Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudsv... ja Novo mesto Lastnik in Izdajatelji Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 ddn; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje. — TekočI račun pri Komunalni banki v Novem mestu, St. 60-KB-16-2-24 Stev. 4 (358) Leto VIII. NOVO MESTO, 24. JANUARJA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tona Gošnik Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva tn uprave: št. 127. Rokopisov ns vračamo. Tiska Casoplsno-raložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel PRIPRAVIMO SE Nil VOLITVE SZDL Po sprejetih sklepih na razširjeni seji občinskih odborov SZDL v Novem me&tu in Metliki bodo v teh dveh občinah volitve vodstev osnovnih organizacij SZDL tajne. V obeh občinah bodo volitve 24. februarja dopoldne. V obeh občinah se na volitve skrbno pripravljajo. Imeli so že sektorske konference o tej nalogi. V Novem mestu so na predlog terenskih organizacij sklenili, da bodo posamezni tereni tekmovali med seboj v treh točkah: kdo bo najbolje pripravil volitve, kdo bo sprejel največ novih članov in kdo bo imel največjo udeležbo na predvolilnih- zborovanjih in na volitvah. Predvidevajo tudi, da bodo pred volitvami, to je 23. februarja zvečer kurili kresove, v Do-mu ljudske prosvete pa bo ta večer akademija v počastitev volitev. Občinski odbor SZDL je tudi predlagal, naj bi bili povsod po končanih volitvah, zabavni večeri za člane SZDL. Volitve bodo, kot rečeno, v nedeljo 24. februarja od 7. do 12. ure. Tudi v ostalih občinah, kjer so se odločili za volitve na' ■volilnih zborovanjih, se na •nje dobro pripravljajo. Občinski odbori bodo pomagali krajevnim odborom pri sestavi poročila o delu SZDL in o drugih vprašanjih, o katerih tnorajo biti člani SZDL seznanjeni. Povsod so bili tudi sprejeti sklepi o povečanju Števila članov in o izbiri ljudi za vodstvo osnovnih organizacij. VOLITVE TUDI V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZVEZE KOMUNISTOV Ta in prihodnji mesec bodo izvedene tudi volitve sekretarjev in sekretariatov v o-snovnih organizacij ZK. Tudi te voliti>e so v znamenju aktivnejšega dela komunistov. Pri tem na višjih partijskih forumih opozarjajo na smelejše sprejemanje novih članov vvrste komunistov. Zlasti priporočajo sprejemanje novih članov iz vrst mladine. Pri sprejemanju novih članov so bile doslej nekatere organizacije preveč ozq nnt/.GVAh, da je pri nas premalo trgovin in da imajo nekatera večja trgovska podjetja monopolni položaj. Veliko trgovin ima slabe loka-le,zlasti p* skladišča, zelo manjka primernih prometnih sredstev za hiter, higienični in seveda tudi cenen prevoz bla^j. Sploh je bilo po vojni najmanj investicij v trgovino iri gostinstvo in to se nam maščuje pri blagovnem prometu na splošno. So tudj razni predpisi, kl n'so v prid boljši in cenej V; preskrbi z blagom »'teh vrst. V okraju imamo 23 potrošniških svetov, vendar doslej niso pokazali kakih vidnejših uspehov. Večina trgovinskih lokalov je v zasebnih stavbah. Zasebniki nočejo vlagati sredstev za izboljšanje lokalov, da b; jih nato -prisilili, pa nimamo predpisov. Družbeno podjetje ne sme vlagati investicij v zasebna PRVI KONGRES DELAVSKIH SVETOV V drugI polovici Junija se bo zbralo v Beogradu nad 1700 izvoljenih predstavnikov delavskih svetov in 300 drugih delegatov iz vseh krajev naše države. Sklican bo prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije — kongres, kakršnega doslej v zgodovini človeštva še nikoli ni bilo. Kongres delavcev. nem>sre<5» nih proizvajalcev in uprav-Ijalcev vse naše proizvodnje, je pomembno dejanje. Delegati bodo v raznih delovnih skupinah proučili številna gospodarska vprašanja, predvsem pa probleme s področja delavskega samoupravljanja in gospodarjenja v raznih panogah. Vse kar je v zvezi z delavskim gospodarjenjem v naši državi, bo na kongresu temeljito obdelano. Ker se bodo kongresa udeležili tudi gostje iz tujine, bo delo kongresa tudi s te plati še prav posebno pomembno. Saj bo treba tudi tokrat pokazati z uspehi in našim napredkom, kaj VREME ZA CAS OD II JANUARJA DO 3. FEBRUARJA Nestalno, s pogostimi padavinami, povečini sneg. Zboljšanje oz. razjasnitve, ki pa ne bodo trajale ve« kot tri dni, pričakujemo v začetku in proti koncu prihodnjega tedna. Temperatura S« bo sprva dvignila, možno je celo prehodno južno vreme, toda pozneje bo zopet padla. (Napoved priredil V. M.) vse. smo dosegli, odkar imamo delavsko samoupravljanje. Za predsednika odbora, ki bo sklical ta kongres, je bil izvoljen tovariš Djuro Salaj, predsednik centralnega .sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. stavbe. Najemnine za lokale so Pa na splošno zelo vis-ke. Na drugi strani vplivajo na cene v trgovini, mesariji al; gostinstvu amortizacija, davek od osnovnih sredstev, odplačila investicij ter še številni obvezni skladi, prevozne storitve, izgube na blagu zaradi slabega skladiščenja in slabih skladišč ter iz teh razlogov zmanjšana vrednost blaga in podobno. Odprto je tudi vprašanje večje družbene kontrole na splošno, kaj*i prav gotovo bi točen pregl?d vseh podatkov, ki sestavljajo ceno mesu, pokazal neutemeljene postavke. Podobno je tudi v nekaterih drugih primerih, razen pri osnovnih živilih, ki imajo določeno ceno. Vemo tudi, da je izgovorov na razne težave tako v trgovini kot pri-mesarskih podjetjih, k; naj vplivajo na tako visoke cen«, le nekoliko preveč. Letos je predvideno, da bodo blagovni fondi znatno večji kot prejšnja leta in to iz nadaljnjega porasta proizvodnje potrošnih- predmetov, večjega uvoza in manjšega izvoza. Spričo zvlšanih plač bodo tudi denarni fondi večji. Vse to pa terja tudi od trgovine *46je napore. Dosedaj se je pač največkrat zgodilo, da sta proizvodnja in trgovina pobrali vse po-vižike plač in še nekoliko več. To se v bodoče ne sme več dogajati. Potrošniške skupnosti — novost v družbenem upravljanju Novi predpisi bodo uredili nekaj teh vprašanj. Eden od teb je drugačna delitev dohodka v trgovini,, gostinstvu in obrti, ki bo uveljavljen verjetno že letos v februarju. Ta se b0 delil na dva dela: na družbene obveznosti in ostali del, s katerim bo v celoti razpolagal delovni kolektiv. Potrebno je tudi več trgovin zarad-; večje konkurence. Kjer ni pogojev za državno trgovino, bi kazalo ustanoviti trgovine na pavšal in to samo za prehrambeno in drugo drobno potrošno blago. Nujno je tudi preprečevanje monopolizma v trgovini. Turistična taksa v novomeški občini Okrajni ljudski odbor Novo mesto je potrdil spremembo in dopolnitev odloka občinskega ljudskega odbora Novo mesto o uvedbi turistične takse na območju občine. Taksa se plačuje za prenočevanje proti plačilu v hotelih, prenočiščih, gostilnah in ,pri zasebnikih ter znaša v glavni sezoni: v hotelih C in D kategorije, v drugih prenočiščih ter sobah, ki jih oddajajo zasebniki, v internatih, šolah in ponobno 30 din za noč. Izven glavne sezone znaša turistična taksa 20 din za noč. Turistična taksa se ne plačuje v planinskih kočah. Čas glavne sezone je od 1. julija do 31. avgusta. Turistična taksa se ne plačuje od oseb, ki jih pošlje v turistični kraj na zdravljenje ali pregled Zavod socialnega zavarovanja, ne plačujejo je invalidi, ki pridejo na zdravljenje po zdravnikovi odredbi in pa otroci do 7. leta starosti. Turistične takse so tudi oproščeni člani počitniške zveze Jugoslavije, taborniških organizacij in društev Partizan, kadar taborijo v lastnih šotorih ali organiziranih počitniških kolonijah in pa Člani' šolskih počitniških kolonij in ekskurzij, kadar se v skupinah nastanijo v za to določenih domovih, šolah in šotorih. 50 odstotkov popusta pri turistični taksi imajo člani sindikatov FLRJ, Zveze vojaških vojnih invalidov, člani počitniške zveze, taborniških (izvid-niških) organizacij, Partizana, športnih organizacij, društev upokojencev, pripadniki JLA in LM ter njihovi ožji družinski člani. Podobna odloka o uvedbi turistične takse sta sprejela tudi občinski ljudski odbori Črnomelj in Semič, vendar ju okrajni ljudski odbor ni potrdil, ker praktično v teh dveh občinah ni tujskih sob. Jamstva 0L0 Na seji obeh zborov 15. januarja je OLO sprejel sledeča jamstva za kredit; Kmetijsko gospodinjski šoli Vinomer pri Metliki za najetje dolgoročnega kredita v višini 310.000 din; kmetijski šoli Grm za dolgoročni kredit v višini 526.990 din, ter kmetijski zadrugi Velika Loka za stalni obratni kredit v višini 2.530.000 dinarjev. Nadalje je treba postopoma uvesti družbeno upravljanje tudi v trgovin.'v Potrošniški sveti bodo dobili jrečjo veljavo. Ponekod v Sloveniji, bodo že pričeli s potrošniškimi skupnostmi. To je določerjfo število potrošnikov enega okoliša, ki ustanove svojo trgovi««, mesarijo in podobne obrate, nad katerimi imajo sami "Kontrolo, odnosno sodelujejo pr4 njihovem upravljanju. Graditi Je treba tudi nove, primerne, toda cenene lokale, zlasti pa skladišča. Sploh je treba zagotoviti več sredstev za gradnje ip nakup primernih prevoznih s*tdstev ter druge opreme. Vprašanje 'primernih klavnic je pereče za ve3 okraj. Klanje v majhnih jn neprimernih klavnicah je veliko dražje. Potrebno b) bilo urediti, da bi klali živino predvsem samo v Novem mestu ali večiih središčih, kjer je možno do kraja izrabiti vse, nakar bj meso razvažali v posamezna potrošna središča v higi- ensko urejenih vozilih s hladilnimi napravami. Da bi pa bilo to lahko ne samo veliko boljše, ampak tudi ceneje, je treba urediti vprašanje družbenih dajatev za taka podjetja, vprašanje odplačevanja investicijskih kreditov, cenene opreme in seveda tudi vprašanje ljudj s čutom odgovornosti, ki se bodo zavedali, da so na koncu koncev tudi oni sam; potrošniki, čeprav delajo v trgovini, mesariji ali gostinstvu. Pritisnila je prava zima — v soboto, 19. januarja, so izme 'i v Novem mestu 22 in pol stopinje pod ničlo, v Trebnjem ,»< i» bilo celo 25 stopinj pod ničlo. Dolenjska je imela v pretek.ih dnevih tudi svojevrsten rekord — zapadlo je pol metra snega, kar je največ med slovenskimi nižinskimi predeli v dosedanji zimi. Smučarji In sankači so prišli na račun, oddahnil si je pa tudi kmet In se umaknil za toplo peč. Zdaj je čas njegovega