je zaseila Jozlu sc je posvetilo. Kakšni pre- razločno videl njih belino, potem pa spet spomnil Andreja. Zmeraj se je je nemo sledilo vsakemu Jozlovemu toetenci? In kakšni domišljave!? S kakšnim veseljem jim bom posvetil... sta iz te beline pritekli debeli solzi, spomnil, kadar je vedel, da ga čaka gibu. Joži se je še vedno smehljal, Skrila je obraz v zavihe svoje obleke nova preizkušnja. Onkraj reke je le kotički njegovih ustnic so se če- in se počasi obrnila, ne da bi prene-Zgrabila ga je eno tistih besnil, ki jokati. nemška zaseda: vseskozi ob reki pre- dalje bolj ožili, ži za grmičevjem. Tako so mu pove- Brzice so bile mimo. Previdno so z zadnjimi močmi priveslali k bregu. Jozl se je napotil v umazano mrzlo __ _____ _ vodo in se previdno dotipal do skale. mirno, kot da sta v mehanični de- čutil’ kako prihaja vsaj nekako četo minercev. Izmislil si je načrt, Ni se motil. Nemcem se je zdelo ne- se jih je navadil tisti dan, ko so vse- °n Pa ie obstal kot okamenel, z dali obveščevalci. On pa mora na naokrog padali tovariši kot požeti rokami ob telesu. Togota se je raz- vsak način najmanj petkrat čez re-tnopi, onadva s komisarjem pa sta ?rši.la k°t je bila prišla, in razločno ko, da v čolnu prepelje na ono stran lavnici pri najbolj preciznem opra- Prozorna praznina Zdelo se mu je, vilu, skrbno polnila okvirje brzo- da je pokošen kot bilka v zgodnje-strelk in jih s smehom na ustih prav Pomladanski slani. Njegove roke so tako skrbno praznila v sovražnikova D”tal® P°: telesa. Jeza je bila pri njem obrnjen pojem. Njegov obraz je razdajal smeh, skušal ni, da bi si jih obrisal po robovih hlač.... Rad bi stopil k njej. Uprl je vso skoro blazen načrt, toda komaj ko se mu je porodil, že se je smejal in štel je udarce svojega srca. Andreja se je kasneje omožila. Jozlu so oživeli spomini na tisti čas. mogoče, da bi živa duša prešla reko na tem nevarnem kraju. Jozl ni zaman računal na njihovo domišljavost. Se štirikrat sta s komisarjem na Tik po poroki jo je srečal. Kdo ve, koncu njunih moči srečno prepeljala od kod je našel pogum, da jo je pro- minerce čez reko. Četa minercev. se v kotičkih ustnic malone neopazno n?ge’ *?.<*» "M 8°“** sil, na^j mu ne zameri mladostne vi- oprtana s po- Nasmeh na Jozlovih ustnicah je polagoma zamrl. Spet mu je ostalo tematično natančnostjo uganil so- pnkovan|tik tlom in nemočen kar ”A"?: bil T. hravosti. Skraja mu ni verjela, ko pa je videla njegovo mirnost, njegove oči, je samo lahko prikimala :n odhitela. prazno v njegovi notranjosti in ni čel spet skraja. To ga je zabavalo in Sa j® imela rada; ona je bila preža obvarovalo, da se ni prenaglo mlada, preveč poštena, da bi mu na Zdelo se mu je, da se j pred h"o mogel več šteti udarcev srca. Zdaj je hitreje bilo. Pravkar je prijel veslo v roke, da bi poslednjič preplul reko in se vrnil zaljubljenosti; zdelo se mu je, da bi v štab poročit o uspešni akciji, ko se odločil. Nekoč — takrat se je prvič zagledal v neko dekle — ga je strahovito Polomil. Ko ga je odklonila, ji je za- trdo zastavljeno vprašanje odgovo- sl j° lahko Pridobil, toda za nič na svetu ni hotel prelomiti obljube, da- je vzela noč. rila in zadostila njegovi neučakanosti. ______________ _____ Sla sta vsaksebi. Namesto, da bi ga Iučal v obraz nespodobno besedo, čo spametovalo, je dal duška svoji ga je zakrilil z zdravo desnico, zdelo Kar hlepel je, da bi mu jo vrnila, da nemirni čudi. Eno ^ samo, samcato se mu je nemogoče, da bi srečno pre-h! se sporekla, da bi prilil olja na korist si je tedaj prisvojil: nekajkrat gjj gez nevarne brzice. Vendar Joz- je v neposredni bližini zabliskalo. Tisti hip ga je zadelo v hrbet. Se je ne komisarju Gregu. Se tisto noč ga pomislil: minerci so bili neprevidni, nekdo je moral suniti v kamen, da Sepetaje sta se sporazumela. Gre- se je skotalil nazaj proti reki in privabil Nemce. Začel se je smehljati, in ko se je pogrezal v deročo vodo, je mislil na °senj svoji togoti, da bi se zdivjal je premislil, preden je karkoli ukre- jov skico je bil edino izvedljiv in, Andrejo. V torbi je nosil pismo, ki ki potem stekel, kamorkoli, strt od bolečine. nil Čudno zdaj, ko razen tega, Jozl se je smehljal. ga ji je napisal, naj pride za njim. sta z Grego če- Zdelo se je, da bodo čoln vsak Dobro, da ga ni odal... Ona pa je samo razširila oči, da je pela za grmičevjem ob reki, se je hip raztrgale brzice. Petero borcev Milan Vidic Četudi se je v razpravi o- moč opraviti še tako naporno glasilo pičlo število članov delo, so nekateri komunisti ZK, je konferenca vendarle stali ob strani tega dogajanja, dosegla svoi namen. Predvsem pozabljajoč, da so dolžni zavoljo tega, ker sta poročilo skupno z drugimi pomagati in o preteklem delovanju in raz- krepiti gospod a rsko-politično prava pokazali precejšnje iz- moč rudnika in komune. Prav bolj sanj e gospodarsko-poli- tako nemogoče je, da je le del tičnega stanja v tej največji komunistov osvajal napredna gospodarski organizaciji v za- stališča in se zanje praktično gorski občini- Dejansko so za- prizadeval, medtem ko so bili mnogi drugi le pasivni sprem-kvečjemu opazo- gorski rudairji-komunisti v tem obdobju dosegli kljub ne- Ijevalci ali katerim slabostim in pomanj- valci. kljivostim lepe rezultate. Vr- Najbolj pomembno delo so sta pomembnih političnih do- opravili komunisti tega podje* godkov od lanske do letošnje tj-a v razvijanju boljših odno-konference ie organizacijo ZK sov znotraj kolektiva. Četudi na rudniku krepilo in jo uspo- tu pa tam nepravilni odnosi sabljalo za nadaljnje odgovor- kvarijo vezi, spletene v pod- ne naloge. Kot celota je organizacija ZK na rudniku uspela usmeriti svoje delovanje na jetju, ki izhajajo iz skupnih dolžnosti in iz skupnih koristi, se vsi rudarji močno zar reševanje najvažnejših nalog, vedajo, da so to le še ostanki žal pa nekatere osnovne orga- minulosti- Vendarle ■ je kon- nizacije tega niso v celoti iz-polnjevale- ferenca opozorila, da ne bo dopustila niti najmanjših sla- Največ^usc^^avojem m0rajo komunisti odločno zatreti vsak poskus razdvajanja ljudi, pa bilo to med temi ali delu so dosegli komunisti ki-sovškega obrata. Članstvo te (ptepveie kupčije Pri Vreskovlh so ravno po- za Toneta,< je rekla jezno Vre-"kdovall, ko je stopil v Izbo skovka. »Kobal hoče narediti °ba'-. kupčijo iz vajine ljubezni.« *®og žegnajl« je pozdravil in Žaliki so solze zalile oči. * °zirai Po sobi, kam bi se- Njeno radost, ki je še malo J,e bom nič ovinka!; menda v_. vasta, da se moj Tone ln ”na hčerka rada vidita?« . Žalika je začela pomivati Z mislimi je ostala v u. *■ Skrbelo jo je, kako se bo očal razgovor. Ali bosta oče ^ mati privolila? Kaj, če se b0 ^«knlld pri doti? , K° je Kobal zapuščal sobo, Pohvalil Zaliko. * tidna sl. Le pridi kmalu dobro ji lica Pam!!« Dekletu so te besede ‘e- Čutila je, da j, e,. Qevajo. Sramežljivo je pove-Pogled, m komaj slišno de- *®om, fe me boste sprejeli?! dvo Kot>al je oddreel po . ri§}u ^ ceei;0 Žalika pa je i-,°dhiteCa v sobo. *ri in tvoja bala sta premalo Vsem bralcem IN DELOVNIM LJUDEM ZASAVJA cestitamo K PRAZNIKU DELAI nnednistvo IN UPRAVA "^savskega tednika« povedala vsega, je vedela, da je nekaj stopilo na pot njuni sreči. Vtem je prišel domov Ivan, Zallkin brat. Začuden je obstal na pragu ln vprašal: »Kaj pa se je zgodilo?« Oče in mati za mizo sta molčala, Žalika pa je ob tem vprašanju še bolj zahlipala. Sele ko je Ivan vdrugič ponovil vprašanje, je mati nerada razkrila vzrok dekletove žalosti. »Ko-bal je bil tukaj. Prišel je snubit za Toneta, Ni zadovoljen samo z njivo na Prečni in Za-llkino balo, temveč se hoče znebiti še Barbke...« »Kako Barbke?« ji je Ivan pretrgal besedo. »Hoče, da jo tl vzameš... Drugače ne bo dovolil Tonetu, da se oženi z Zal iko...« Ivan se je ozrl proti sestri, ki se je ob materinih besedah dvignila In vsa v strahu čakala njegovega odgovora. Ko je brat jezno udaril z nogo ob tla, rekoč: »Kakšna kupčija pa je to?