oddiha, čeprav najdejo pridne roke vedno dovolj dela... RGT - drugi v Sloveniji V Mariboru je bila 19. in 20. januarja VI. redna skupščina Združenja tabornikov Slovenije. Pnsostovali so ji predstavniki ostalih republiških organizacij, starešina tabornikov Slovenije dr. Jože Potrč, dolenjske tabornike je pa zasto- Skliccmi so zbori volivcev v Novem mestu Občinski ljudski odbor Novo mesto je na> seji 18. januarja 1957 sklenil isklicati zbore volivcev na olimočju mesta Novo mesto. Na zborih volivcev bodo obravnavali: 1. stataov* >:ko problematiko v Novem mestu in stanovanjsko izgradnjo v letu 1957; 2. poročilo o delih na izgradnji vodovoda v Novem mestu; 3. program komunalne izgradnje v letu 1957. Zbori volicev bodo: za I. teren: 7. februarja ob 19. uri v gimnaziji za II. teren: 7. februarja ob 19. uri v Sindikalnem domu za III. teren: 8. februarja ob 19. uri v Sindikalnem domu za IV. teren: 7. februarja ob 1&. uri. v hotelu Kandija . za Žabjo vas: 8. februarja ob 19. uri v hotelu Kandija za Irčo vas: 7. februarja ob 19, uri v gostilni Vesel za Bršljin: 8. februarja ob 19. uri v Zadružnem domu. Tajnik ObLO: Silvo Požar palo 15 delegatov. Prvič so ee skupščine udeležili predstavniki lani ustanovljenih novih samostojnih družin v Črnomlju, Straži — Toplicah in Šentjerneju. V teh družinah in v Rodu gorjanskih tabornikov v Novem mestu* je zdaj že nad, 380 članov in članic ZTS, medtem ko je vseh tabornikov v Sloveniji 6644. Izmed 58 enot jih je v letu 1956 tekmovalo kar 21 za naziv Partizanskega rodu, ki ga je na skupščini dobil Rod temnega hrasta iz Hrastnika, častno drugo mesto je pa pripadlo novomeškim tabornikom. Izmed 126 točk, ki jih je bilo moč doseči, so dobili Hr&iJmicanl 100 točk, No-vomeščani pa 97; na tretjem mestu je Rod Črnega jezera iz Slovenske Bistrice z 88 točkami (lanski zmagovalec). Za njimi so se zvrstile taborniške enote iz Prekrru^rja, Maribora, Ljubljane, Gorenjske in drugih krajev. Skupščina je odli- kovala najzaslužnejše člane S taborniškimi odličji. Zlati ta-« borniški znak je debil tudi prof, Marijan Dobovšek, sre-brno značko pa Marijan Mo-škon (oba člana RGT Novo mesto). Na skupščini so sklenili, da bodo letos posvetili vso skrb nadaljnji razširitvi organizacije, vzgoji vodniškega kadra, pritegovanju kmečke in delavske mladine v vrste taborni* kov, zlasti pa se bodo pripravili na drugi zlet tabornikov; Jugoslavije, ki bo poleti v Pa-lah pri Sarajevu. Na ta zlet b<* posebna skupina tabornikov i,z Slovenije odSla po poti, ki j« je prehodila slovenska delegacija poslancev na II. zasedanju AVNOJ. Za uspehe v preteklem letu in dosežena priznanja novome« škim tabornikom lepo čestita« mo! Z desete seje obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto Veliko problemov in predlogov Deseta redna skupna seja obeh zborov OLO Novo mesto 15. januarja je trajala od desete do 19. ure. Seji so prisostvovali ljudski poslanci ing. Vilma Pir-kovič, Ni/to SiUh in Franc Su-štaršič ter sekretar okrajnega komiiteja ZKS Jože Boršt-nar, vodilni uslužbenci OLO in predstavniki združenj. POVEČANJE PROIZVODNJE O osnutku družbenega načrta za letos je poročal direktor zavoda zia načrtovanje Ivo Novšak Točnih osnov za sestavo družbenega načrta in proračuna še ni, ker mora biti prej sprejet družbeni načrt republike. Po predvidevanjih bo količinska proizvodnja v industriji porasla letos nasproti lanski za 31 odstotkov. V kmetijstvu je predviden porast proizvodnje za 8 odstotkov, v gozdarstvu za 1 odstotek, skupno v državnem sektorju za 9 odstotkov, v zadružnem pa za 21 odstotkov. Po vrednosti je predvidena večja proizvodnja v obeh sektorjih za 10 odstotkov. Proračunski dohodki bodo predvkloma enaki kot lani. To velja tudi za občinske proračune. Sklad za negospodarske (investicije je predvide« v višini 23 milijonov. Odborniki so poudarili, da je treba ta sklad prepustiti predvsem občinskim ljudskim odiborom za najnujnejše gradnje. ODPLAČIL NE ZMOREJO V poročilu je tovariš Novšak navedel, da je pri nekaterih podjetjih odprto vprašanje odplačevanja investicijskih kreditov. To pereče vprašanje Je podrobno obdelal odbornik ing. Branko Peiternelj, ki je povedal, da je to izredno težavna stvar za vsa nova podjetja, zlasti pa za tista, ki še niso izgrajena po načrtu in so tudi brez strojne opreme. To velja za BELT, opekarno Zalog, Belsad, Mlekarno in še nekatera druga, ki so trosila investicijske kredite zadnja leta. Ce bodo morala pričeti odplačevati kredit, je obstoj resno vprašanje. Predlagal je, naj bi CLO posredoval, da se odlože plačevanja investicij vseon ta- kim podjetjem do časa, ko bodo do ikrajajzgrajenaiiin opremljena, kot je predvideno po projektu. To vprašamje zahteva nujno načelno rešitev. Ce se od takih nedograjenih im slabo opremljenih podjettij zaihtava odplačevanje »Ugotovitve inšpekcij naj dobijo v roke občinski ljudski odbori in politične organizacije na terenu, da se bo stanje popravilo!« je med ostalim dejal na seji predsednik Franc Plrkovič, ki je X. skupno sejo obeh zborov OLO tudi vodil. kreditov, postanejo ta podjetja konkurečno nesposobna nasproti podjetjem, ki so bila zgrajena in opremljena prej. PREDLOGI IZ KMETIJSTVA Odbornik Tone Pire je predlagal, naij se v proračunu okraja aH občin zajamejo sredstva za zimske kmetijske šole. Teh je sedaj v okraju II, obiskuje jih pa 474 učencev. Ta predlog 1'j podprl tudi odbornik Maks Vale in navedel, da je v novomeški občini sedaj 7 takih šol z 265 učenci. Tone Pire je sprožil tudi vprašanje plačevanja gozdne takse za drevje, posekano na kmetijkih površinah. Smaitral j* za nepravilno, da se taksa od tega lesa odvaja v gozdni sklad; pravilneje bi bilo, da bi šla za pospeševanje kmetijstva. OLO naj pošlje predlog Ljudski skupščini Slovenije za spremembo tega predpisa. Odborniki so postavili še vprašanje, kam naj lastniki dajo mlatilnice, ki so jih nakupili zadnja leta z regresom. Taksa od mlatilnice znaša. 6000 din letno, kar je več kot stane celotna mlačev posameznega kmetovalca v okraju. Marsikateri lastnik bi zato rad prodal mlatilnico, pa je nihče ne mara. Predlagali so, to j bi take mlatilnice vsaj zapečatili lin plačevali takso samo od tistih, kii obratujejo. Prav tako so spet načeli vprašanje plačevanja prometnega davka na rezan les za domačo potrebo. Po pojasnilih ljudskih poslancev je to zadevo obravnala tudi že Ljudsika skupščina LRS in poslala predlog zveznemu izvršnemu sve/tu, vendar do sedaj še ni prišla rešitev niti odgovor. PREDLOG GOSTINSKE ZBORNICE V imenu gostinske zbornice je Rudi Fintar predlagal ljudskemu odboru, naj uvede za vsa zasebna gostišča in socialistična gostišča, ki imajo mesečno manj prometa kot dva milijona, pavšalno obdavčenje. To bi koristilo obojestransko. Ljudski odbori bi vedeli vnaprej, koliko bodo dobili od te panoge, pavšalni obdav-čenci pa bi prav tako vedeli, koliko morajo odvesti družbi; t ostalimi dohodki bi izboljševali lokale, opremo in drugo. Prav tako ]•* predlagal ustanovitev investicijskega sklada za gostinstvo. Tega bi porabil' predvsem za pridobitev novih tujskih sob v hotelu Kandija in Metropol ter v Črnomlju, manjšA del pa tudi za druge Izboljšava gostinstva. Glede pavšalne obdavčitve je zadeva v pripravi, vprašanja kreditnih skladov pa še nI mogoče obravnavati, dokler ne bodo znana sredstva, s katerimi bo razpolagal okrajni ljudski odbor. Tovariša Borfitnar in Šilih sta seznami a odbornike z razpravo v zvezni ljudski Skupščini ob sprejemanju družbenega načrta. Tovariš Šilih je tudi poudaril pravilnost, da se občinskim ljudskim odborom prepusti korišče- nje sklada za negospodarske investicije, ker bodo tako sredstva res najbolj smotrno uporabljena. Pripravljajo se tudi predpisi za nadaljnji prenos' pravic na nižje organe, to je iz republike aa okraje in na občine. Pri tem gra za večje pravice tudi pri uprav-t lianju z družbenimi skladi« Zlasti je treba dati še večjo ve* Ijavo organom družbenega up* ravnanja. POROČILA INŠPEKTORJEV O delu okrajnega finančnega inšpektorata je poročal Adolf Turk. Pod kontrolo inšpektorrta spada 479 podjetij. Lani je bilo opravljenih 329 pregledov. Organi inšpektorata so pomagali tudi pri sestavi zaključnih bilanc podjetij. Na splošno se j» stanje v finančnem poslovanju vidno izboljšalo, vendar so organi ugotovili tudi nekaj večjiu' dn manjših kršitev predpisov. . Najslabše je v majhnih' podjetjih, ki nimajo dobrega knjigovodskega kadra. Pod kontrolo tržnega inšpektorata spada 1416 obratov bvet sejmov. O tem je poročal Jane* Fotočar. Organi tržnega inšpektorata so odkrili vrsto nepravilnosti, primere verižnega prekupčevanja, slabega poslovanja, primer več kot milijon din primanjkljaja v trgovini Splošnega trg. podjetja Trebnje na Mirni, velike utaje blaga pri letnem popisu ob koncu leta, utajo prometa v gostim svu in podobna stvari. PotoČar je poročal tudi o ugotovitvah komisije za pregled lokalov. Njegova izvajanja in še nekatere druge ugotovitve je dopolnil po sanitarni liniji dr. Tone Hočevar kot član sanitarnega inšpektorata. Organi inšpektoratov so opravili brez dvoma veliko delo in pripomogli, da so se napake in nepravilnosti hitreje odpravile. Po obširni razpravi o vseh poročilih je predsednik Franc Pirkovič predlagal, da bi vso gradivo inšpekcij poslaili občinam in potitlčraim organizacijam, da bi spoznale napake, ki s* dogajajo na njihovem terenu ..1 jih tudi pomagali odpravljati. Na koncu sčje je OLO rešil ve4| upravnih zadev. Mojstrski izpiti obrtnikov V letu 1958 se je pri mojstrski Upitni komisiji pri okrajni obrtni zbornic :• v Novem mestu prijavilo za opravljanje Izpitov 81 kandidate/. Od teh ]© izpite opravljalo 75 kandidatov, opravilo pa le 69. Pri teoretičnem delu izpita so namreč padli trije kandidati, v ce.ot-nem teplitoi pa eden. Dva kandidata stia od izpita odstopi.«, dva prideta na vrsto pri prihodnjem razpisu. 2 kandidata sta spremenila svojo odločitev *n pojdeta k izpitu v Ljubi J«, no, ker sta iz strrojnoključavnl-čarske streke, za katero n?ma mo- komisije v Novem mestu, dva izpita pa sta ostala še neodločena. Uspehi lanskih izpMo-v so bili naslednji: v praktičnem delu je prejelo odlične ocene le 7 kandidatov, prav dobre 29, dobre 26, zadostne 10 In slaoo eden. V teoretičnem delu pa Bo bile samo 4 odlične ocene, 14 prav dobrih. 33 dobrih, 14 zadostnih in 7 a.ablh. Kot je razvidno, prevladuje v praktičnem delu ocena prav dobro, v teoretičnem pa dobro. Ker je pa v prvem kot v drugam delu precej zadostnih in še celo nekaj slab*h, pade povprečna ocena samo na »dobro«. Od sedmih odličnjakov v praktičnem delu odpade na krojače moških oblek en odlič-njak. drugi na kroj ženskih oblek, tretjo odlično oceno je dobil čevljar, četrto avtomeha-nik, peto ključavničar, šesto in sedmo pa dva kolarja. V teoretičnem delu pa pripade po en od.lčni red dvema krojačema moške obleke ter krojaču ženske obleke in avtomehani-ku. Mizarji so tokrat ostali le na prav dobrih in dobrih ocenah — znak. da se je prav v tej stroki zelo zaostrila celotna ocenitev. Z uspehi nismo zadovoljni Čeprav so se ocene precej dvignile, ker prireja OOZ pred vsakim razpisom izpitov pripravljalni WMJ, usoehj vendar niso zadovoljivi. Razloge za to Je iskati že v šolski izobrazbi *n v uspehih aln neuspehih v vajenski šol! te" v delavnic', pa tudi v posredovanju učenja vajencu od strani mojstra a.i obratovodje. Jasno .1«, da se mladi ponv>čnikl že v svojem privatnem 'življenju vse premalo zanimajo za stroko v ka- v letu 1956 teri delajo in za celoten teoretični pouk, ki spada k stroki, oziroma je njen sestavni del, saj se dogodi, da kandidat za mojstrsko mesto W pozna dovolj materialov svoje stroke in njih izvora. Dokazano je tudi, da hočejo mlad; pomočniki vse prehitro postati1 mojstri in zasesti v podjetju mojstrska delovna mešata. Mnogi komaj čakajo, da jim poteče po zakonu določena najnižja pomočniška doba štirih let. Marsikateri prosi upravičeno ali neupravičeno za spregled redne delovne dobe. Ko pa pride tak kandidat k izpitu, stoka in stoka, da bi se ga kamen usmilil, ad pa — molči. Posledica Je slaba ocena. /Tudi obiskovanje »pripravljalnega tečaja ne more takemu kandidatu dosti pomagati, kajti tečaj ni šola. kjer naj bi kandidatom posredovali znanje, ki si ga mora v praktičnem in za. sebnem življenju sam pridobiti. Kdor torej nima dovolj strokovne in splošne razgledanosti, mu tudB najboljši predavatelj ne more tega vtepsti v glavo na tečaju, k; 1»> organiziran le zato, d« kandidatu njegovo strokovno ln drugo znanje obnovi, ga opozori na najnovejše obrine in druge zakonske predpise, mu posreduje najvažnejše iz strokoznanstva in kalkulacije. V 10 lotih: 666 novih mojstrov Danes, ko našim naročnikom ni več treba iskati strokovnega znanja daleč v tujini1, bi pa5 upravičeno pričakovali,da bodo mladi pomočniki to dobrino polno izkoristili in svojo pomočniško dobo usmerili tako, da bodo doma čimveč pridobili ter prišli* k izpitu resnično pripravljeni. Naša obrt rabi dobrih strokovnjakov, zato Je mladim obrtnikom tudi na 'razpolago takorekot vse. da sf lahko izpopolnijo znanje. Lani je potekli 10 <.et, od-kair je bila v Novem mestu ustanovljena oziroma od tedanjega ministrstva postavljena samostojna mojstrska izprana komisija. Meseca maja 1946 Je ta komisija že dala prve izp?te. Predsednik te komisije je bil Otmar Skale, ki je bil na to mesto postavljen z ministrskim dekretom. Kasneje Je bil eno leto predsednik Jože Zamljen, za njim pa predseduje komisiji prof. Tone Trdan. Zanimivo Je pogledati, kako je v teh ae-setih letih ta komisija dela.a. Leta 1948 se je k izpitom pri-JavHo 183 kandidatov, naslednje leto 83, leta 1948 samo 30, leta 1949 le 36, a leta 1950 že zopet 130, v letu 1951 pa 104. Leta 1952 Je število padlo na 40 kandidatov, v letu 1953 Je bilo samo 33 kandidatov, leta 1954 samo 22 !n '«eta 1955 še manj, namreč ©amo 20. Zelo pa se je število dvignilo v letu 1958, ko smo spet dosegli število 81. V desetih letih je bilo torej vpisan'h 761 kandidatov, izpit pa je opravilo v tem času 666 kandidatov. V zadnjem času je novomeška izpitna komisija dobila spet več strok, ki so ji bile predčasno odvzete. Izpitna mojstrska komisija v Novem mestu ima torej v okraju zelo pomembno vlogo v obrtništvu. VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM Dolenjski list, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za okraj Novo mesto, opravlja kot najbolj razširjen časnik na Dolenjskem danes Se posebno važno politično in gospodarsko vlogo. Z naklado 11.300 izvodov na teden seznanja nad 45.000 bralcev s rtašimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi vprašanji. Stroški za tiskanje in izdajanje domačega časnika pa so enkrat večji kakor znaša naročnina. Zato prosi uprava Usta vsa dolenjska podjetja, ustanove, ljudske odbore, kmetijske zadruge, kolektive, društva, organizacije in druge, da bi objavljali v Dolenjskem listu vse vrste oglasov. Vabimo vas, da objavljate v našem pokrajinskem glasilu razne razpise za nova delovna mesta, Stipendije, licitacije, reklamne oglase za vaše izdelke in usluge, oglase za hkanjc ln prodajo strojev, surovin, blaga in podobno. Kdor Išče delo, bo prav tako lahko s pridom oglašal v domačem listu. Podjetja, ustanove! Naročajte tudi male oglase, ki vam prlneso zanesljiv uspeh! Ne pozabite pri naročanju oglasov ln reklame na naslov: Uprava Dolenjskega lista, Novo mesto, poštni predal 33. Podprite z oglasi redno Izhajanje našega pokrajinskega časnika! Nesreča pri sankanju 20. januarja ob 13.30 se je zgodila v Otovcu huda nesreča Petletni Anton Simonič in šestlemi Mirko Butala iz Otov-ca sta se sankala preko železniške proge. Prav tedaj je pa pripeljal mimo motorni vlak in zadel v zadnji del sani. Pri trčenju je Anton Simonič dobil težje telesne poškodbe; prepeljali so ga takoj v novomeško bolnišnico. Mirko Butala ie bil laže poškodovan in se zdravi doma. Do te nesreče prav gotovo ne bi prišlo, če bi starši malo bolj pazili na svoje otroke. To naj jim bo v prihodnje svarilo, da v prihodnje ne bodo več puščali predšolskih otrok brez nadzorstva sankati. Zlasti nevarno je pa sankanje ob železniških progah in na cestah. POŽAR V HRAST0VICI 18. januarja je v Hrastovicl pri Mokronogu pogorelo poslopje Frančiške Papež. Požar je nastal zaradi nepravilne električne napeljave, ki je povzročila kratek stik. Škode je za približno 400.000 dinarjev. Pogorelka ni bila zavarovana. Veliko smo že pisali in govorili o tem, kako mora biti •elektrika napeljana v hišo, pa kaže, da nekateri še vedno ne vedo za to. Za pravilno električno napeljavo bi morda plačali nekaj stotakov, 'do takih požarov pa ne bi prišlo. Varčujmo tam, kjer je umestno, ne pa tako, da zaradi varčevanja nastane, kakor tokrat 400.000 din škode. Grdo izigravanje delavskih pravic 400 kg bakrene žice je tu! Bralci Dolenjskega Usta se gotovo še spominjajo razpravljanja, kje je 400 kg bakrene žice, ki jo je grosupeljski obrat podjetja Elektro Ljubljana—okolica svoje dni odvzel vasema Cvibelj in Reber pri Žužemberku za dovod industrijskega električnega toka. Zdaj je vprašanje o 400 kg bakrene žice, veliko vpi-a£anje o »štirih žicah« — rešeno! Žica je namreč snet na svojem me>=tu in spet veže Cvibelj in Reber z Žužemberkom in s centralo. Toda ne stara, temveč nova! In Se napeljava je NOVI SODNIKI Na predlog Sekretariata za pravosodje je komisija za imenovanja in volitve pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto priporočila OLO izvolitev novega predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu ter izvolitev sodnikov pri okrajnih sodiščih. Za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu je bil izvoljen Franc Simonič, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, za okrajne sodnike v Metliki pa Metod Marinček, Ivica Male-šič in Vlado Majcen, za sodnika okrajnega sodiSča v Trebnjem pa Radomir Miloti-novič. Nova sodnica okrajnega sodišča v Metliki tovarišica Ivica Malešič je domačinka iz Metlike, tovariš Vlado Majcen je pa iz Mokronoga. Iz prometa bodo vzeti bankovci po 100 din Bankovci po 100 din, z datumom izdaje 1. maj 1953 s podpisom guvernerja B. Guzine in viceguvernerja L- Dolinska, ki imajo na eni strani sliko lokomotive,, na drugi pa prizor iz žetve in mlačve, bodo vzeti iz prometa. Tako je sklenil upravni odbor Narodne banke in določil, da bo NB vzela iz prometa te bankovce januarja letos; po 1. februarja 1957 izgube veljavo kot plačilno sredstvo. Dva meseca po tem roku, to je letos do 31. marca, bo NB prek svojih podružnic in drugih ustanov te bankovce še zamenjavala. biLa v marsičem izboljšana. Ljudje so zdaj zadovoljni, duhovi pomirjeni. > Za vse to gre predvsem zasluga grosupeljskemu obratu podjetja Elektro* Ljubljana -okolica z obratovodjem tov. Kovačlčem na čelu, ki je spoznal upravičenost potrebe po štirih žicah in odobril ponovno napeljavo, ter rajonskemu monterju podjetja terv Antonu Kondi iz Zagradca in njegovim monterjem za vestno in strokovno opravljeno delo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vse priznanje ln zahvali pa tudi uredništvu Dolenjskega Usta, ki je s tem, da je našemu razpravljanju od svojih tesno odmerjenih stolpcev širokogrudno dajalo prostor, pripomoglo k dobri in koristni stvari za skupnost! Prebivalci vasi Reber In Cvibelj pri Žužemberku Navz.lc Jasnim zakonitim določilom o dolžnostih in pravicah socialnega zavarovanja imamo še vedno pojave grdega izigravanja teh .zakonitih predpisov in hkrati grdega izkoriščanja človeka po človeku. Izrazit primer takega izigravanja in izkoriščanja s« je dovolil skozi več let tesarski mojster Anton Golob iz Sel pri Šentjerneju. Golob Je dobil obrtno dovoljenje leta 1950. Začel je prevzemati razna tesarska dela, vendar Jih ni opravi.jal sam, temveč je za pomoč najemal razne delavce, povečini priučene tesarje. Bilo je tudi tako, da. je on delo samo prevzel m sprejel plačilo, de.o pa so opravil* najeti delavci, katere je plačal po svoji uvidevnosti Ugotovljeni so primeri, da je prejel Golob za svoje delavce po 500 do 700 din na dan in hrano, on pa je p.ačal delavce, po lastnem priznanju, po 300 do 500 din na dan. Razliko Je spravil v svoj žep. Tako je služil denar s tujimi rokami. Golob pa tudi ni prijavljal zaposlenih delavcev socialnemu zavarovanju, kot bt moral. Stalno je imel socialno zavarovanega samo svojega sina. Medtem k0 je prva leta pri-jav.jal še posamu-zne delavce, je v letu 1955 to popolnoma opusti'1. lani pa niti svojega sina ni imel več prijavljenega. Kontrola socialnega zavarovanja je ugotovila- da je imel Golob v letih 1952 — 1958 zaposlenih vsaj 19 delavcev, ki niso bili socialno _ zavarovani. Delovno razmerje v.