« je bruhnila v jok ln zbežala v kamro. Ivan pa je nadaljeval: »Nikar ne delajte računa brez krčmarja! Raje se obesim, kot pa da bi moral vzeti Barb-kol Meni ne bo nihče drugi Izbiral ženske...« Ko so Kobalovl dobili Vre-skovo sporočilo, naj si Tone poišče drugo dekle, so bili užaljeni. Mislili so, da bodo naposled Barbko omožili, pa je šlo vse po vodi. Brez tega pogoja pa niso hoteli 1 privoliti v poroko, ker so dobro vedeli, da bi Barbka potlej ostala pri hiši. triiela je govorno napako, zaradi katere so se je fantje izogibali. Tudi bogata dota ni mogla zakriti njenega jecljanja. Edini način, da bi ji dobili moža, so videli v zamenjavi. Kobalka je bila v nedeljo pri deseti maši. Po končanem obredu se je pred cerkvl.jp srečala s Petelinko iz soseščine. Najprej sta klepetali o vremenu, o fižolovem semenu, o patru, ki je imel tako lepo pridigo, o Vreskovt Žaliki, zeleni kot sirotka, nato pa je razgovor nanesel tudi na otroke. Kobalka je omenila, da je Tone že goden za žepitev, samo še niso našli primerne punce, ki bi bila vredna njihove hiše. Petelinita je dejala, da je tudi njena Rezika, že brhko dekle. Pri košnji da odtehta dva dedca. Potem je prišla na vrsto spet »Potem pa na veselico, kaj?! »I seveda.! »Pa z Zaliko?« Tone je povesil pogled. »Sinoči Si bil spet pri njej?! je mati dalje vrtela v njega. »Bil sem.! »Samo še enkrat,« ja prebledela Kobalka, »-pa se boš lahko pobral od doma. Petefllnčevo Reziko boš vzel!« Tone je onemel spričo tega, kar je slišal. Hotel je nekaj reči, pa ga je v grlu tako stisnilo, da ni mogel spraviti besede iz sebe. Nato se je obrnil ln brez besed odšel. Mati je zaklicala za njim: »Ne hodi nikamor, takoj bo kosilo!« on pa ni nič slišal. Zbežal je na polje, med koruzne njive, in se v6s predal neurejenim mislim. Za trenutek je pomislil tudi na smrt, val poguma pa Je to misel grabila Ivanov suknjič in mu ga vrgla pred noge, rekoč; »Takoj odgovori: Rezika ali Pa čez prag?« Ivan je počasi vstal. Pogledoval je zdaj mater zdaj očeta. Ko je videl, d| nedoumljivo vprašanje še vedno visi v zraku, je tiho dejal: »Dobro, pa čez prag.« Oba sta molčala. Zaman sta čakala, da se bo Ivan vrnil. Nič ni hotelo pretrgati mrtve tišine, »Zakaj ga nisi poklicala nazaj?« je naposled prekinil molk Kobal. »Saj se bo vrnil, boš videl.« »Pa če se ne bo?« Kobalka ni odgovorila. organizacije ie bilo sposobno J . . . ,, voditi politiko obraita, to je on:rm zaposlenimi v rudniku. reševati tekoče probleme im Obveščanje kolektiva o deli st var j ati pravilno politično lu organa delavskega samou* razpoloženje med kolektivom, pravljenja se je v zadnjem To so storili s stalnim in pri- preteklem obdobju močno zadevnim, predvsem pa načrt- zboljšalo. To je pripisati po-nim delom in ker niso dovolili, večam aktivnosti obratnih da bi se reševali problemi mimo komunistov, organizacije so konferenc, na katerih se ob-Sestanki te ravnavajo vsi tekoči proble-bili vselej mi. Obratne konference so ne- konstruktivni in vodstvo or- stale mnogo bolj obiskane, ganizacije je vlagalo vse sile razprave pa dobivajo ton do-v temeljite in dobre priprave Dre organizacijske pripravlje-za obratne konference za ob- tiosti. Vendar kaze v prihod* ravnavamje programa ZKJ in n1e bolj opozarjati delavski sploh odstranjevanje slabosti sYet> obratne konference na obratu. Konferenca pa je opozorila na drug, precej škodljiv pojav, da namreč doslej še ni niso edina javna tribuna, iz katere oziroma na kateri naj se obravnavajo tekoče stvari in kjer naj se razlagajo u-krepi in sklepi delavskega na delavskega samoupravljanja bodo morali vsepovsod, kjer je prilika," zagovarjati ™enl odplavil m potlej ee ni več po- Kobalka. Previdno je namigni- ^ Namesto nje pa je X la, da je tudi Barbka pridno dekle. Petelinka se je postavita s starejšim Lojzem, res že malo ostarelim, a drugače kar fletnim fantom. Tako sta v samo njima razumljivem jeziku sklenili kupčijo. »Tone bo vzet Petellnčevo Rezikol!« je Kobalka dejala možu, ko sta bila sama v hiši. »Kaj pa Barbka?« je vprašal Kobal. jala odločitev, najprej še vsa meglena, nato pa vedno bolj jasna: Ne bom se vdali Domov se je vrnil šele pozno zvečer. Oče ln mati at» ga pričakovala. Ko je vstopil, se j« srečal z njunima pogledoma, rekel Pa ni nič. Tudi onadva sta molčala. Usedel ee je na klop za pečjo in sl jel sezuvati čevlje. »Kje sl bil?« je naposled »Starejši Jo bo vzel. Res ga spregovorila mati. ni kaj prida, dedec pa je le ln tudi grunt bo njegov ...« »Kaj pa Tone? Sinoči Je bil spet pri Zali Ud...« »Ce hoče prevzeti, se bo moral ukloniti naši volji!« Kobalka je to rekla na način, ki ni trpel ugovora. Odšla je v kuhinjo, da bi pripravila kosilo. Na pragu je srečala Toneta, »Mama,« je veselo zaklical, »daj hitro obed, ob enih imamo gasilski zbor!« Ivan je sprva mislil trmoglaviti, nato pa je le odgovoril na vprašanje: »Saj veš, na veselici.« »Z Zaliko?« »Da.« »In sl ji povedal?« »Sem, Da se bova poročila...« »Samo v to hišo Je ne boš pripeljali« »Svet je dovolj širok...« Mati se ni mogla več premagovati. Planila je pokonci, po- ti spelo pritegniti k aktivnemu sveta. Posamezni člani orga-družbenemu delu vseh komunistov tega podjetja. Medtem ko ije velika večina članov ZK ___ _ _____ spoznala, da morajo biti ak- sprejete sklepe ali pa pred tivni usmerjevalci dogajanja vsakim zasedanjem govoriti z v podjetju, da morajo s svcr delaWi in jih vpraševati za jim primerom pokazati, da ie mnenja o tej ali oni stvari, ki jo nameravajo obravnavati na zasedanju. Ni dvoma, da bi rudarji s svojimi zdrarvimi in konstruktivnimi predlogi lahko dostikrat pripomogli do boljših sklepov. Ni moč nadaljevati z dosedanjo prakso, da del članov delavskega samoupravljanja ne govori z delavci o svojem delu, kd ga opravljajo v delavskem svetu-Morda bi kazalo uresničiti predlog, sprožen na razpravi, da bi obratni delavski sveti lahko pripomogli k boljšemu delu centralnega delavskega sveta, saj bd ti organi lahko v marsičem pripomogli k izboljšanju obratnih zadev, razen tega pa bi se močno povečal krog neposrednih upravljavcev, kar bi samo koristilo v razvoju naše delavske samouprave. Gospodarski uspehi, ki so jih lani in v prvih treh mesecih letos dosegli zagorski rudarji kažejo, da se v njih počasi utrjuje zavest, da so korenine preteklih in bodočih uspehov v njihovem prizadevanju na delovnih mestih in v družbenem življenju. Leto 1959 so začeli še z večjim in pospešene!šim delom in so po prvih treh mesecih celo presegli predvidene rezultate. Ti uspehi pa jim dajejo zagotovilo, da je moč z dobrimi medsebojnimi odnosi dosegati še večje rezultate. (v) AUGUSTE RODIN: »POLJUB« (badaljavanj« e 8. strani) trbiJvST.Nl ČASOPIS V BAGRLIHn -®Uska znamenitost so gotovo >ba-io« z vsakih osem ur osemkrat »drvi-cije Pr°b savski dolini, do separa- IW} v bagrlih smo zaživeli posebno živ-Posl,. •’ uro, ki smo jo prebili v njih. tic in i ‘ 8ra'° »ustni časopis« dnevnih noti ihn k tar j ev o šili tu in o tekmi, pa gostil }a napadih onih z Vzhoda. Med Pres.n lm*< teče seveda pogovor o vinu. Kiti Ji0.’ niso nepomembne besede o tenf, kj6 'to boljšo in kje slabšo kapljico, da ni t ,biš na karte za -pet dni vnaprej, di kri«! a vedno znova stati v repu. Tu-ki ie takrat, kadar prodajajo tek- l*> ne!gKUvme!tna- Ta in,ta ga j6 K*ko to, se sprašuje >bagrlskj *li »Prekleti prodajalci!« so krivi 8a i'>n° K- je bil na zboru volivcev, pa PriŠ6i nPrav'* °b slabo voljo sosed, ki je ^tin >1ani pijan. Poslali so ga ven, toda iti jj. bvu ni prav. Lahko bi že vedel, da Tudi nr, v°Hvcev zelo pomembna stvari 'šine,.:] ^terim političnim aktivistom je Ptitoči] ’ ker 80 se preslabo pripravili na § -J? ° in nalogah svojega kvarta. ®^ddfi<,ne nekaj robanti. Ce misli on — llaa.Vec — prihajati pred nas s takš-rtir 'opom, potem naj začne (ročasi Ustjj 1 Pravljati. Nis-mo več pod kapita- K*ko SPOMINJAŠ, DRAGI BRALEC, R,,!)0 tudi v tem letu polnili igrišče ?