- bili soc'alno zavarovani. Ce upoštevamo, da Je znašal dnevni zaslužek teh ce-lavrev « hrano, ki so Jo dobili običajno pri naročniku del, povprečno najmanj 600 din. vn računamo prispevek za socialno zavarovanje samo po 40 odsto kov (do leta 1955 je znašal Živilski trg v Novem mesta pri 20 stopinjah pod ničlo Pošteno me je zeblo, ko sem si v ponedeljek 21. januarja ogledovala blago in cene na živilskem trgu. Cez 20 stopinj pod ničlo je bilo, zato tudi trg ni bil tako založen kot običajno Jajca so bila po 23 din. vsa razpokana od mraza, orehi po 120 din »firkl«, jabolka po 35 din kg, skodelica smetane od 50 do 70 din. Solate in radiča GRADBENI INŽENIRJI IN TEHNIKI 0 SVOJEM DRUŠTVU Oh koncu preteklega leta Je Društvo gradbenih Inženirjev in tehnikov (DGIT) LRS, sekcija Novo mrito, po daljšem odmoru zopet priredilo poučno ekskurzijo za svo.lc Plane. Tonrat so si ogle-dali novi zelezobetonskl most Čez Krko pri Hreaicah in nadvoz v Čatežu, oboje na bodoči avtocesti. 1« udeležencev Je r. zanimanjem sledilo tehnični mztngt projektov in poteka gradnje Ing. Uroša Do-mlclja, operativnega vodje gradi-llftča, kateremu se za Izkazano prijaznost na.UepSe zahvaljujemo. S to ekskurzijo Je novomeBka sekcija pričela letoSnJI zimski program dela, ki obsega p6leg strokovnih ekskurzij tudi vrsto aktualnih tehničnih predavanj. Na ta način bo mogoče delo usmeriti v koristno dejavnost za člane In celotno področje, na katerem sekcija deluje. S tem, da se novomeški sekciji ooeta društveni prostor, kjer bo članom na razpolago tehnična literatura, kjer bodo redni tedenski debatni večeri, bo sekcija tirni zaživela, če- Namesto v ječo — v hotel Župan švedskega mesta Hu-nesborga je dal celice mestne ječe na razpolago potnikom in turistom, ki nfc morejo drugod najti prenočišča. V tem mestu že trideset let niso imeli kakšnih hujših prekrškov zakona in ječa je bila vsa leta prazna. Je tako prav? že pred snegom so bila na oglasnih deskah po Novem mestu nabita opozorila, da morajo lastniki oz. upravniki hiš sproti počistiti sneg s pločnikov. Pred približno tremi tedni so to dolžnost naredili samo ponekod; stvar se je ponovila v preteklem tednu, ko so n. pr. vzdolž ceste komandanta Slaneta le 3 ali 4 hišni lastniki pločnike tako počistili in posuli z žaganjem oziroma pepelom, da hoja po njih ni bila nevarna za stare ljudi, ne za otroke. Povsod drugod do sobote s hodnikov sploh še niso odstranili snega. Ljudje se jezijo nad nevarnimi pločniki in upravičeno zahtevajo, da hišni lastniki upoštevajo določila o čiščenju hodnikov. sar doslej o n]el ne bi mogli rePt. Vabimo vse stanovske tovariše novomeškega okraja, da se vključijo v vrste DGIT. ing. Z. A. Velik izvoz slovenskih vin Lani smo dosegli rekord v izvozu v'na iz Slovenije. Skupno je bilo izvoženo v 31 držav 1.408 vagonov vina. Od tega je prodalo samo podjetje »Slovenija vino«, ki Je najmočnejši izvoznik v!>na v državi, 910 vagonov. Tudi cene so bt-le lansko leto nekoliko boljše kot prejšnje leto. Zaslugo za tak uspeh pri prodaji vina v druge države Ima prav gotovo tudi udeležba na raznih mednarodnih vinskih razstavah In sejmih, kjer so naša v'na dobila visoke ocene In vrsto laskavih priznanj. ni bilo, prav tako ne kisle repe in zelja. Volnenih izdelkov in glinenih podstavkov je bilo tudi tokrat dovolj. Podjetna kmetovalka je imela kaj čudno mero za »firkl« orehov, ker ji je neka žena že kupljeno orehe stresla nazaj. V culi zavite orehe je prodala 7/\ »firkl«, v resnici jih pa ni bilo več ko za lter. »Tako se pa ne gremo!« je rekla ta, ki je orehe kupila. »Za ta firkl ste pa sami mero naredili. Kar imejte ga nazaj!« Prodajalki je brez besed vzela orehe in radovedna sem, če ji je še katera nasedla. Povprašala sem še v mesnici za cene mesa, pa So mi povedali, da so običajne: govedina po 230 in 180 din, teletina po 250 din, svinina pa po 280 din. R. Zavarovanci DOZ Kočevje priključeni podružnici v Novem mestu S 1. januarjem 1957 Je bila ukinjena podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Kočevju, vs.'. zavarovanci DOZ Kočevje pa se bodo poslej v vseh vprašanjih, M zadevajo zavarovanje, obračali na podružnico DOZ v Novem mestu. odstotkov), je Golob oškodoval Zavod za socialno zavarovanje za nad pol milijona din! Poleg tega je v Letu 1956 prt najmanj 711 dneh zaposlitve tuje delovne sile oškodoval občinski stanovanjski sklad za veC kot 42.000 d in I Kakšne posledice nosi delavec, ki &e poškoduje pri deiu, pa ni socialno zavarovan, ln kakšen odnos imia Golob do delavcev, s katerih delom se je okoriščal, kaže primer delavca Načeta Rangusa 'z Šmarja. Ta s« je lani avgusta ponesrečil na de.u pri posestniku Antonu Cvelbarju v Sonarju. S sekiro se je udaril v koleno. Ker nr bil socialno zavarovan, ni šel v bolnišnico in tako iirna še danes odprto rano. Stroške zdravljenja je mnral plačati sam. Prosil Je delodajalca Golooa, da bi mu nekaj prispeval za zdravljenje, pa je ta odkloni-vsakršno pomoč, čeprav je Ran-gus delal pri nJem v času sezone več let. Z ne7godo pri delu se je tud! nehalo delovno razmerje Rangusa pri Golobu. Zavod za socialno zavarova. nje zahteva sedaj od Golopa prijavo vseh delavcev 7.3 vsa leta nazaj in plačilo obveznega prispevka. Hkrati je Goloo prijavljen v kaznovanje, ker Je neprijava soda.nega zavarovanja koznivo dejanje po členu 166 Kazenskega zakonika tn se kaznuje 7. denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Člani Prešernove družbe obnovite članarino za leto 1957! ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED ZAPOZNEL UMIK Gaza je mestece s trideset tisoč prebivalci nekaj kilometrov od Sredozemskega morja v južni Palestini. Tiran in Senaflr sta dva majhna otoka ob vhodu v Akabskl zaliv v Rdečem morju. Sarm el Seik pa je kraj na južni konici Si-najskega polotoka, mnogo manjši od Gaze, a nič manj važen. Vsi ti kraji so pomembni, ker se je ob njih zataknil izraelski umik za stare meje premirja iz leta 1949. Umik pa se je zataknil zato, ker Izraelci pravijo, da iz teh krajev ne gredo. Ce bi pa v skrajnem primeru le šli, bi morale namesto njih priti mednarodne sile OZN, Zato — pravijo Izraelci — da nas ne bodo Egipčani več napadali čez mejo pri Gazi in da nam ne bodo zapirali vhoda ▼ Akabski zaliv. Vhod Je namreč zelo ozek in zadostuje nekaj topniških baterij za blokado zaliva. Egipčani niso nikoli dovoljevali Izraelu plovbe »kozi SueSki prekop. Še več, celo ladjam, ki so vozile blago za Izrael, a so plule pod tujo zastavo, Je bil prehod skozi prekop prepovedan. Izraelei pravijo, da to ni prav. Hkrati pa se opravičujejo zaradi napada na Egipt, češ da je bila to obrambna poteza aH, kakor to imenujejo bolj učeno, »preventivna akcija«. Ko ne bi bili mi napadli Egipčanov, bi nas oni napadli. Tako filozofiranje pa v svetovni javnosti ni posebno učinkovito, zakaj svet si danes želi predvsem miru. Pri sobotnem glasovanju v Generalni skupščini Združenih narodov je to stališče prišlo prav posebno do Izraza. Generalna skupščina je namreč ugotovila, da Izrael ni izpolnil prejšnje resolucije o umiku. Izglasovala je novo resolncijo, v kateri ponovno zahteva takojšen umik in nalaga generalnemu sekretarju Hammarskjaidu, naj ji čez pet dni poroča o tem, kako je Izrael ubogal. Imej pa pravi, da ne bo ubogal. V Gazo morajo mednarodne sile, Akabski zaliv mora biti prost za plovbo. Težko si je misliti, kako bo Izrael uveljavil to svojo zahtevo. Svetovna organizacija ne more dovoliti, da bi tisti, ki Je napadel, s sadovi svojega dejanja izsiljeval z«se ugodno rešitev. V Združenih narodih prevladuje mnenj«, da se mora Izrael umakniti, kar pa ne bi pomenilo rešitev vse te la-pletene zadeve. To bi Šele omogočilo prve korake za resnično reševanje vseh perečih in navldei skoraj nerešljivih težav, ki danes tarejo Srednji vzhod. Tisto, kar danes gotovo združuje sicer ie močno neenotne arabske države na Srednjem vzhodu, je sovraštvo do Izraela. S svojo napadalnostjo je Izrael to sovraštvo samo poglobil in ie poslabšal svoj položaj na Srednjem vzhodu. Arabci Imajo danes v rokah dokaz: Izrael Je nenehna nevarnost za naše meje in za naše mirno življenje. Izrael trdi Isto o Arabcih. In vendar je izraelska država danes stvarnost. Ti ljudje, ki so jih stoletja preganjali po vsem svelu (Hitler Jih Je uničeval v stotlsočlh) so naposled našli svojo domovino in svet Jim Jo Je privoščil. Res so spodrinill Arabce, ki so tam živeli, in zalo jih ti sovražijo. Toda Srednji vzhod Je velik in remije je dovolj za vse, posebno če bi Arabci, kar zadeva pridnost, nekoliko posnemali Izraelce, ki se spoprijemajo celo h puščavo in jo z garanjem spreminjajo v rodovitna tla. Toda Izrael je napravil skoraj nepopravljivo napako ker je mislil, da bo lahko z orožjem reševal to zapleteno vprašanje. Nekaj dni po zmagi na Sinaju je res mislil, da ga Je rešil vsaj za nekaj let naprej. Zdaj pa, ko se je znašel osamljen — celo Britanija je glasovala za afriiko-azijsko resolucijo v OZN —, ko ga čakajo gospodarske sankcije In Je ameriška pomoč ustavljena, je razpoloženje drugačno. Morda bo to nauk zanj. Toda pot do resničnega miru na Srednjem vzhodu je trnova in polna nevarnih ovinkov. Morda ne bi bila iako zelo težavna, ko ne bi velesilo iskale na Srednjem vzhodu praznin za uveljavitev svojega vpliva. £ Čeprav Se nI dokončnih rezultatov, je očitno, da sta poljska nacionalna fronta enotnosti in Gomulka osebno doživela na nedeljskih volitvah zai-es velik uspeh. Gomulka je v svojem vo-Hvnem okraju dobil skoraj 100 odstotkov glasov. Ta volivna zmaga bo zelo utrdila pridobitve poljskega oktobra in novo pot Poljske kot demokratične, socialistične in neodvisne republike. O V zadnjih dneh te Je močno okrepil dotok madžarskih beguncev v našo državo. Na dan pribeži čez mejo k nam tudi po 600 beguncev. Do 21- januarja jih je pribežalo k nam 8601. kali »Za zmago alžirska stvari v Združenih