^ti 0>. 'lr;. kako vneto smo navijali za kar , e^kih in lepih urahl Včasih smo las,, *’rJj,v<*č razvneli. Tem smo skočili »*ti d'" * oda na tekmi z Gorico je bilo -Jhko i>!x "blika je bila disciplinirana. »s V ‘nya, da jo razburi samo nnprn-T ^‘doč, njS,' za'to želiva, da pridejo tudi ...^ v I rbovlje objektivni sodniki. sifVvJ,narediva kratek spre- 0,sOZl NAJINO LJUBO DOLINO in ČETRTO MESTO še enkrat ponoviva vtise, kakor jih je videl tujec na poti od železniške postaje. Pri »apensJti peči« je ob levem robu že tako ali tako ozke ceste skopan jarek za vodovod, ki naj bi prinesel vodo Tereziji. Ze skoro tri tedne je izkopanih teh 60 metrov, promet pa je zelo otežkočen. Na Vodah vlada pravo razdejanje. Na levi strani ceste so nagrmadeni kupi zemlje, ostanek festivala iz leta 1947, zraven pa stoji nedokončano poslopje, ki je bilo predvideno že za vse mogoče stvari. Danes čaka novega dela. Delavski dom — edini kulturni center Trbovelj je po svoji zunanjosti, po dohodu in notranjosti tako reven, da je res skrajni čas, da dobe Trbovlje nov kultur-noprosvetni dom. Kino si lahko ogledamo le trikrat v tednu. Ceste so zelo mačehovsko vzdrževane, kriva pa so tudi njihova leta. Čudovita priložnost za pot skozi oblake prahu ali kilograme blata in metre mlak! Gostiln je sorazmerno malo, da bi tako zatrli pijančevanje. Rezultat: zdaj je treba še za vino, ki ga dobiš na karte, stati v vrsti in na pivo čakati za prodajnim pultom. Trgovine so kdaj pa kdaj založeno i blagom, tako s prehranjevalnim, kot tekstilnim. Uslužbenci, na katerih ramena padajo upravičene in neupravičene kritike, so potrpežljivi in ustrežljivi. Seveda pa jim je težko odgovarjati ženam, ki »o v službi in nimajo nikogar, da bi ga po- slale v vrsto za nakup tega ali onega blaga. Te žene pridejo v prodajalne šele popoldan in se upravičeno jeze, ker zmanjka vsega že zjutraj. Referent za preskrbo bo moral za tekoče leto storiti primerne ukrepe, ker nikakor ne gre, da bi bile žene in dekleta, ki delajo v produkciji, v pisarnah itd. zapostavljene celo pri prosti prodaji volne v Na-Ma. To velja tudi za meso. Svežega mesa največkrat zmanjka že dopoldne in je na razpolago samo suho meso ali slanina. »Človeku pa se le prileže juha.« Po desetih letih sva spet skupaj, dragi prijatelj, na trboveljskih tleh. Prej dolžnost kot naključje je to srečanje. Mar ne bi bilo krivično zapustiti najin izlet pri letu 1949, pri letu, ki pomeni pravzaprav šele prvi mejnik v socialistični graditvi trboveljske doline? Stare trboveljske doline zdaj resnično ni več. Umaknila se je za nova poslopja, ali ostala kot grenak spomin ob pobočjih hribov. Samo pt-1 Cementarni nama je še ostal tisti, tudi nekoč pred leti, večni kamen spotike, prašen in kotanjast kos ceste. Od Doma Svobode — Zasavje pa do Svobode v Zgornjih Trbovljah drži zdaj resnično lepa cesta, široka in pripravna tako za avtomobile kot za pešce. Obdelovalna hala STT je popolnoma skončana in še enkrat večje tovarniške dvorane okoli nje tudi. Pridružile so se jim nove tovarne v malem: na Trgu Revolucije »Mehanika«, v Zg. Trbovljah Strojno mizarstvo, na Teraziji Elektrostandard in v Globušaku »Metalija«. Vidiš, in tako danes Trboveljčanom zares ni treba iskati kruha nikjer drugje, sama dolina jim ga obilo nudi. Modeme stanovanjske hiše iz leta 1947 so že zdavnaj stopile v senco K-4, »Rdeče hiše«, cementarniških blokov, naselja Strojne tovarne in elektrarniške četrti, kjer bo letos povsem skončan tudi prvi trboveljski nebotičnik. Se spominjaš najinega sprehoda pred desetimi leti? Seveda Vode so bile vse razmetane. Tudi letos Trg Revolucije ni drugačen, le, da ga za razliko od takrat, komajda še prepoznava. Zrasli sta novi reprezentančni stavbi banke in pošte, pa tudi »nebogljenec«, za katerega tisto leto še niso vedeli, kam bi z njim, se je v podobi trgovske hiše začuda potegnil »iz hlač«. Pravkar tod okoli rušijo Rudniški magazin, porušili pa so že staro poštno »ptičnico« in Lisačevo hišo. Trbovlje se širijo in tudi njihovo prirodno središče rabi čedalje več prostora in lepšo podobo. PA POGLEJVA SE V TRGOVINE. Takrat, ko sva lahko kupovala le na karte, sva ugotovila precej težkih — noravičeno ali neupravičeno — na račun prodajalcev. Ce bi se danes vrnila nazaj v tisti čas, bi se nama zagotovo zdeli zelo, zelo mrzli. Takrat smo bili menda resnično mi zaradi njih in ne oni zaradi nas. Danes se čez vljudnost trboveljskih trgovskih prodajalcev zares nimava kaj pritožiti. In izbira blaga nama je že pri največji izbirčnosti kos. V tej smeri pa se trboveljski trgovci trudijo za še boljšim. Odločili so se za združitev, da bodo lahko z združenimi močmi ob začetku obratovanja velike Blagovnice kar najbolje in ceneno postregli potrošnike. "Tudi v gostilnah so zagospodarili lepši časi, morda le s to razliko, da je manj zakotnih oštarij, da Trboveljčani le niso nič več tako vneti ljubitelji prevelikih količin kakršnekoli kapljice. Trboveljčani bi se danes gotovo nasmejali novici o kulturni žeji v zimskih mese-jih, ki so jo prinesli »Ocvirki« »Zasavskega udarnika« pred desetimi leti. S sloves*om od starega Delavskega doma — edinega kulturnega centra, kakor sva pisala takrat in z zgraditvijo impozantnega Delavskega doma, ob njem pa še treh prostornih domov Svobod v Zasavju, Zgornjih Trbovljah in na Dobrni, so bili dani najboljši pogoji za razvoj revirske kulturfe. Delavski dom je imel to kulturno sezono pod svojo streho kar dva gledališka abonmaja. Razpisali so ga gostje iz Celja in Svoboda-Center iz Trbovelj, pri obeh pa je bila dvorana polna, da ne naštevam še kar številnih gostovanj ostalih kvalitetnih umetniških skupin od drugod. Te ima za živahen pogovor na »bagrlih«? Zastonj. Ni jih več. Zamenjali so jih moderni rudniški avtobusi. In Se... Gotovo pa bi naredila krivico, če bi omenila samo zunanji, nesluten, napredek. Trbovlje so se spremenile tudi drugače. V Trbovljah živi danes več tisoč upravljavce \ članov organizacij in 'društev, delavcev, ki čedalje aktivneje posegajo v politično in gospodarsko življenje mesta — četrtega največjega v Sloveniji. -jak OD PETKA DO PETKA Republiška košarkarska liga BUDAH • PARTIZAN (Medvode) 43:39 (15:22) Prvo kolo so zaigrali košarkarji v soboto. Rudar je nastopil na •vojem betonskem Igrišču, žal pa so igre motili dež in luže, a spolzka žoga je Igralcem povzročala preglavice. Moštvo Rudarja je imelo v gosteh borbeno in tehnično dobro ekipo Partizana iz Medvod. Domača peterka (e sicer dobro pričela, toda gostje so kljub neugodnim vremenskim pogojem lepo prodirali pod koš m pri njiiiuvu. metih jih je spremljala tudi precejšnja • sreča. Kljub temu ne smemo podcenjevati njihove borbenosti in spretnih kombinacij pod košem, kar Jim je pripomoglo do zaslužene prednosti. V drugem delu sta bili moštvi NEDELJA, 26. APRILA 7.35 Vedri zvoki. 1.00 Mladinska radijska igra — Herman Škofič: 1 u v zev a breskev. 9.40 Domači ln narodni motivi. 10.00 se pomnite, tovariši... 10.3u pokaži, kaj znaš (ponovitev javne oduaje). 13.30 /.a našo vas. 15.00 Prenos mednarodne nogometne tekme Svtca:Jugosua-vija. 17.30 Karnijska Igra — Cilftord Odeto; Kje je Lefty? (ponovitev). 11.00 Melodije za vas. PONEDELJEK. 27. APRILA 8.00 Pisani zvoki z Dravskega polja. 9110 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet. 10.35 Igra zabavni orkester Radia Zagreb. 13.03 Pet pevcev — pet popevk. 13.25 Partizanske koračnice. 13.4» Venček narodnih. 14.0» Oddaja za šolarje — Milan Merčun: Zdravila. 15.40 Listi lz domače književnosti — Novak Simič: Ptica. 18.00 Radijska univerza — Dr. Willial Menninger; Kljubujmo napetostim in težavam sodobnega življenja. 18-15 Slavtko Korošec; Od Ptuja do Bleda. 80.00 Svobode smo prižgali plamenico (spored partizanskih pesmi). TOREK, 28. APRILA 8.05 Poje Ljubljanski »Zvon« p. v. Jožeta Hanca. 6125 Igra kvintet Jožeta Kam-piCa. 9.40 zo minut s Kmečko godbo. 10.45 Za dom In žene. 11.30 Oddaja za otroke. 12.25 Zabavna ruleta. 18.30 Ljudski pevci — solo ln v dvoje, 15.40 Humoreska tega tedna — Trije Poljaki na »M«. 17A0 Melodije, ritmi ln popevke. 18.00 Domače aktualnosti. 30.30 Ruske zborovske pesmi v Izvedbi Državnega zbora ruskih pesmi p. v. dirigenta A V. Svešnikova. SREDA, 29, APRILA 8.00 Jezikovni pogovori (ponovitev). 9.15 Domače polke ln valčki. 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje ’ glasbe. 11-35 Oddaja za šolarje — Kajetan Gantar: Vklenjeni Prometej. 12.25 Venček narednik. 14.05' Oddaj a za šolarje — B. Samarin: Vaščani govore o novi cesti. 14.35 Klavirske skladbe na slovenske narodne motive, 16.40 Iz krvi rdeče ... 17.10 Sestanek ob petih. 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. 8.05 Jutranji solistični koncert. ČETRTEK, 30. APRILA 10.30 Melodije od tu In tam. 10.10 Poje Ljubljanski oktet. M.30 Oddaja za cicibane. 12.00 igra trlo Dorka Skoberne. 13.40 Štirje lantje nas pozdravljajo. 1355 Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 15.40 Na platnu smo videti. 17.00 Prenos H. polčasa mednarodne nogometne tekme Milano • Crvena zvezda. 18.15 Čestitke "za praznik dela. 10.00 Pesmi upora ln dela. 81.00 Prazniki vrh planin (nastopajo domači solisti, zbori in ansambli). PETEK, 1. MAJA 7j15 Naši kolektivi čestitajo. 8.00 Prvi list majskega koledarja. 850 Kovači smo . .. (revolucionarne pesmi). 9XW S popotovanja predsednika Tita. 9.30 O junakih, pesnikih in polo .50 Razni kraji, razna ljudstva — a pesem le ena . .. 11.00 Za naše male poslušalce. 18.30 Čestitke to pozdravi kolek- 14.30 igra Zabavni orkester RTV Ljubljana. KMETIJSKA ZADRUGA TRBOVLJE čestita vsem članom zadruge, kakor tudi ostalim odjemalcem k PRVEMU MAJU! ČESTITAMO K PRVEMU MAJU! LEKARNA TRBOVLJE POVSOD KONFEKCIJA VARTEKS! Čestitamo k PRVEMU MAJU in se priporočamo VARTEKS — poslovalnica TRBOVLJE Čestitamo Ivčet/u BERGERJU k življenjskemu prazniku! Gajfci 16.00 Ljudje ln cesta (reportaža Matije Maležiča). 16.30 Vesela pesem po vsej domovini. 17.30 Radijska Igra — Anton Ingolič - Fran Žižek: Obtožujem (premiera). 18.30 Glasbena medigra. SOBOTA. 2. MAJA 8.00 Prvi maj, krasni maj ... 8.15 »Češnjeva veja v cvetu .. .« 11.30 Po gozdovih in gorah (venček partizanskih napevov). 11.40 V ritmu valčkov in poDk. 12.00 Melodije za razvedrilo. 13.30 Veseli zvokj s sekstetom Maurice Larcange. 15.15 Obisk pri delavskih pihalnih godbah. 15.45 Nace Grom: Jutri ne bom več učenec (reportaža). 17.15 Revija Domačih pevcev Zabavne glasbe. 18.00 Med skladbami in zgodbami. 20.00 Pokaži, kaj znaš. ■JPPUP X izenačeni, toda velika požrtvovalnost ob koncu tekme je Rudarju prinesla najiprej izenačenje in nato vodstvo ter končno tudi zmago. Res škoda je. da vreme ni bilo naklonjeno, saj bi talco prav gotovo obe ekipi pokazali dosti več. Najboljši v ekipi gostov so bili Stupica (15), Bezek (7) in Bohin j c (7). Rudarju pa so priborili Jelen 14. Poličnik 14. Virt 9, Murn 2 in Grmadnik 4 točke. — Zelo dobro je sodil sodnik Vozelj iz Ljubljane. Republiška rokometna liga RUDAR (Tr.) : KRIM (LJ.) 10:14 (8:7) V prvem polčasu je bil Rudar boljši, toda gostje so s premišljenimi napadi precej zaposlili domačega vratarja, ki pa je nekaj strelov odlično ubranil. V drugeny delu pa so Krimovcl ODLIČNO PERE izkoristili nekaj napak domačih ter so vodstvo z lahkoto obdržali do konca tekme, kajti Rudarjeve: so povsem popustili. Ekipi se je verjetno poznalo, da je nastopila brez Radeja, ki se je na tekr^i s Slovanom poškodoval. Najboljši v ekipi domačih je bil Ačkun, ki je na tej tekmi dosegel največ golov. DOBRO ČISTI Trgovsko podjetje »V I T A M I N K A«t TRBOVLJE se priporoča svoj'im odjemalcem ln jim želi mnogo uspehov, nadalje pa jim čestita k 40. OBLETNICI KPJ in 1. MAJU! KINO Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 24. do 27. aprila francoski barvni flm »Neobičajna povest«; 28. do 30. aprila francoski film »To Je čas morilcev«; 1. do 4. maja ameriški barv. kinem. film »Prišel je iz L&ramija«. • Kino »Svoboda« Trbovlje II: 23. do 27. aprila amer. barv. kinem. film »Osvajač Džingiskana«: 99. do 30. aprila angleški barvni film »Pariz, mesto zaljubljenih«; 1. do 4. maja amer. barvni film »Ranč prokletih«; 5. do 7. maja mehiški film »Meksiko v pesmi«. Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 25. do 27. aprila angl. film »Udari skrb na veselje«; 2. do 4. maja ruski barvni film »Novoletni ples«. Predstave: sobota ln nedelja ob 17. in 19.15, ponedeljek samo ob 18. uri, za mladino v nedeljo ob 15. url. Kino »Svoboda« Kisovec — Zagorje; 25. ln 26. aprila francoski barv. zgod. drama »Sentjemej-ska noč«; 28. ln 29. aprila poljski zabavni tlim »Klobuk gospoda Anatola«. Kino »Triglav« Zagorje: 25. do 27. aprila francoski film »Cma mapa«; 29. do 30. aprila ameriški vistavislon barvni film »Nismo ml angeli«; 2. ln 3. maja Italijanski barvni tlim — ljub. drama »Sen-so«; 4 ln 5. maja jugoslovanski film »Obleganje«; 6. in 7. maja amer. krim. film »Proti pričam«. MALI OGLASI UPOKOJENEC žetim, da bi me sprejeli v oskrbo. Sem vajen vseh kmečkih del ln tesarjenja. Alojz Hriberšek. Dol. Leskovec 9, Brestanica. PREKLIC Preklicujem kot neresnično besede, ki sem jih Izrekla družini Dolanc z Dola pri Hrastniku št. 186. — Matija Obrol. gospodinja, Dol pri Hrastniku St. 87. OPOZARJAM, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Ljudmila Vrtačnik. Franc Vrtačnik, Žabjek 13, Trbovlje. ZAHVALE Drago Hočevar, upokojenec, lz Malega Trna št. 4, se zahvaljujem dr. Krištofiču lz Vldma-Krškega, ki me Je ozdravil. Priporočam ga vsakemu bolniku kot dobrega zdravnika. OSKRBUJE REVIRJE S KVALITETNIM LAŠKIM PIVOM PRIPOROČA SE TUDI VNAPREJ! Zaloga laškega piva TRBOVLJE, ULICA 1. JUNIJA VSEM ZASAVCANOM OB DELAVSKEM PRAZNIKU ISKRENE ČESTITKE! umu GOSTINSKO PODJETJE » M a j o 1 k a« V NAŠIH GOSTIŠČIH: TRBOVLJE • RESTAVRACIJA TURIST • KOLODVORSKA RESTAVRACIJA • GOSTILNA PRI ZAVRAŠKU in • GOSTILNA 1. MAJ BOSTE TUDI POSLEJ OB VSAKEM ČASU KVALITETNO POSTREŽENI • LETOS STA SE V NOVO GOSTINSKO PODJETJE »MAJ0L-KA« V TRBOVLJAH ZDRUŽILI BIVŠI GOSTINSKI PODJETJI »TURIST« IN »MAJ0LKA« MESARSKO PODJETJE MESO 8 SVOJIMI POSLOVALNICAMI SE TRUDI, DA BI KAR NAJBOLJ ZADOVOLJILO POTROŠNIKE. ŽIVEL 1. MAJ! GOSTILNA PRI DIMNIKU -Edo Kaušek ČESTITAMO ZA 1. MAJ! NUDIMO VSAK DAN SVEŽE PIVO! PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 15. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za P1*1 nirje, ki smo ga prinesli v predzadnji številki našega tedna, se glasi (vodoravno in navpično); 1. MED, 2. ENA, 3. DAN: Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Simoni GAJSERJU, učencu 3. razreda osemletka na Lokah pri Z»-gorju, pošta Zagorje ob Savi, Kisovec 73. Knjižno darilo mi bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO NOVA NAGRADNA NALOGA ZA PIONIRJE POVEJ, KAJ VES! Dragi pionirji! — Danes razpisujemo nagradno nalogo P<®* geslom: »Povej, kaj veš!