narodih«. Medtem pa so se po v*em Alžiru nadaljujejo boji, ki zahtevajo velike žrtve na obeh straneh. V atlantskem pristanišču v Francoski zahodni Afriki v Cotonu je bila tri dni sindikalna konferenca, na kateri so ustanovili enotno splošno unijo delavcev črne Afrike. Združile so vse sindikalne organizacije, med njimi tudi dosedanje podružnice francoske generalne konfederacije dela in krščanskih sindikatov- 6 V Zahodni Nemčiji se je začelo novačenje za novo zvezno vojsko. Vpoklicanih je bilo okrog sto tisoč fantov, rojenih v tretjem trimesečju 1937. % V Parizu so delili letake, ki pozivajo alžirske muslimane v Franciji, naj začno prihodnji ponedeljek stav- O Indijske ladje, ki vozijo v Evropo, so dobile ukaz, naj se ne ustavljajo v južnoafriških pristaniščih. Južnoafriški minister za zunanjo zadeve Eric Louw je izjavil, da bodo v pristaniščih Južnoafriške unije Indijskim ladjam odrekli gorivo in vodo. Na(petost med Indijo in Južnoafriško unijo je posledica plemenskega razlikovanja ki ga južnoafriška oblastva izvajajo proti Indijcem v svoji državi. IZ NOVEGA MESTA p-wi Občinski ljudski odbor Črnomelj je sprejel odločbo, da preide Krajevna mesnica v Vinici v redno likvidacijo. Podobno odločbo je sprejel tudi za podjetje »Splošno čevljarstvo« v Dragatušu. Na predlog sveta za industrijo in obrt, j« okrajni ljudski odbor obe odločbi potrdil. Okrajni ljudski odbor Je na seji 15. januarja sprejel tudi odločbo o ukinitvi Postaje za obnovo vinogradništva in sadjarstva na Grmu pri Novem mestu. Sklep velja od 1. februarja 1957. Premoženje postaje se razdeli med okrajni ljudski odbor, kmetijsko šolo Grm in okrajno zadružno zvezo. cx*xx>oc>ocioooooooc«xx^ RAZPIS Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija, Novo mesto bo dne 30. januarja 1957, ob 10. uri, z licitacijo odprodala razne dele tovornih avtomobilov in strojev ter drugega materiala: 1. Tovorni avtomobil Skoda, model 706 2. Tovorni avtomobil Skoda, tipa »A« (klper) 3. Motorno kolo Guzzi, 500 cem 4. Moško kolo znamke »Partizan« 5. Premični dizel kompresor znamke F. M. A. 6. Premični bencinski kompresor znamke »Diatto« 7. Dizel motor stabilni znamke »Lamottemecanica« • 8. Bencinski motor znamke »Benz« 0. Mlin ta pesek na valjke z želez, transportnim trakom 10. Ročna škropilnica za škropljenje sadnega drevja 11. 4 kom. vagonetov — premičnlkov 12. 16 kom. kompresorskih vrtalnih kladiv.' Interesenti si vse predmete lahko ogledajo v 6kladlšču sekcije v Novem mestu vsak dan od' 7. do 12. ure. Plačilo: gotovina, bariran ček. Na prošnjo podjetja Vodovod v Ncvcm mestu je občinski ljudski odbgr sklenil dodeliti temu podjetju stavbo na cesti Komandanta Staneta, to je hišo, kjer je bila nekoč Krajčeva tiskarna. Vodovod ima v dvoriščnih prostorih ie stavbe svoja skladišča, namerava pa tam urediti tudi delavnico. Podjetje bo v dodeljeni stavbi, ki je bila last splošnega ljudskega premoženja, uredilo tudi svoje upravne prostore in, kot predvidevajo, kontrolno postajo vodovodnih naprav. Na natečaju za Investicije v gostinstvu je podjetje hotel Kandija dobilo odobren kredit za nadzidavo enega nadstropja nad gostilniško dvorano. S tem bodo pridobili tujske sobe z 12 ležišči. Občinski ljudski odbor Novo mesto je podjetju dodelil tudi stavbo, v kateri je spodaj mesarski lokal. Z nadzidavo srednje stavbe bo tako postal to en objekt, povezan z hodnikom v prvem nadstropju. * Okrajna lovska zveza Novo mesto pripravlja velik lovski ples, ki bo v vseh prostorih Doma JLA 9. februarja zvečer. To bo prva taka prireditev v Novem mestu in gotovo ena najboljših letošnjih družabnih prireditev, združena s srečolovom. Glavni dobitki bodo raznovrstna divjačina ln druge dobrote. Igrali bosta dve prianani godbi, vsi pro- stori pa bodo spremenjeni v gozd z vsemi njegovimi mikavnostmi. Lovci-organizator-ji prireditve pripravljajo vsem obiskovalcem te elitne prireditve prijetno presenečenje in prvovrstno družabno razvedrilo. * Občinski ljudski odbor je z odločbo ustanovil sklad za'Štipendije. V ta sklad se bodo stekala sredstva iz proračuna, darila podjetij in posameznikov, iz njega bo občinski ljudski odbor dodeljeval pomoč za študij bodočim uslužbencem in strokovnjakom občine in drugim upravičenim osebam. Zapornice pozablja odpirati 12. januarja popoldne je avtomobil novomeške rešiLne postaje peljal v Šentjanž neko bolnico. Ko je avto privozil do železniške zapornice med postajo TržiAče in Krmelj, so bile zapornice spuščene, čeprav je vlak že odpeljal mimo. Med tem se je nabralo pred spuščenimi zapornicami še več drugih vozil. Vse klicanje voznikov ni moglo priklicati žplezniškega uslužbenca, ki ima na skrbi zapornice na tem prehodu. Spremljevalec rešilnega avtomobila je moral peš na postajo Krmelj, to je poldrag kilometer daleč, da je ^posloval« dvig zapornic. Pri tetm se je izkazalo, da je čuvaj pozaoil odpreti prehod. Zaradi te njegove pozabljivosti so vozniki Izgubili skoraj pol ure časa. Trdijo, da s« taka pozabljivost ponavlja večkrat na tem mestu, zato bi bilo prav, če bi kdo odgovornemu uslužbencu za te zapornice na kak način pregnal pozabljivost. Ali ste že poravnali naročnino za DOLENJSKI LIST? Ostala je neizpreme- njena: celoletna 480 din, polletna 240 din, plačljiva je pa vnaprej. Prosimo, naka?*te do konca januarja vsaj polletno naročnino, s tem boste tudi brezplačno nezgodno zavarovani pri DOZ Novo mesto! Siev. 4 (358) »DOLENJSKI LISI« Stran S V UNIKACIJE v Šentjerneju Podjeltje Telekomunikacije je bUo v Senljorneiju ustanovljen,') leta 1951 ikott obrat II. podjetja Telekoniiuniitk.ao'|je Ljubljana. Ta dobro uspevajoča im mnogo obetajoča tovarna je nastala na prostoru nekdanjega Tlašk&ga vrta, tajer so sitađi župnijski hlevi An kcikožnjak. Sprva je bila dogrsjjena le m?.:jveoja stavba, kd jo j« delno zgradil že USTROJ. V njeij je bila urajena glavna montaža Im upravni pro-Bfccipi. Z na ne bodo zadovoljili z enim saimlm nastopom. im barve tona pr! radijskih sprejemnikih, uporabljajo pa «e tudi pri ostalih aparaturah za zveze. Od 15 na 88 ljudi Sprva je podjetje izdelovalo le upore in zaposlovalo 15 ljudi, z nadaljnjo preureditvijo prostorov pa ae je začela še proizvodnja potenciometirov. Danes za-pOtOlUjeJo Telekomunikacije v Š&ntjcuneiju 88 ljudi — 77 žena in 11 moSkih. Obrat dela 'v dveh izmer.iE.h po 8 ur. Razvoj obrata je bil povsem naraiven. Rasel je postopoma s .'kupnimi nalpori. Uspehi vzpodbujajo celotni kolektiv in tako se obrat cd leta do leta bolj širi im iV Dopolnjuje. Sleherni član je zainteresiran pri nadaljnjem postopnem utrjevanju in razvoju podjetja. Kriterij pri {prejemanju delavskih moći sloni v tem podjetju predvsem na socialni podlagi. V tovarno sprejemajo deLavtke, (ki žive dema v leskih gmotni/h prilikah. Tako pomagajo njim in njihovim družinam. Delavke skušajo zatio z vestnim in pridnim delom podpirati podjetje. Vse delavstvo, k.i je bilo ©prejeto ob ustanovitvi leta 1951, še vedno dela v podjetju. S prakso pri delu U>r na obnovi strokovne rasti in ixpoin.jevan.iu, so se nekatere delavke že povz-p.'Uv in napredovale v predde-lavke iin vodje delovnih skupin. Sindikat prireja za svoje članstvo strokovna predavanja, ki so vedno dobro obiskana. " Duša vsega podjotja je vodja obrata Ludvik Simonič. Od vsega poičetka skrbno spremlja Nablmnie zelišč žev je Okrajni upravi za gozdno gospodarstvo Novo mesto in Kočevje sta se lani postavki na načelo, da morajo nabirale"zelišč in gozdnih sadežev plačati določen prispevek v gozdni skflad. Na podlagi tega sta tudi sklenili pogodbe s posameznimi zadrugami m samo na podlag; potrdil takih zadrug, ki so imele pogodbo z gozuno upravo, so lahka nabiralci nabirali zelišča in gozdne sadeže. Sekretariat za zakonodajo pri Izvršnem svetu LRS je v zvezi s tem sporoČL naslednje: Ker ni nobene zakonite osnove za omejevanje nabiranja ze-V'li in drugih sadežev Izkljuc- in gozdnih sade-prosto no za zadruge niti za pobiranje prispevkov v gozdni sklad, ki se plačuje samo od sečnje lesa (i. člen Uredbe o plačevanju prispevkov v go.zdnc? sklade. Ur. list LRS št. 25/56), in ker sta omejevanje te'r monopolizacija nabiranja teh sadežev Škodljiva za preskrbo podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in prodajo teh sadežev na domačem trgu in za izvoz, je Odbor za gospodarstvo izvršnega sveta LRS mnenja, da Je višnjo omejevanje nabiranja nepravilno. Vse nasprotne sklepe, odločitve ali predpise, ki Bo jih uvedli posamezni '.judski odbori al» gozdne uprave, je treba odpraviti. (Po Gospodarskem vest-niku.) , . napredek tovarne, vsemu osebju pa je pravičen, dobrohoten ln ljubezniv tovariš. V obratu vlada vzoren red, iz veselih na-smejamih obrazov pa je razbrati, da kolektivu ne vzpodbuja k v>namu delu samo stroga disciplina, temveč prava tovarlSka povezanost. Ko bi bila v vseh kolektivih taka povezanost! Ves kolektiv brez Izjeme je član sindikata, SZDL im KUD Brata Pirkovič. Priredili so skupni! izlet v Ljubljano, na Bled in v Črnomelj, Vsako leto pa si skupno ogledajo Zagrebški ve-1 esejem. Lani s uprizorili Nušičevo komedijo »Navade-n človek«, za letos pa spet nekaj pripravljajo. Da je tako lepo uspela Lanska lutkovna predstava »Jurček—ku-iir«, je velika zasluga podjetnih in požrtvovalnih mladih ljudi iz podijQ;;jia TELEKOMUNIKACIJE, ki so, čeprav tako prezaposleni, ob vsaki uri redno prihajali k vajam in predstavam. Kaj naj še povemo? Dn imajo svoj radio, da so delavnice ozvočene, da imajo svoj tamburaški zbor, ki že javno nastopa, da vidiš osebje obrata povsod — na sestankih, igrah, v kinu in kjerkoli je kaj za 'zabavo in pouk. Malo je tako lepo urejenih kolektivov. Podjetju Telekomunikacije želimo, da bi se še bolj lazširilo in večalo od leta do leta, da bi moglo ustreči vsem številnim prošnjam naše mladine za sprejem v obrat. S tem bi re izboljSal gmotni položaj mnogih ljudi, kar bi bilo koristnn tudi za ves kraj. Mnogo uspehov v novem letu! v. Delovni kolektiv glavne — dopoldanske — izmene TELEKOMUNIKACIJ v Šentjerneju z vodjo obrata Ludvikom Simonlčem (fotografiran pred upravnim poslopjem) je ob uspehih preteklega leta lahko zadovoljen. Pretirana vnema NEKAJ 0 UPRAVNEM IN MANDATNEM KAZNOVANJU