« Radi bi zvedeli od vas, če natanC-neje poznate naše zasavske kraje in njihove posebnosti. slušajte torej naše vprašanje: Ljudje, ki so mnogo potovali, pravijo, da je grad Mir*" mar eden od najlepših na svetu. Zanimivo je, da imamo tudi v nekem zasavskem kraju grad, ki je na las podoben Mi* ramaru, samo da je nekoliko manjši./Ta grad je dala sezidan pri nas neka nogata Tržačanka prtd dobrimi 60 leti. — ' katerem kraju stoji ta grad? Če veste, v katerem zasavskem kraju stoji ta lepi grad, nam sporočiteto do nedelje, 3. maja opoldne na naše uredništvo. Ce vam ni znano, vprašajte svoje starše ali pa starejšega brata ali sestro, morda pa tudi v šoli tovariša učitelja ali učiteljico. - Za pravilen odgovor na naše vprašanje razpisujemo 1 lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podeli*1 po odločitvi žreba. Vsem mladim bralcem prisrčne pozdrave z željo, bi dobili od vas obilo odgovorov. UREDNIŠTVO OBVESTILO Vse prebivalec občin Trbovlje, Zagorje ln Hrastnik op0-zarjamo, da bomo od 4. maja t. 1. dalje pričeli z množični®1 rentgenskim slikanjem »fluorografiranjem), ki je obvezno ** vse prebivalstvo od 19. leta starosti navzgor. V tem primer11 vsi tisti, ki so se rodili leta 1939 in daije vsi do neomejen6 starosti. ^ Obveznemu slikanju se morajo podvreči tudi vsi tisti, K* so že pod kontrolo antituberkuloznega dispanzerja, torej tudi tuberkulozni bolniki. Prav tako se morajo slika, i tudi ostali bolniki, ki so sposobni, da sami pridejo na mefl** slikanja. Oproščeni bodo samo bolniki, katere oprostijo/ potrdilom pristojni zdravniki. Po razpoložljivih podatkih n6 iz navedenih občin slikanih 30.332 ljudi, od katerih odpade n* Trbovlje 11.452, na Zagorje 9.880, na Hrastnik in Radeče Pj 9.000 oseb. Posamezniki bodo pred pričetkom akcije prejel1 vabila, iz katerih bo razviden kraj, dan in ura slikanja. Fluorografiranje je obvezno in ima namen, da od krij6 vsa nepoznana obolenja prsnega koša. V prvi vrsti je nam6' njeno pljučnim, tuberkuloznim obolenjem. Približno na 30® do 400 Huorografiranih oseb se odkriva nova, nepoznan* pljučna tuberkuloza. Zelo pogosta so tudi obolenja srca velikih žil in rakasta ključna obolenja, za katere ljudje ni® ne vedo in jih odkrije fluorografiranje. . Pravočasen pregled, pravočasna ugotovitev bolezni pomen1 hitrejše in uspešnejše zdravljenje, zato ima fluorografiranJ* veliko vrednost, če odkrije obolenje že v njegovem zgodnje®1 stadiju in s tem neposredno sodeluje pri prognozi zdravljenj* Množično rentgensko slikanje stane našo skupnost mn<£ go denarja, a se materialni izdatki splačajo, če fluorografl’ ranje zajame s svojo akcijo celotno prebivalstvo. Izkušnje Ps pravijo, da se prav med prebivalstvom, ki se akcije ne ude-leži, skriva največ zakritih tuberkuloznih in drugih bolezni Iz navedenih okolnosti apeliramo na vse prebivalstvo f zasavskem rudarskoindustrjskem bazenu, da izkoristi set® v prid to priložnost in pride na slikanje, ki bo brezplačno Štab za izvedbo liuorografiranja. ObLO Trbovlje, Zagorje in Hrastu** ZASAVSKI TEDENIK - 21. 4. Gale - 8 OBVESTILO Uprava za ceste LRS, Ljubljana, sporoča, da bo v soglasjjj z Drž. sekretariatom za notranje zadeve LRS cestni od«6* 1-10 Prevoje—Trojane—Ločica zaprt za ves javni promet o° 22. aprila 1959 do nadaljnjega, predvidoma do 30. septem*>ra 1959. V času zapore se preusmeri promet takole: Promet Celje—Ljubljana po cesti 1-10 Ločica — hi-12|* Ločica—Motnik—Kamnik — II-323 Kamnik—Trzin — i-1 Trzin obojesmemo brez omejitve. Promet Ljubljana—Zagorje po cesti 1-10 Želodnik PJ; Prevojah — III-1243 Želodnik—Moravče—Izlake — II"” Izlake—Zagorje obojesmemo z omejitvijo v odseku M6' ravče—Kandrše—Izlake, kjer bo vozni promet enosmeren * časovnem presledku po dve uri, in sicer bo v tem odsek možen vozni promet v naslednjih časovnih presledkih: Smer Moravče proti Izlakam, Smer Izlake proti Moravča®* vstop v odsek vstop v odsek 0,00— 0,10 1,00— 1,10 2,00— 2,10 3,00— 3,10 4,00— 4,10 5,00— 5,10 6,00— 6,10 7,00— 7,10 8,00— 8,10 9,00— 9,10 10,00—10,10 11,00—11,10 12,00—12J0 13,00—13,10 14,00—14,10 15,00-115,10 16,00—16,10 17,00—17,10 18.0fr—18,10 19,00—19,10 20,00—20,10 21,00—21,10 22,00—22,10 23,00—23,10 Zapornice bodo postavljene: — na cesti 1-10 v Ločici in v Prevojah, — na cesti 11-336 na Trojanah pri priključku na & sto 1-10, — na cesti III-1243 pri Moravčah ln na Izlakah. Priporočamo vsem voznikom previdno vožnjo na obv®®j nlcah, sicer pa upoštevanje opozorilnih znamenj In na v«® službujočega osebja. - UPRAVA ZA CESTE * LJUBLJANA. Piše: B. BRUS Riše: R. DOLANC % # 71. »Jaki je »končal a delom,« nama Je rekel Stari. »Jaki? Oh, seveda, to je Ime — partizansko ime tvojega očeta. Toda žice ne moremo potegniti preko reke, preveč deroča Je. Vrnite »e k brigadi, mi se vrnemo, ko bo vlak v rekli« i 72. »Toda kako?« — »Mudi "e, pohitita!« je prekinil Stari Rudija. Umaknila sva se vite. Stari Je zopet zaveslal čez reko. »Ostali bodo na oni strani?« — »Seveda, minirali bodo vlak, potem pa zvcslali čez reko. Slišiš — vlak te prihajal« 73. V daljavi se je čulo zamolklo ropotanje vlaka. Dimnik lokomotive Je bruhal na tisoče Isker v nebo. Zdel se mi je kot gromno ognjeno žrelo. Spomnil sem tudi, kako so nekateri nekoč lokomotivo imenovali ognjenega konja. Pred lokomotivo Je bilo nekaj praznih tovornih vagonov. 74. Začula se je detonacija. Lokomotivo Je prestavilo na nasip. Trenutek je še lovila ravnotežje, nato pa Je zgrmela po nasipu proti reki. Zelezje je pokalo in se lomilo. Nove detonacije; razneslo Je vagone, ene. ga za drugim. Veliko delo Je bilo opr*^! » Jaki! Kako ponosno sem ponosen nanj. ^ j« šeni ga čakal. Moral "* ^ ioJO' - no Očka Bil no preveslatl reko. »Rudi, P pogledat!« sem predlog**-»Počakajva še trenutek!« mm i#šP™ xmnYiYnYmWmY KONEC SVETA Učitelj v malem italijanskem mestu Aurigo v provinci Imperia se ni malo začudil, ko je iz pismenih izdelkov svojih učencev zvedel, da bo leta 1960 po treh dneh teme prišel — konec sveta. Stvar je raziskoval in ugotovil, da je Katoliška akcija delila časopis »Krščanska družina-, v katerem opisuje skorajšen konec življenja na zemlji. V času teh treh dni bodo svetile samo blagoslovljene sveče, vragi pa bodo tedaj divjali. Takrat bo prišel popolnoma rdeč oblak na nebo in pričelo bo grmeti: svet bo postal razvalina. Vse je napisano v smislu božje kazni za grehe, spoznati pa je mogoče tudi namen članka: ljudi približati cerkvi. Nehote se pojavlja vprašanje: ali niso v Italiji v bližini kakšne volitve? DRUŽINSKI SPOR Ameriška VI. flota je izzvala pred dnevi družinski spor. Ta flota je bila do sedaj stacionirana na Malti, a je sedaj odločeno, da bo odslej njena luka Taranto v Italiji. Toda v Tarantu, ki je prirodno in strateško zelo ugodno zaklonišče, stoji že italijanska flota. Dve floti pa ne bi mogli živeti kot “■sostanovalca«. Italijanski vrhovni štab se je upiral prihodu bogatega strica, vendar je vlada v Rimu pozdravila odločbo Washingtona in se izrekla za srečno, da je izbrana italijanska luka. Spor za sedaj še ni poravnan. Ni verjetno, da se bodo Američani zadovoljili z luko Katanije. Tembolj, ker je ta stric — bogat stric... TRGOVSKI SESTANEK Italijanski časopisi so prinesli kratko novico: v Rimu se Je mudil veliki bančnik iz New Vorka John Pagnamenta. Pozimi pa turizem v Italiji ni ravno privlačen. Iz kakšnega razloga se je potem milijonar potrudil v Rim? Stvar je pojasnjena. Pagnamenta je imel sestanek s kardinalom De Jurioom, enim izmed predstojnikom vatikanskih financ. Zvedeli 'so še nekaj: newyorški bankir skrbi za velik del vatikanskih investicij v ZDA. Imamo ljudi, ki mislijo, da je cerkev duhovna ustanova. Letos žrtve druge svetovne vojne Pred kratkim so časopisi poročali o 38 mrtvih in mnogo večjem številu ranjenih, ki bi jih j mogli prišteti med konkretne žrtve zadnje svetovne vojne. Otok Luzon na Filipinih je otok ribičev. Neka bomba japonskega porekla se je znašla na obali in ribiči, ki jim ribolov ne prinese dovolj zaslužka, so jo hoteli razstaviti na kose, da bi iz nje vzeli smodnik za »črni lov«. Ob skupini ribičev, ki so se hoteli lotiti 250 kilogramov težke japonske bombe, se je zbralo veliko radovednežev, predvsem otrok in žensk. Nenadoma je bomba eksplodirala in v bližini je obležalo 38 mrličev in še več ranjenih. Med žrtvami je bilo 21 otrok in nekaj žensk. Druga, nič manj tragična vest, pa je prispela iz Amerike. Claude R. Eatherlv, je bil ob koncu vojne major ameriškega vojnega letalstva. Njemn je bilo poverjeno letalo »Enola Gay«, tista ameriška leteča trdnjava na katero so naložili atomsko bombo, da jo je ponesla v Hiro-šimo. O tem majorju se po »tistem velikem dejanju« dolgo ni več govorilo. Zdaj so časniki sporočili, da so ga spravili v bolnišnico v Dallasu v Texasu. Pred vojno je bil major Eatherlv visok, lep mladenič, ki je bil zaradi svojega prijetnega, veselega značaja dobrodošel v vsaki družbi. Takoj, ko se je vojna končala, se je bivši major povsem spremenil. Izginila je njegova veselost, zaprl se je vase in nekaj ga je stalno grizlo. Prepustil se je pijači in na »družbeni lestvici« je lezel vedno niže in niže. Danes je le kup ruševin. Preden so ga odpeljali v bolnišnico, go imeli bivšega majorja pred sodiščem, ker je baje skušal vdreti v neko trgovino z jestvinami. Sodišče v Texasu pa je tokrat nadaljnji sodni postopek proti majorju odklonilo, hkrati pa je sodnik Stereet, ki je odklonil pregon opazil, da ima pred seboj človeka ki ni več povsem pri zdravi pameti Zato je z ukazom, naj se major oprosti, podpisal tudi ukaz, naj se bivši major izroči strokovni komisiji v umobolnici na pregled in naj ostane v bolnišnici tri mesece. _ Po mnenju predsednika sodišča ima bivši major privide. Strokovnjak za duševne bolezni dr. McElroy, ki je bivšega majorja pregledal, pa zatrjuje, da bi se pri Eatherl.vju moglo sklepati, da trpi za posledicami svojega napada na Hirošimo. Sedaj se na njem kažejo učinki vesti, kjer je sodeloval pri atomskem napadu na Hirošimo, ki je terjal nad 100.000 mrtvih. Po psihiatrovem mnenju skuša bivši major uničiti samega sebe, svoje dostojanstvo in opravičiti svoje dejanje s tem, da se hoče vključiti v skupnost navadnih kriminalcev. Po mnenju državnega tožilca dr. VVadea, majorja Eather-lyja »preganjajo Japonci«. »V njegovi bolni duši ga preganjajo tisti, ki jih je on s prvo atomsko bombo sežgal. Žrtve torej še vedno preganjajo svojega morilca«, pravi dr Wade. (phana btian Kaj je sen? Pesniki, filozofi, zdravniki in učenjaki so o tem postavili veliko različnih teorij; danes pa se raziskovalci usmerjajo k povsem novi teoriji: doslej se je postavljalo vprašanje: zakaj spimo, sedal pa hočejo vedeti, zakaij ostanemo budni. Neki raziskovalec iz Harvar-da zastopa celo teorijo, po no v Šepurini, moramo vanjo je bil začasno prekinjen*. Po njegovem mnenju je sen osnovno stanije organizma. Medeni mesec pri 79. pomladi S Neka državljanka Siira-kuze je novinarjem srečna Izjavila, da je s pomočjo časopisnega oglasa našla moža svojih sanj, s katerim se je nedavno tudi poročila. Medeni mesec sta preživela na Siciliji, pred dvema mesecema pa je proslavljala 79-letnico življenja. Tudi psie Imajo jedilnik Newyorški lastniki psov, ki so svoje ljubljence »abonirali« na hrano v eni izmed pasjih restavracij, so te dni poslali njeni upravi ostro protestno pismo, v katerem je med drugim rečeno tudi sledeče: »Ko so naši psi zadnjič jedli v vaši restavraciji, smo morali tri dni zračiti stanovanja. Na kakšen način dajete v hrano za pse — česen? Televizor - pritlikavec # Neki mladi tehnik iz Sydneya je izumil najmanjši televizor na svetu. Površina zaslona je 4x2 cm. Navzlic občutnemu zmanjšanju, je moč na njem videti popolnoma jasne stike. Strokovnjaki, ki so videli ta televizor, .so o njem dali same laskave izjave. Brivci, pozor! Bračanin Jakov Ilič se brije na poseben način, za katerega trdi, da ie najlažji, najhi-trejši in najsdgumejši. Britvice ne daje nikoli v aparat za britje, ampak io enostavno drži med prsti in se takti brije. Bi morda poskusili še vi? Požeruh štev. 1 % Med naivečje jedce v živalskem svetu sodi mala riba »Chiamodom niger«, ki živi v vodah Severne in Južne Amerike, okoli Bermudov. Ta ribica lahko požre trikrat večjo ribo s pomočjo izredno elastičnih ust in želodca. Vhod skozi okno Gosti, kd obiskujejo kavarno v Šepurini morajo vanjo skozi okno. Da pa bi bil dostop lažji, so pred okno po- PRIZOR IZ AMERIŠKEGA REVIJSKEGA FILMA »PLES NA VODI« stavili nekoliko stopnic. Vrat kavarne se nihče ne poslužuje Gostje pravijo, da je pot skozi okno zabavnejša. če Imate radi papriko # Domovina paprike je tropska Amerika. To rastlino so prenesli v Evropo po odkritju Amerike na Balkanu pa io goje od sredine 16. stoletja. Z Balkana je prišla paprika preko Turčije tudi v Azijo. Izbiro In pol! Vnuk, ki živi v nekem manjšem mestu, je napisal svoji babici v velemesto pismo naslednje vsebine: .. i Draga babica. Se nekaj te prosim. Za rojstni dan mi kupi nekaj gramofonskih plošč. Kar brez skrbi bodi, da boš prave izbrala. Tiste, ki se ti bodo zdele najbolj nemogoče, tiste bodo ravno prave. ZAKAJ NAM SMRDI IZ UST? IZ FILMSKEGA ALBUMA: »SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV« Zadah iz ust je zelo neprijeten pojav, ki je neugoden tako za bolnika samega kakor tudi za okolje. Bolnik sicer sam redko čuti svoj zadah, medtem ko ga okolica takoj čuti — in kar je za bolnika še bolij neugodno — pogosto to tudi takoj pove, se ga ogiba ali se z njim pogovarja v določeni razdalji. Se bolj neugodne posledice imamo pri mladih ljudeh, katerih življenje je večkrat nesrečno zaradi neprijetnega zadaha. Pojav zadaha iz ust je pogostejši pri moških kot pri ženskah, ki s svojimi 'pripombami včasih prvič odkrijejo bolniku, da ima neprijeten zadah iz ust. Pri otrocih je ta pojav zelo redek in ga v glavnem srečujemo le pri odraslih ljudeh. Vzroki neprijetnega zadaha Iz ust so dejansko zelo različni- To je vedno spremljevalni simptom, vedno znak nekega drugega obolenja. Ra- zlikujemo med začasnim in stalnim zadiham iz ust Najpogosteje je zadah posledica preostalih delov hrane, ki se zadržujejo med pokvarjenimi zobmi ali v raznih gubah sluznice v ustih, in ki razpadajo pod vplivom bakterij, ki povzročajo gnitje. Mnoga obolenja ustne sluznice in razne zastrupitve, ki povzročajo vnetje sluznice v ustih pogosto spremlja zadih. Kronična vnetja krajnikov, pri čemer pride do škrbin in lukenj pri krajnikih, morejo povzročiti zadah. Zadah spremljajo tudi mnoge angine, zlasti pa v primeru škrlatinke in difteritisa. Obstaja tudi zadah, ki prihaja iz nosa. Tako pri raznih kroničnih obolenjih nosne sluznice, ko gre za razpadanje in vnetje, imamo posebno neprijeten zadah. Prav tako dejstvujejo tudi dolgotrajna gnojna obolenja sinusa. Obolenja prebavnih orga- nov, zlasti pa njihova zož^nja ali razširitve, ki privedejo do zastaja hrane in njenega razpadanja, povzročajo smrad. Enak primer imamo, ko gre za rakasto obolenje grla in želodca. Včasih povzročajo smrad tudi plini iz prebavnih organov. Nekatera obolenja želodca, pri čemer pride do zastoja hrane, nastajanja plinov in riganja, povzročajo neprijeten zadah, kar je zlasti primer pri raznih prehladih. Motnje v preosnovi organizma zlasti pa sladkorno bolezen in uremijo spremlja vedno zadah iz ust, zlasti kadar gre za hujše oblike teh bolezni. Stalni zadah lz ost Imamo v primeru nekaterih obolenj dvanajsternika, posebno pri motnjah ob zapiranju zaklopk na prehodu iz tankega v debelo črevo, zaradi česar prihaja do vračanja plinov iz debelega črevesa v tenko čre- vo, od tam pa se izločajo z dihanjem. Pri zdravljenju je treba najprej ugotoviti obolenje, ki povzroča neprijeten zadah. Vzrok je treba vedno poiskati z natančnim zdravniškim pregledom in le tako je moč pri-, čakovati, da z zdravljenjem dosežemo zaželeni uspeh (kar pa se ne zgodi vedno). PAVLIHOV L KOMPAS l ZA 150 DINARJEV DOBITE V VSEH TRAFIKAH IN PRI DRUGIH PRODAJALCIH. POHITITE Z NAKUPOM, KAJTI BREZ »PAVLIHOVEGA KOMPASA« ZAIDETE POVSOD! ROMAN V NADALJEVANJU! MED DVEMA e ŽENAMA Včeraj je nekdo na njen bančni račun vplačal tisoč pet sto rhavk! "■Kdo., .?„ t> “Nam lahko pojasnite, od kod izvira ta denar?« je začel komisar bazrens lzPraševaU Kristino. Na njeno povabilo, naj sede, se ni odzval, c Pa je široko stal pred njo, a njegove ostre oči so jo prodirale. M 2e Kristinine oči so mu povedale, da na njegovo vprašanje ne bo .Govoril8 Neverjetno je znala igrati vlogo začudene ženske. Ce ne bi Pri Vedcl' da ie ona edini človek, ki prihaja za tatvino v poštev, bi bil Pravljcn verjeti v njeno nedolžnost « Ta denar,.. nič ne vem o tem denarju ,.. Tu mora biti kaka pomota, • • • nihče ml ne bo dajal tisoč pet sto mark...