Lepo je pod našimi Gorjanci Od vseh strani dobivamo ob Novem letu pozdrave, pisma in dobre želje naših naročnikov, ki nam pišejo, kako zadovoljni so z novicami iz domačih krajev. Poglejmo danes, kaj nam iz Priokmurja pišo tovariš :ca Kramar jeva: Ze dolgih devet let Živim Tudi moj mož je Prekmurec in kadar imava letni dopust daleč od Bele krajine in Do lenjske, pa vendar se ml zdi, da sem vsak dan med vami, pod veličastnimi in prijazni' mi Gorjanci. Veliko zaslugo za ta moj občutek ima vaš list, ki sem ga prej kupovala sproti, seđaj sem pa redni naročnik. Zato me napredek, ki ga je vaš Ust dosegel, tako po obliki kakor vsebini, zelo naseli, Veseli me Se boljf ker vidim, da iz njega govori moj rojstni kraj, moji znanci in ljudje, med katerimi sem se igrala kot otrok, sedaj mi pa vsi ti znanci in prijatelji v vsaki številki vašega lista povedo, da sc Bela krajina uspešno spreminja in s pomočjo ljudske oblasiti otresa raz sebe vse mogoče okove zaostalosti. Kot dekle sem odšla iz domačih krajev in sedaj sem mati treh otrok. Živim pa v Prekmurju, v pokrajini, katere preteklost je v mnogočem podobna naši Beli krajini. veseljem obiščeva moj rojst-% ni kraj — Strekljevec pri Semiču. Na mojo žalost pa, č sorazmerju z drugimi l:raj>, iz okolice Semiča dobite vse premalo novic. Prepričana pa sem, da je tudi tam družbeno življenje, kakor v vseh krajih naše lepe domovine, živahno in zanimivo. Zato ne zamerile, dragi znanci in prijatelji, če bi želela, od vas več noric, ker vem, da bi jih bilo več dobrih kot slabih. Pošiljam vsem svojim znancem in prijateljem ter vsem bralcem Dolenjskega lista iskrene pozdrave in tople želje za č;m večje uspehe v letu 1957! V Gaber ju. H. jan. 1957. Marija Kramar, roj. Znidaršič. gospodinja iz Gaberja pri Lendavi Na deseti redni seji obeh zborov OLO Novo mesto je sekretar okrajnega komiteja ZKS Jože Borštnar načel vprašanje kaznovanja državljanov, zaradi raznih lažjih prekrškov. Pri tem je poudaril, da smo šli v tem kaznovanju nekoliko preveč v širino, zlasti kar so tiče kaznovanja zaradi kršitve cestno-pol icrj&kjh predpisov in raznih drugih družbeno manj nevarnih prekrškov. Vsekakor je nujno, da državljani spoštujejo zakonite predpise, vendar je treba to doseči predvsem s stalnim vzgajanjem državljanov, da bodo zavestno spoštovali predpise in jih izvajali, kaznovati pa le tiste in takrat, kadar nobeno drugo sredstva ne zaleže. Pri izvajanju raznih predpisov, kot so cestno policijski in podobni je treba upoštevati tudi materialne možnosti za njihovo Izvajanje, potem na kakem kraju so bili ti predpisi kršeni In podobno. Ni vseeno, če na primer kdo nima ponoči luči na vozu na prometni cesti ali na samotni gorski ali vadki poti. Načelnik Tajništva za notranje zadeve je ob tej priliki navedel, da je bilo lani v našem okraju sodno kaznovanih nad 1300 oseb, pri sodniku za prekrške 4800 oseb in mandatnimi (denarnimi kaznimi na kraju dejanja) pa nad 3000 oseb. Pri tem je navedel, da je bilo kaznovanje za take manjše prekrške res nekoliko preširoko. Organi ljudske milice so dobili navodila, da pač zahtevajo spoštovanje zakonitih predpisov, ki so izdani zato, da se ustvari red in zakoni- tost, vendar je treba pri ter? uporabiti prej vsa druga sredstva, kazen pa šele, ko opomini ne zaležejo. Celotna kazenska zakonodaja pri nas ima vzgojni namen, kar je treba upoštevati zlasti pri lažjih prekrških. Seveda ne velja to za kazniva dejanja zoper splošno družbeno ali zasebno lastnino ter druga podobna kazniva dejanja. Cigansko vprašanje Dejavnost petrovških gasilcev O delu Prostovoljnega gasilskega društva v Petrovi va.sl smo včasih že kaj slišali. Zadn>je čase javnost bo);j malo zve o dejavnosti tega društva in potrebno je, da o petrovških gasilcih spregovorimo kaj več. Ob pogledu na skromen dom, ki stojti ob robu vasi, izve človek kaj malo. Ce pa stopimo čez prag in brskamo po arhivu, brž ugotovimo, da je PGD Petrova vas eno jamed najaktivnejših društev te vrste v črnomaljski zvezi. Upravičeno so ti gasiilci lahiko ponosni, da so prvi v Beli krajini lin na Dolenjskem. V začetku junija . 1955 so razvili nov prapor ob 15-letnici svojegi cielovan/ja. Lahko rečemo, da je gasilsko društvo najaikrtiiivnej&a organizacija v tem kraju, ki kaže napredek in uspeh, zato ml čudno, da vstopajo v njegove vrata vedno novi člani. Iz dneva v dan je već dobre volje in pripravljenosti, sredstev in orodja pa premalo. Vsa dosedanja leta so imeli člani sauno ročno brizgal • no, zato je bila želja po motorni brizgalni vedno večja. Lani v septembru je društvo prejelo novo moitorko od Okrajne gasilske zveze s pomočjo bivšega okraja Črnomelj a 30 odstotki odplačila. Obenem je društvo nabavilo nekaj cevi in drugega orodja, kar je stalo skupaj čez 100.000 din. Plačali so vse iz lastnih sredstev, ki so jih dobiU z raznimi prireditvaimii. Letoa pa so kupili še voz za prevoz motorke in moštva, kar jih Je tudi precej osušilo. Delno Je krito ta znesek društvo, ostalo pa si je Izposodilo pri posiamez-nih članih. Prosili so za pomoč Občinsko gasilsko zveizo v Črnomlju in upamo, da jim bo pomagala, kar bo znalo društvo ceniti. Pripomniti je, da gre zahvala In priznanje za tako lep napredek in uspeh pri nabavljanju potrebščin poveljniku Stanetu Grahku iz Lokev, ki je <» prizadevanjem in vztrajnostjo uspel. In še to: naj bi tisti člani, ki so bili zoper njega in ga klevetali morda nekoliko aktivneje delali in rajaj pokazali, kaj so za društvo storili. Seje društva so redne in dobro obiskane. Na njiih razpravljaj.-) člani o svojem delu, morebitnih napakah in bodočih nalogah. Prav tako jim niso postranska stvar vaje z orodjem, saj Je bil dosedanji uspeh na sektorskih vajah prav dober. Lani so priredili tudii vrtno veselico z namenom, da dobiček uporabijo za rekvizite. Tudi kulturna skupina mi opustila tradicije. Režiser, študent Franc Grahek je zbral stare in nekaj norih igralcev, ki redno vadijo. Zetimo, da bi šil petrovski gasiiloi tudi v bodoče po poti napredka. NI veliko teh pripadnikov nekdanjih in sodoonih nomadov, vendar je pritožb čeznje veliko. Redki so se sicer naselili na stalnem kraju in se preživljajo s poštenim delom, večina je pa takih, ki ne vzdrže dolgo na istem mestu in se selijo iz kraja v kraj, zato je otežkočena kontrola nad njimi. Kaj pogcsN povzroče tudi kako škodo in zelo težko se odvajajo beračenja, čeprav jim to za preživljanje ni potrebno. Na zadnji redni seji občinskega ljudskega odbora Novo mesto so govorili tudi o tem vprašanju. Največ Škode delajo s sekanjem drevja, za katerega seveda nimajo dovoljenja lastnika gozda in ne oblastvenega sečnega dovoljenja Seveda se tudi ne ozirajo na gozdni red. Zaradi tega je med lastniki gozdov, kjer se ustavijo cigani in uredijo taborišče, upravičenega negodovanja, češ jaz sem lastnik gozda, pa moram imeti dovoljenje in plačati takso za posek drevja, cigani pa ne potrebujejo ne eno ne drugo. Zaradi nizke kulturne stopnje je pri ciganih prenos na- lezljivih bolezni veliko večji. Toliko bolj, ker se stalno selijo in ker se lotijo tudi mrhovine. Ni malo primerov, ko izkopljejo "poginulo žival in meso pojedo. Navzlic pazljivoMi konjača se dogodi, da pride io ponoči na mrhovišče in odnesejo zakopano žival. Dosedar,.;* kazni zaradi takih dejanj jih tega niso odvadile. Na .seji so predlagali, naj se iz zdravstvo-no-varstvenih razlogov prepove naseljevanje ali zadrževanje ciganov v določenem okolišu mrhovišča. Ali ste »? član Prešernove družbe? Zadružni dom v Mirni peči je prevzela občina Ker je splošna kmetijska zadruga Mirna peč izjavila, da ni zainteresirana na lastništvu zadružnega doma, je dom prevzel v last občinski ljudski odbor Novo mesto pod pogojem, da bo kmetijska zadruga plačala dosedanji dolg doma. Občinski ljudski odbor bo v naslednjih letih dom postopoma dogradil ter dozidal še nekatere prostore, kar vse bo služilo za kulturno-vzgojne in zdravstvene namene Mi me peči in okolice. Sklep o pte-vzemu zadružnega doma v Mirni peći je sprejel občinski ljudski odbor na svoji seji 18. januarja letos. Ustanavljajmo dečje fonde! Svet za socialno varstvo . n-okrajnem ljudskem odboru i?io-vo mesto je dal pobudo za ustanavljanje dečjih fondov, v katere bi se zbira*« sredstva za zdravstveno pomoč otrokom. Taki fondi naj bi ob$tojak pri vsakem matičnem uradu, pa tudi v podjetjih in uetanovah V nje bi se stekali vsi prostovoljni prispevki in drugi priložnostni dohodki. Na matičnih uradih bi lahko ob porokah in krstih zbrali precej prostovoljnih prispevkov, kot se je to pokazalo na matičnih uradih novomeško občine, w'er take prispevke zbirajo že delj časa. Pozdravi iz Rašlanov Tudi fantje, ki služimo vojaški rok v Rastanu pri Mostaru se spominjamo lepe Dolenjske in Štajerske. Želimo vsem delovnim ljudem kar največ zadovoljstva in sreče pri graditvi naše socialistične domovine. Pozdravljamo vse znance in prijatelje, zlasti pa naša dekleta! Ivan Polšak, Štefan Dobršek in Franc Grabnar V. P. 7400 Raštani pri Mostaru Prišel je čas, ko se mora vsak sam opredeliti fz razgovora s predsednikom Pokrajinskega odbora Cirii-metodijskega društva katoliških duhovnikov LRS župnikom Lojzetom Zabkarjem Pred kratkim se je uredništvo našega tednika obrnilo na g. Lojzeta Žabkarja, župnika v Črnomlju in predsednika Po\vrwjvnskega odboraCMD za Dolenjsko, da bi od-govvril na nekatera vprašanja s področja dejavnosti d-rllmetodljskega društva katoliških duhovnikm? na Dolenjskem, Gospod Zabkar se je ljubeznivo odzval naši pro&nji in nam poslal daljši odpouor, ki ga v malce skrajšani obliki objavljamo. »Gospod predsednik, kako ocenjujete Jelo Pokrajinskega odbora ClWi> za Dolenjsko v zadnjem lettf?