« « “Tu ni nobene pomote. Tukaj je Vplačilni list. Neki Hermann Mayer lahv nar nnkazal. Toda njegov naslov je napačen. Povprašala sva. Nama svnt P°veste, kje utegneva tega gospoda najti? Se enkrat bi vam rad f*r«>■ ,Val> da okrito priznate, gospodična Meerwald. V pomoč vam bo. Bn,* 1 * * * *, ovalni sodnik In državni tožilec znata ceniti odkrito priznanje. Ne “■•hite, da je tatvina ...« , • Stnv , jaz... jaz nimam s stvarjo vendar nobenega opravka,« je za-iuj a,a Kristina in se z rokami upirala tej strašni obdolžitvi, »Verjemite • da o celi stvari nič ne vem!« m J?a mizl je pred fij0 ,ežal Uvleče], bančnega računa. Tisoč pet sto le' i \ na nipn račun vplačal neki moški, ki ga sploh ne pozna In ki navedel napačen naslov, isoč pet sto mark! bi bil znesek, ki se Izplača nezvestim uslužbencem za Izdajstvo. ^ Kristina jc opazila, da sc okrog nje zapleta mreža, katere se zaman Satna I6 seveda vedela, da je nedolžna, toda indlcije, ki jih je 81 komisar Behrcns, »Kaj... kaj naj vendar :torim, da vas prepričam o svoji nedolžnosti?« je zajecljala Kristina. Komisar Je skomignil z rameni. “Priznajte, gospodična Neerwald, in povejte, kje so listine! Ce se nam posreči, da dobimo spet v roke, preden.... preden pridejo čez mejo, bo državni tožilec obziren in popustljiv. Ce pa dokumentov ne dobimo nazaj...« Stavek je skončal z zmajanjem ramen, kar ni obetalo nič dobrega. “Nimam kaj priznati, o stvari n*e vem prav nič, verjemite mi vendar! Jaz...« Bančni izpisek je ležal na mizi. V noči so jo poskušali zbuditi, a v sebi se ni nihče zglasil. Ne bodo ji verjeli, da je čvrsto spala. Tudi Nobert ji ni verjel. “V takih okoliščinah, gospodična Meenvald, vas moram pozvati, da greste z menoj! Odločbo za aretacijo bo podpisal preiskovalni sodnik.« Odločbo za aretacijo, Kristina je planila s stola in strmela v komisarja, kakor da ne verjame svojim ušesom. »Vi... vi me hočete...« »Aretirati,« je vpadel trdno v besedo Behrensov pomočnik. »Oblecite plašč, vzemite s sebej nekaj perila in zobno ščetko.« Torej mora v zapor? Moj bog, to vendar ni mogoče! »-Verujte mi, da nisem bila jaz tista! vse se bo pojasnilo. Jaz ne vem o tej tatvini prav nič ...« . Kristino je obšla slutnja, da se ne bo lahko Izmotala iz zanke, ki jo ji je nastavila nerazumljiva usoda. Se sinoči je bila vesela in srečna, ker je imel moški, ki ga je ljubila, v rokah zanesljiv uspeh. In sedaj - niti štiriindvajset ur še ni preteklo - pa se je nad njo podrl ves svet. Dolže je hudodelstva, znašajo skupaj podatke za dejanje, ki ga ni storila. In vse to je videla Kristina šele v svoji sedanji razburjenosti. Dokazi so se ji zdeli neizpodbitni. »Oblecite plašč!« Kristina je bila hrabro dekle. Segla je po plašču, ga oblekla, potem pa je vzela s seboj še nekaj toaletnih stvari, ki jih je potrebovala. »Pripravljeni, sem,« Je rekla nato. Gospodinja jo je radovedno gledal*, ko je odhajala iz sobe. Njen obraz je kazal, da je bila o krivdi dekleta prepričana. Ko so odhajali po stopnicah, sta oba moška vzela Kristino v sredino. Zunaj je čakal avto. Komisar je zlezel za volan, njegov pomočnik in Kristina pa sta sedla zadaj. Odpeljali so se v preiskovalni zapor. pa govore odločno proti njej. Dokumenti so bili nadomestljivi., glavi, treba jih je bilo samo na novo hodnjlh dneh ponovil, nato pa more industriji. Ce ga bo konkurenčna tovarna vedbe. da pridejo na sled hudodelstvu, wald zapletena. Norbert je imel vse številke v prepisati. Poskus je lahko v pri-iznajdbo prodati kakšni kemični prehitela, bo lahko uvedel poiz-v katerega je bila Kristina Meer- Norbert je sedel za svojo delovno mizo, glavo pa je imel naslonjeno na obe roki. Tako je strmel v namizno ploščo, ne da bi kaj delal. Preslišal je vprašanja, ki mu- jih je zastavljal njegov sodelavec Matthias Kramer. V mislih se je spet in spet povračal k dekletu, ki je njegovo zaupanje tako grdo izrabilo. Je bilo sploh mogoče, da tako jasne oči lažejo? Norbert ni mogel verjeti. Bilo je nemogoče, da bi mu Kristina že od vsega začetka lagala in se hlinila, da njena vnema za delo ni bilo nič drugega kot hladen račun, da je samo čakala na trenutek, ko bodo poskusi pokazali uspeh, da oi ga potem okradla. Norbert je segel po telefonu. Poklical je preiskovalnega sodnika in zvedel, da Kristina trdovratno taji. »NI se nam še posrečilo, da bi zvedeli za ime pošiljatelja denarja, gospod doktor Brandt,« mu je sporočil preiskovalni sodnik. »A to bomo žp opravili. Imeli smo že trdovratnejše lažnivke, kot je gospodična Meer-wald. Ne delajte sl skrbi zaradi dokumentovl V Nemčiji se ne morejo pojaviti, ne da bi jih takoj zaplenili.« Kristina je tisti čas sedela na robu trde postelje svoje celice t« gledala k zamreženemu oknu, skozi katero je kukal košček sinjega neba. P eiskovalni zapor li ječa, ji je sinoči rekla strežajka. Nič nečastnega ni bilo. Najprej poskušajo, da ji dokažejo krivdo, in če se to ne posreči, če se izkaže njena nedolžnost, potem ji bodo oprostili in jo s primerno odškodnino spet izpustili. Toda Norbert ji ni verjel. Ni ji zaupal, čeprav je imela na to pra-vto ! Kakor oba kriminalna uradnika je tudi on sam verjel, da tisto i 1 ni bila v svoji sobi. To je bilo najhuje. Kristina se ni niti zavedala, kako resen in obupen je njen položaj. Na opomine preiskovalnega sodnika, naj vendar prizna, da si položaj izboljša, ni dosti dala. Mož, h kateremu so jo dnevno pripeljali dva ali trikrat, jo je opazoval s hladnim očmi, mož, ki je bil trdno prepričan o njeni krivdi. Indlcije, ki so govorile proti njej, so bile prehude. Ni mogla doprinesti alibija za tisto noč, čeprav je v svoji sobi trdno spala. Ključ je moral zvečer pri zaklepanju pasti iz ključavnice — kar se na koncu tudi lahko zgodi - toda za policijo je bil to dokaz, da je odšla iz stanovanja, ne da bi jo gospodinja opazila. Bilo je kajpak mogoče, la je gospa Hersfeld ni videla. Treba je bilo Iti le kratek kos po hodniku, potem pa po stopnicah navzdol. »Tako je bilo,« je trdil preiskovalni sodnik. -In potem ste se sešli s kakšnim moškim, ali pa ste vlom izvršili sami.* Tisoč pet sto mark je nekdo vplačal na njen bančni račun, vsota ki jo je bremenil- in obtoževala, kater izvir pa ni mogla pojasniti. Kristina se je v mislih mučila z usodo, ki jo je doletela, a bila je človek, ki se čuti nedolžnega in je zato čvrsto verovala, da ne bo obsojena. Dnevi, neskončno dolgi dnevi so minevali, ki.jih je Kristina v-eživ-Ijala v celici Enoličnost so pretrgali samo obroki jedi, ki jih je nejevoljno prinašala strežnica. (Dalje prihodnjič) f Delovni kolektiv Industrije gradbenega materiala - Zagorje čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela - 1. majul KOLEKTIV DRŽAVNEGA OBRTNEGA MOJSTRA Maks Škrinjar ZAGORJE BI PRIPOROČA SVOJIM ODJEMALCEM IN JIM ČESTITA K KRAZNIKU DELA — L MAJU! Združeno gostinsko podjetje ZAGORJE SE TOPLO PRIPOROČA ZA OBISK CENJENIH GOSTOV IN JIM ČESTITA K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU! £ KOLEKTIV Strojnega pletilstva Zagorje SE PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM IN JIM ČESTITA K PRAZNIKU DELA, 1. MAJU! DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU L MAJA IN SE PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM RADIO-CENTER SE PRIPOROČA SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN JIM ČESTITA K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA — L MAJU čestitamo k prazniku dela, 1. maju, vsem delovnim ljudem. Našim odjemalcem se tudi v bodoče priporočamo Komunalno podjetje Zagorje ZAGORJE • " ».