« »N&Jveiji uspeh preteklega j« bil četrti redni občni ^oa* CMD, ki smo ga imeli 4. in 5. Septembra v Ljubljani in kd je močno odjeknil med sltirvensko duhovščino. Pregledih" smo svoje delo in posta-vili delovni program za bodoč-UjDSt. Sprejeli smo tudi sklepe ,ih * resolucije, po katerih naše čKruitvo dela. Delegati z Do-$injske smo smernice zbora prenesli na teren in jih bomo tudi uresničili: sjj, bomo po pravilno začrtani poti, pomagali graditi maši ljudski oblasti socializem, ki je sam po sebi in svojem bistvu veliko bližji katoliškemu svetovnemu nazoru kot pa kapitalizem. Naše delo je javno. Vsi naži lan»ki sestanki so bili na dostojni, akademski višini. Delovni program, ki nam ga je odobril glavni odbor CMD, smo v celoti izvedli. Udeležba na članskih sestankih jo biLa vedno zadovoljiva. Po prizadevanju društvenih članov, posebej pa odborov, so se odnosi med našo versko skup- nostjo in ljudsko oblastjo uspešno razvijali. Poudariti moram, da je ljudska oblast zi razumevanjem sledila našemu delu in nas tudi v največji meri podpirala, za kar ji gre vsa zahvala! Ko nam je pomagala, da smo dobili v Novem mestu še lastno društveno sobo. se je delo še bolj poživilo. Ustanovili smo društveno sobo, se je delo še bolj poimamo tudi študijski krožek, centralno knjižnico v Ljubljani ter časopisa »Gradivo« ln »Nova pot«, ki ju izdaja glavni odbor CMD.* Ali se sestankov društva udeležujejo tudi duhovniki nečlani? Kaj menite o vključevanju novih Manov v vaše društvo s področja Dolenjske? »Sklep 4. občnega zbora je bil, da naj čimbolj vabimo k sestankom društva tudi nečlane, m" * ^terlmi je treba nadaljevati delo, za kar porabimo seveda vsako priložnost. Vendar, v društvo nikogar ne silimo. Stvar vsakega posameznika je, da se sam odloči. »Pridi in poglej, prepričaj se!«, tega načela se dosledno držimo. Delovno predsedstvo občnega zbora je podpisalo pismo, ki smo ga poslali vsem slovenskim duhovnikom nečlanom z ljubeznivim vabilom, da ga preberejo, razmislijo in potem najdejo pot v naše vrste. Kakšen je bil odziv, si lahko mislite! Danes je Čas tak. da se vse združuje in organizira; tudi duhovniki ne bomo nič pomenili, če ne bomo imeli svojega društva. Prav iz tega organiziranega skupnega dela med duhovniki, ia našega CMD se bo- rodilo pravilno sožitje med Cerkvijo in državo, tako kakor je v ustavi določeno in kar bo v korist državi in veri. Težak je prehod iz stare miselnosti v današnjo stvarnost, ko je bila po izvršeni revoluciji uzakonjena ločitev Cerkve od države v socialističnem smislu. Pogled v pretečena lota pa nam kaže uspešno prehojeno pot. na kateri smo se, trudili za vso slovensko duhovščino ln si posebej prizadevali, da bi vsej duhovščini posredovali umevanje aktualnih vprašanj v naši domovini. V materialnem pogledu smo pa dosegli v preteklih letih poseben uspeh, namreč pogodbo o socialnem zavarovanju vseh naiših članov v smislu posebne uredbe z dne 23. maja 1951. Pogostne zahvale pričajo, kako velikanska dobrota je ta pogodba, ki jo je mogoče konkretno občutiti zlasti v času bolezni, operacij in nezgod.« Ali imate pri vključevanju novih članov kake posebne težave? Kako gledajo duhovniki nečlani na CMD? »Na Dolenjskem so vse drugačne razmere kot drugod po Sloveniji. 2e ob ustanavljanju našega stanovskega društva smo zadevali na težave, ki jih drugod ni bilo. Se vedno so tu razne ostaline belo-gardizma, ki je bil najmočnejši prav v tako imenovani > Ljubljanski pokrajini« med okupacijo in NOB. Prav nu sedanjem terenu Dolenjske je bila tudi največje diferenciacija med slovenskimi duhovi. Da je marsikateri akciji botrovala duhovščina, je tudi znano. Če so nekateri pobegnili z okupatorjem, drugi pa previdno menjali svoje mesto, je vendar še ostalo precej takih, ki bo z nezaupanjem gle- dali nu novonastajajočo ljudsko oblast. Priznati moramo, da so bili tudi nastopi nekaterih vaških samovoljnežev krivi, da se je marsikateri duhovnik umaknil sam vase in zakrknil in še danes noče nič slišati o novem, stvarnem, socialističnem. Mladi gospodje, ki prihajajo iz bogoslovja, so pa po svoje orientirani in bolj poredko vstopajo v CMD; razloge za to bi bolje poznali gospodje, ki jih vzgajajo. Nekateri so "mnenja, da ovirajo cerkveni predpisi vstop v društvo. Drugi čakajo navodil svojih predstojnikov. Kolo zgodovine se pa ne da zasukati nazaj. Prišel je čas, ko se mora vsak sam opredeliti. Poudariti morarn, da dolenjski duhovniki po veliki večini niso načelno proti društvu in so napram CMD korektni. Zlasti še, odkar je naša Zadruga v Ljubljani spremenila svoja pravila in se lahko v njej včlani vsak katoliški duhovnik v FLRJ in kupuje v njej" cerkvene potrebščine.« Kakšni so odnosi društva in njegovih članov do ljudske oblasti? »Duhovniki, ki smo skozi sodelovali z ljudsko oblastjo in bili na svojem položaju tudi za časa NOB, smo bili ves čas mnenja, da je nujno potrebno zbližanje med ljudsko oblastjo in Cerkvijo. Polagoma smo poudarjali potrebo, naj duhovniški stan kot celota izpriča svojo državljansko zavest ln svojo vdanost zakoniti ljudski oblasti. Iz teh trudov m naporov so rastli temelji, na katere je bilo postavljeno naše društvo. Na ustanovnem občnem zboru CMD leta 1949 je bilo pri sprejetju pravil točno povedano: »Ostali bomo zvesti Bogu, sveti katoliški Cerkvi! Ostali bomo zvesti tudi našemu ljudstvu in svoji socialistični domovini! Iz ljudstva smo prišli, z ljudstvom hočem? delati in živeti. Iskreno želimo, da zavlada med Cerkvijo in državo mimo sožitje. Po svojih močeh se bomo trudili in pripravljali, pota medsebojnemu sporazumu.« Tak je bil naš program In tak je še danes. Zvesto smo se ga držali doslej, zvesto se ga bomo držali tudi v bodoče! Člani CMD s prepričanjem podpiramo vsa prizadevanja naše socialistične domovine in njenih voditeljev za ohranitev in utrditev miru doma in v svetu. V duhu mednarodnega bratstva hočemo vzgajati tudi naše sobrate in tako delovati med verniki. (Nadaljevanje na 4. strani) t 4 stran MOLIERE: SOLA ZA ŽENE Brez dote ©d hiše ? Druga premiera novomeškega Gledališča prosvetnega društva Dušan Jereb Novomeško gledališče je po vojni upr^zoriilo skoro vsa pomembnejša de'ia največjega komediografa svetovne dramaturgije, režiserja, ravmateilja in igralca — Moliera. 10. januarja je v reižiji F. Kralja zaživela na odru prva nijegova resna literarna komediija v petih dejanjih »Šola za žene«, ki jo je prevedel J. Vidmar. Moliere je francoski pisiatelj 17. sittfMettja; ustvarjal je v dobi francoske klasike. V smehu je pokazal tedanjo družbeno ureditev. Pisal je v času, ko se t)e !prc'i:ireformacija ipod okrilij em kraljevega absotlultiizma utrdi)!*, ko je Ludvik XIV. žeđ sadove Rochel'ieujeve pclliitilke, v času, ko je fevdalni sistem že razpadal, čuvajoč svoje pozicije s terorjem, medtem ko je meisčansiki razred bi,i Se slab za revolucijo. Življenje v Franciji za vlade tega »sončnega kralja* gleda s krJtičmm očesom ter ga trezno presoja. Moliere je sin prebujajočega se razreda, zato je nijegova podoba tedanje družbe pač takšna, kakršno je videl meščan, ki je mrzii! plemstvo, zlasti nijegovo mora'no propale sit. Zato plemiče rad poniža in njegova dela kažejo borbo med meščanstvom In plemstvom. Je pa obenem genialni glasnik novega, progresivnega meščanstva. Vse njegov« dodeian« osebe kažejo (lastnosti, navade, hibe, nazore skupine .ljudi, ki so predstavniki razreda. Prav v tem je ©stnima njegove satire. * V tej koimed;iiji pokaže tip starega meščana Arnolfa, In zalezuje svojo nedolžno in lepo varovanko Agnezo, in b; se rad z njo poročil, zaito jo zapira, da b; ne spoznala življenja. Mlado ln lepo d?kle, kri je vzljubilo H orača, pa je gluho za njegove prošr.Jo i-n ukaze. Dejanje Moliere tako zapleta, da prisluhnemo in uživamo ob glohril kih mislih njegovih 'verzov: Na koncu igire se razpete: Agncza je Enrkova hčerka, kj jo je iimel s Knizaldovo sestro Angeliko. Sestra je hčer rodi.a skrivaj, ksikor Je bila tudi tajno poročena. Mož je bil dail hčer v rejo v zakoten kraj, kjer naj bi bila riforubo vzgojena. Sam je msnral v tuje dežele. Ženska, pni kateri je bila v reji, jo je štiriletno Izročila Ar-molfu za nagrado. Na koncu se- Starši se premalo zanimaj") za vzgojo otrok — tako nam piše ena izmed učiteljic na Dolenjskem. Preberite njeno pismo in razmislite sami. veda zmaga mlada ljubezen. Oče paijde hčerko, kri s« poroči s Horacom. Režiser F. Kralj ima dober posluh za verz, ki je sicer včasih v Vldmarjevem prevodu okoren, vendar lep in zveni tekoče. Tri stoletja nas ločijo od tega velikega komika, vendar najdemo v verzih polno življenjske filozofije. Nič čudnega, če je Goethe rekel: »Mol i ere se je dvignil nad svoj čas!« Režiser, ki je igral tudi glavno vlogo, starega ljubosumnega snubca, je z odlično in doživeto igro, izrazito mimiko in pre-ciizniimi kretnjami poudaril med drugim tud; svetohiinstvo, k: ga ima Moliere toliko v svojih umetninah, im kj &e pojavi Pr-vič v »Solj za žene« v starem snubcu, ki skuša zatre ti mlado ljubezen s svetimi grožnjami in strahom pred pogubo. Ta senca gre naprej, je v »Don Jua-nu* in končno v Tartuffu, k:i ga je naše gledališče uprizorilo pred leti. V Tartuffu pa je satirik pretekel zavest svojega razreda in napovedal spopad med meščanstvo m in klerom, do katerega je sto let pozneje v revolucij tud j pri&lo. F. Kralj je svojega junaka s to lastnostjo oblikoval s subtMnimi finesami, tankočuten je za dinamiko igre, ki jo že kar stilizira, pazi na logični poudarek in skrbi, da je igra cei o t a. Pomilovalen posmeh meščanom, ki hrepene po plemiškem naslovu; neiskrenost, podkupljivost, laž, pohlep po mladem dekletu; puhla vzvišenost nad vsem, celo nad moralnim zakonom; skrita, ironiija — vsi ti odtenki vloge 90 našli v igralcu Kralju odličnega interpreta. »Ce si po sreči na visokem po-loažju, je dobro in lepo vse, kar storiš« — tudi temu se Moliere po-mehne. saj ruvno smeh je bilo sredstvo njegove kritike družbe. Prepričljivo je igralec pokazal ljubosumnega in komičnega čuvarja svojih »pravic«, družinsko avtoriteto, kjer naj bo žena le poslušna gospodinja. Mladi par. Agnezo m Horaca, sta igrala A. Golobova |fl T. Gortnar. Arnolfovo rejenko, mlado in nedolžno deklico, je Golobov a prav lepo oblikovala. Nežni in zveneči glas, zmožen drobnih prehodov od otroških, preko žametno mehkih do glo- k:h tonov, njena mimika in na- nosti vladajočih, kj je bolj ra-ravna igra, ljubke kretnje — finirana in tudi amoralna. Nju-vse to priča, da se bo razvila v na igra je dejanje poživila. Ar- prvovrstno igralko. Amolfov ukaz, geslo razredne družbe: »Dovolj besed! Jaz sem gospod, ti ubogaj, tak je red!