<>•$•<....................... DELOVNI KOLEKTIV DELOVNI KOLEKTIV DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA ČESTITATA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU 1.MAJ! Istočasno obveščamo cenjene potrošnike, da so združena podjetja v Hrastniku s 1. aprilom t. 1. pričela poslovati pod novim naslovom: Splošno trgovsko podjetje Hrastnik ki bo nudilo cenjenim potrošnikom bogatejšo izbiro raznovrstnega blaga, začelo je s specializacijo trgovine z manufakturo in trgovine z železnino v Delavskem domu (prej »Potrošnik«), dalje v 8 špecerijskih poslovalnicah pa bo nudilo cenjenim potrošnikom vedno zdravo in sveže blago, prav tako v stojnici pri rudniku in stojnici pri Steklarni pa zelenjavo in sadje. Podjetje vodi prodajo premoga in drv. Cenjeni potrošniki bodo imeli lepo izbiro moškega in ženskega volnenega blaga, svilenega in bombažnega, moško in otroško perilo, konfekcijo, trikotažo, volnene in bombažne pletenine, prešite in druge odeje, pub in perje, razne tekače ter vseh vrst galanterijskega blaga, železnino, emajlirano posodo, steklo in porcelan, oljnate in suhe barve, pohištveno in gradbeno okovje, drugi gradbeni material, štedilnike jn peči, dvokolesa in motorna kolesa, šivalne stroje, radio-aparate, sobna in kuhinjska pohištva, otomane, kavče, žimnice in blazine ter druge gospodinjske predmete. V poslovalnici »Knjigarne« pa bodo na izbiro šolske in pisarniške potrebščine, razna glasbila, fotoaparati in fotomaterial, pisalni in računski stroji, leposlovne in šolske knjige, razne tiskovine in papir. Priporočamo se vsem cenjenim potrošnikom za nadaljnjo naklonjenost in obisk v prepričanju naše kulturne postrežbe ter naj-solidnejših cen. OBRAČAJTE SE IN KUPUJTE VSE SVOJE POTREBŠČINE VEDNO LE V DOMAČEM PODJETJU: SPLOŠNO TRGOVSKEMU PODJETJU V HRASTNIKU! Klavnice Loke ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM K PRAZNIKU DELA 1. MAJU IN SE PRIPOROČA SE V NADALJE Klavnice Zagorje SE PRIPOROČA SVOJIM ODJEMALCEM IN JIM ČESTITA K PRAZNIKU DELA — 1. MAJTJ SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE RADEČE ČESTITA OB 40. OBLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE VSEM DELOVNIM LJUDEM SIROM PO NASI DOMOVINI, SE I POSEBEJ PA SVOJIM POTROŠNIKOM IN JIM ZELI SREČNO IN VESELO PRAZNOVANJE PRAZNIKA DELOVNIH LJUDI - t. MAJA OB 40. OBLETNICI KPJ IN K PRAZNIKU 1. MAJU ČESTITA VSEM DELpVNI KOLEKTIV Kurivo- promet RADEČE KOLEKTIV KLAVNICE Radeče ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB 40. OBLETNICI KPJ IN K NAJ VEČJEMU PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — L MAJU OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE OBČINSKLKOMITE ZKS - OBČINSKI ODBOR SZDL - OBČINSKI KOMITE IMS - OBČINSKI ODBOR ZB NOV - OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE Čestitajo ob 40. obletnici ustanovitve KPJ IN K DELAVSKEMU PRAZNIKU — 1. MAJU VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SOCIALISTIČNE DRŽAVE, V PRVI VRSTI PA OBČANOM OBČINE TRBOVLJE! KOLEKTIV »MEHANIKE« * Trbovlje ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNOVANJU 1. MAJA IN K 40-LETNICI KP JUGOSLAVIJE oE SILE ZA VEČJO PROIZVODNJO IN ZA BOLJŠO BODOČNOST DELOVNEGA LJUDSTVA! Vitto \r ČESTITA OB ijC ČESTITA OB USPEHIH SVOJEGA DELA K 40-LETNICI USTANOVITVE KPJ IN K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU, VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM. Opozarjamo vsa gostinska podjetja in posameznike, da imamo na zalegi prvovrstna bizeljska vina pa zmerni ceni. UPRAVA Hmetifake $adtuge Hntinle čestita k 40-LETNICI USTANOVITVE PARTIJE In C DELAVSKEMU PRAZNIKU L MAJU vtem svojim članom, poslovnim prijateljem ter vsemu delovnemu ljudstvu VSE SILE ZA DVIG KMETIJSKE PROIZVODNJE! Kmetijsko gozdarske pos ovne zveze LITUA DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA ZA 1. MAJ — PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA VSEM KMETIJSKIM ZADRUGAM V ZASAVJU IN JIM ZELI PRI NADALJNJEM DELU MNOGO USPEHOV! ; . KOLEKTIV OBRTNEGA PODJETJA » M e t a 1 i j a « TRBOVLJE Isreka voščila vsemu delovnemu ljudstvu Hrom po driavl ob 40-LETNICI ustanovitve KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE In k DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU! gostinsko Podjetje Kolodvorska restavracija Zidani most — z obrati: restavracija Zidani most, Jadran Radeče in gostilna Svobode Radeče ČESTITA ZA 40. OBLETNICO USTANOVITVE NASE REVOLUCIONARNE KPJ VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK — L MAJ! Tovarna usnja Šmartno pri Litiji t ČESTITA K 40-LETNICI USTANOVITVE KPJ, NOSITE-t-JICI NAPREDNIH IDEJ DE-.OVNBGA LJUDSTVA, IN K I. MAJU, PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI VSEGA SVETA! Gradbeno podjetje Gradbenik Litija čestita k prazniku 40-L e t n i d E KPJ m DELAVSKEMU PRAZNIKU — 1. MAJI IsvrloJeme vsa v gradbeno stroko spsdaječs dela točne in solidno. DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE LESENIH PET, LIGNOLIT TLAKA. LESNE GALANTERIJE PETA RADEČE pri Zidanem mostu ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE OB 40-LETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE IN K NAJ VEČJEMU PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA — 1. MAJU 06 ZGODOVINSKI v 40. OBLETNICI USTANOVITVE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE IN DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU SE V DNEH SPOMINSKIH SLOVESNOSTI PRIDRUŽUJE PRAZNIČNEMU RAZPOLOŽENJU NAŠIH DELOVNIH LJUDI IN JIM V NADALJNJI SOCIALISTIČNI IZGRADNJI ZELI SE OBILO DELOVNIH ZMAG DRD »SVOBODA« TRBOVLJE II In KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II ZJLekJt\Q. TRBOVLJE POČITNIŠKI DOM RUDARJEV IZLAKE i DELOVNI KOLEKTIV POČITNIŠKEGA DOMA IZLAKE — ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU, 1. MAJU, IN OB ZGODOVINSKI 40-LETNICI USTANOVITVE KPJ. PRIPOROČA SE CENJENIM GOSTOM, DA ISKORISTIJO LETNI ODDIH V POČITNIŠKEM DOMU IZLAKE, KJER SE BO VSAKDO PRIJETNO POČUTIL. LEPI IZLETI — KOPALNI BAZEN Za 40-letnico KPJ in praznik dela opravlja distribucijo električne energije, gradnje visokih In nizkonapetostnih električnih naprav s svojimi enotami v TRBOVLJAH, HRASTNIKU, RADEČAH, IZLAKAH lil PODKUMU OB ZGODOVINSKI 40. OBLETNICI USTANOVITVE KPJ IN DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAJU čestita vsem delovnim ljudem delovni kolektiv ELEKTRO TRBOVLJE ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM: # OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZAGORJE # OBČINSKI KOMITE ZKS ZAGORJE £ OBČINSKI ODBOR SZDL ZAGORJE ® OBČINSKI ODBOR LMS ZAGORJE % OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZAGORJE # OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV # OBČINSKI ODBOR ZBNOV ZAGORJE l.maj TOVARNA KONFEKCIJE IN PLETENIH , ZAGORJE Delovni kolektiv čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prašniku dela, 1. maju, ter nudi Istočasno najboljše Izdelke moškega perila In pletenih volnenih Izdelkov v dobri Izdelavi In kvalitetnem blagu. Priporoča se kolektiv »SAVA" ZAGORJE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »ZASAVJE« KOMUNALNO GOSPODARSTVO HRASTNIK ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK 1. MAJ 1959 Kmetijska zadruga č CEMSENIK ČESTITA K PRAZNIKU DELA, 1. MAJU, IN SE PRIPOROČA SVOJIM ODJEMALCEM IN KOOPERANTOM. Klavnica in mesnica Dol pri Hrastniku Investicijski biro TRBOVLJE TRBOVLJE SAVINJSKA CESTA ČESTITAMO K PRVEMU MAJU IN 40-LETNICI KRJI TRGOVSKO PODJETJE »GALANTERIJA-PAP1R« ZAGORJE Delovni kolektiv čestita k prazniku dela, 1. maju, svojim odjemalcem pa nudi po ugodnih cenah galanterijsko blago, foto material, usr\j|ene Iti plastične izdelke, igrače, knjige, tiskovine, papir, šolske in pisarniške potrebščine. DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA TRBOVLJE se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov ob M-letntol KPJ In prašniku delovnih ljudi, 1. maju. ZA 40. OBLETNICO KPJ In PRAZNIK DELA, 1. MAJ, čestita vsem delovnim ljudem delovni kolektiv. ČESTITA OB 40-LETNICI KPJ IN DELAVSKEMU PRAZNIKU, 1. MAJU OBRTNO NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA TRBOVLJE čestita vsemu delovnemu ljud- KOLEKTIV 'ROJNEGA MIZARSTVA TRBOVLJE ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM stvu za 40. obletnico KPJ sa praznik dela, 1. MAJI ln LJUDEM K PRVEMU MAJU IN 40-LETNICI KPJI