« je mlada igralka sprejela tako prepričevalno, da smo ob njeni mimiki čufciilj otro satiro velikega Moliera. Gortnar je rutiniran igralec, njegov Horac je zaživel na odru. .lasna izgovorjpva, včasih prenagel tempo, vendar pravilni logični poudariti ter izrazita mimika — vse to je dalo ljubimca Horaca. Kmeta Alena, slugo, in 2or-žeto. služkinjo, sta igrala P. Cigler in J. Moravčeva. Razgibana igra in poudarjena mimika sta dali videz karikiranja. Moliere tu biča podkupljivost, oboževatelje zlatega teleta, zato se je mogoče komu zdelo pretirano — tu imamo še eilemen-te burke — vendar je režiser poudaril grobost in nizkotnost kmetov ter njihovo groteskno nespretnost z razli'ko od nizkot- nolov prijatelj Križal d je bil M. Saje. Z dobro masko, jasno govorico in sproščeno igro je v nJem zaživel meščan. Snidenje En rika (Z. Kavčič) s hčerko je bilo Precej hladno, vendar ni motilo celote. Lik Horacovega očeta Oronta je upodobil V. Zabkar, notarja pa M. Dobovšek. Vsi so dalj kar dobre tipe Preprost, lahkoten, toda učinkovit scenski okvir z elementi klasične arhitekture, kot jo je poznal Moliere, je postavil J. Zamljen. Dobre maske in razsivetljava (N. Pavlic), primerni kostimi, lepa scena — vse to je pripomoglo, da so tipi velikega genija posmeha in satire zaživeli na odru in da je uprizoritev zelo lepo uspela. Za Linhartovo proslavo pripravlja naše Gledališče njegovega »Matička«, tretjo letošnjo premiero, ki bo v februarju. Prof. Tone Trdan Spet ista pesem. Otroci mnogo izostajajo ""od pouka, ker je na deželi delo pomembnejše kot šola, zlasti pa veliko manjkajo tisti otroci, ki obiskujejo šolo zadnje leto. Poslali smo staršem opomine in ukore, toda vse brez uspeha. Mnogi starši vidijo v otroku le delovno silo, ne pomislijo pa da vseh otrok ne bodo mogli imeti doma in kaj tedaj? Pred tremi tedni smo imeli sestanek š-olskega odbora. Pogovorili smo se o materialnem stanju šole in o vzgoji otrok. Opazili smo, kako napačno vzgajajo nekateri starši otroke. V primeru, da je otrok nagnjen h kraji in prinaša domov razne predmete, največkrat pa denar, se mati zadovolji z izgovorom, da je otrok denar našel. Pred kratkim pa je tak otrok pri neki hiši vzel dva tisoč dinarjev. Mater smo morali poklicati v šolo. Zagovarjala ga je in sama povedala, da otrok kadi, in si za denar, ki ga »najde«, kupi ci garete. Rekla je, da ga ona ne žrtvoval, saj ne bi bili brezplodni! S tem hočem opozoriti starše na vrsto napak, ki se ne smejo več ponavljati, če hočemo more odvaditi kajenja, ker bi vzgojiti naše otroke v dobre bilo po njenem še slabše, če državljane. Upajmo, da v pri-bi ga opozarjala, naj neha. hodn.jič ne bo prišlo na rodi- Namesto, da bi otroka posvarila, ga zagovarja. Velikokrat so starši odgovorni za dejanja otrok. Se nekaj. Mnogokrat se teljski sestanek le 40 staršev, saj imamo na šoli 132 otrok. Starši bi se morali zavedati, da dajo otrokom najlepšo doto, če ga pravilno vzgajajo in zglasi mati pri učitelju, ko ima mu omogočijo poklic. Star otrok že v spričevalu nezadostno, s silo hoče doseči, da bi učitelj popravil nezadostno o-ceno. Taki starši pozabljajo, da je podkupovanje za nami in da je edino sredstvo za prestop v višji razred — znanje Neka mati je prišla letos menda prvič na roditeljski sestanek. S seboj je pripeljala dva otroka, ki naj bi poslušala, kaj se bo na sestanku govorilo. Ali je to vzgoja-? Ker ni bil v pol uri sestanek končan, je jezna odšla. Razumemo, da imajo matere mnogo skrbi in malo časa, zato smo tudi kolikor mogoče kratki Dve uri bi menda lahko vsak ZA LJUBITELJE FILMA Naš cilji I«: „nestor in hali pravi načelnik Doma JLA v Novem mestu kapetan Dušan Bojanić Za novomeške ljubitelje sedme umetnosti je zadnju čase kar dobro posmbljeno. V Novem mestu imamo dva kinematografa s pestrim ln tudi kvalitetnim sporedom. Tudi čez projekcijo ln ton se ne moremo več pritoževati. Oba kinematografa »Krka« in Dom JLA imata nove moderne aparature domače tovarne »Iskra« iz Kranja, zato lahko sedaj vsak film gledamo brez nepotrebnih prekinitev, pole« tega so tudi pomanjkljivosti glede projekcije in tona v glavnem odpravljene. V Novem mestu kar dva cinemaseopa! Zanimivo Je to, da v pogledu novih tehnik nismo v Novem mestu med zadnjimi, ampak nasprotno: med prvimi v Sloveniji in Jugoslaviji. Mislite, da to ni res? Da je to samo novinarska raca? Ne! V Zagrebu je bila šele pred kratkim otvoritvena predstava cinemaseopskega filma »Car-men Jones« in tudi v Ljubljani (v kinu Vič in Komuna) so šele pred kratkim prvič zavrteli isti film. V Novem mestu smo Se konec oktobra videli clnemascop JUGOSLOVAN V PEKLU »Cujte 110, gospod kolega, kaj pa tistile angel dela pri nas v peklu?« »Ah to je neki Jugoslovan. Veste, on sicer dela v raju, k nam pa pride vsako popoldne honorarno!« <»Jt?ž« ~ Beograd) (izgovori kmemaskop) film »Zlomljeno kopje« (ne »Zlomljena puščica«, kot Je bilo takrat napačno prevedeno), ko je bila v počastitev občinskega praznika o-tvorltvena piedstava v obnovljeni dvorani kma »Krka«. Ker smo ze pri cinemaseopu, naj povem, da to nI plastičen film, kot so nekateri pričakovali. Videz plastičnosti daje takolme-novani i-O sistem (trodimenzionalni sistem), ki je tudi drugod še redek ln drag. Zanj so potrebne tri kamere, ki film projicirajo na platno pod tremi različnimi koti in tako s pomočjo trojne projekcije ustvarijo videz plastičnosti. Cinemascop se nasprotno dosti ne razlikuje od navadne- projekcije, razlika je le v širini platna in v novem sistemu zvoka. S širšim platnom Je odpravljen okvir, ki na gledalca deluje kot da bi gledal skozi okno, poleg tega pa s tem mnogo pridobijo pokrajinske in posebno množične scene. Seveda, če naj opišemo cinemascop, ne smemo pozabiti na tako imenovani plastični ali tudi magnetični ton. Zvočniki oz. zvočni kanali so enakomerno razporejeni po celotnem platnu, ki je tudi večje, in tako glas prihaja iz tiste strani, kjer Je oseba, ki govori ali poje. To Je važna izpopolnitev, ki pa se pravzaprav Opazi le pri velikih platnih. V Novem mestu tega zaenkrat še nimamo, vendar vso tonsko opremo pričakujejo že v kratkem. Ob koncu še o različnih variantah nove tehnike, kt bi jo lahko imenovali kar etne-maseopsko, ker ima ravno cinemascop vodilno vlogo. Wide-scre-en pomeni široko platno. Od cinemaseopa se močno razlikuje, ker nima magnetnega tona. Slika Je le nekoliko podaljšana. Super-sonp smo pred kratkim videli v Domu JLA (glasbeni film »V srcu mladih« z znanimi ln popularnimi pevci Doris Day ln Frankom Sinatro v glavnih vlogah). Razlika med »Krklnim« cinema-scopom in superseopom Je le v tem, da je platno tudi višje, ne samo širše. Tako se dobi večja slika, kjer se posebno lepo uveljavijo pokrajinski motivi in prizori množičnih nastopov. Kaj bomo lahko gledali v letu 1957? Da bi spoznali probleme novomeških kinematografov, smo obiskali načelnika Doma JLA kapetana Bojanlča in upravnika kina »Krka« tov. Adama. Danes naj posredujemo razgovor z načelnikom Doma JLA. Ta nam je povedal precej zanimivosti glede nabave filmov, glede letošnjega sporeda itd. »Uprava Doma JLA se že vse od začetka trudi,« Je začel kapetan Bojanić, »da bi nabavljala same dobre in kvalitetne filme ln tako zadovoljila novomeško občinstvo. Naš cilj sta kvaliteta ln pestrost sporeda. Jasno je, da vedno ne moremo nabaviti samo (Prenos s 3. strani) in pomagati, kjerkoli in ka- V FLRJ uživajo vse verske darkoli se da, z željo, du bi skupnosti enako pravice. Iz predstavniki Cerkve in drža-svetovno nazorskih razlogov < vc čimprej rešili še vsa pri jo drugačen odnos do ljudskih nas odprta vprašanja. Ne la- oblasU nemogoč. Za svobodni razvoj verskega in cerkvenega življenja jamči naša ustava, Zakon o pravnem položaju verskih, skupnosti, predvsem pa *e sama socialistična družba .in demckrn«/čne pravice državljanov brez razlike. Vse naše delo in odnosi do ljudr skih oblasti nosijo pečat mirnega in poglobljenega dela za naš skupni napredek. Jasno je samo po sebi, da ljubosumno tudi mi čuvamo pridobitve NOB, posebno še bratstvo in enotnost. Temelj vsemu so pa naša evangeljska načela in pozitivni krščanski nauk. V najtežjih trenutkih slovenske zgodovine smo stali patriotični duhovniki ob strani svojemu narodu in bili pripravljeni braniti svobodo in neodvisnost svoje domovine tudi za ceno svojega življenja. Tudi danes ne želimo, da bi nam kdo dajal nasvete, najmanj pa jih Želimo cd tistih, ki so zapustili svoje črede in pobegnili v zamejstvo! Se to bi rad povodni v zvezi s tem vprašanjem: vemo, da je vodstvo Cerkve poklicano urejati pravne odnos*1 med Cerkvijo in držaVo. Mi pa smo kot zvesti člani Cerkve in dobri si nov i svoje domovine Vedno pntipravljenl Izravnavati stimo si nobenih pravic in pooblastil, Le s svojim pravilnim delom in korektnim odnosom do posameznih predstavnikov hočemo graditi most med obema in ustvarjatii vzdušje medsebojnega sporazumeva- n}a* Kakšen je program Pokrajinskega odbora CMD za Dolenjsko? »Naš program je v sklopu programa, ki ga vsako leto januarja sestavi Glavni odbor CMD v Ljubljani in ki ga sprejmemo* z morebitnimi dodatki ali prilagoditvami na pokrajinskih sejah. Kakor doslej, bomo imeli tudi letos 4 okrajne sestanke in 2 pokrajinski proslavi, eno za društveni praznik in Dan vstaje ter đrufiO za Dan republike. Upamo, da bo letos počitniški tečaj »Studijski teden CMD« tokrat v Novem mestu, katerega se bodo lahko udeležili tudi naši sosedje hrvaški duhovniki. Zanimiv bo kulturni nastop naših članov in koncert društvenega pevskega zbora, ki bo pravzaprav predstavil našo tovrstno dejavnost tokrat na Dolenjskem. Verjetno bomo tudi našli možnost za obisk slavne kartuzije Ple-terje pri Šentjerneju, kjer je doma naš priljubljeni iin od- lični član, gospod prior dr. Edgar Leopold, znan po svojem pozitivnem zadržanju med NOB.« Ali imate z ostalimi pokrajinskimi odbori CMD kake neposredne stike, bodisi v naši republiki ali v sosedni republiki Hrvaški? «V Sloveniji smo povezani z vsemi pokrajinskimi odbori po naši centrali in glavnem odboru CMD. Srečujemo se na raznih proslavah, sestankih in zlasti na počitniških tečajih. Na raznih občnih zborih stanovskih društev po vsej državi se pa spoznavamo z verskimi predstavniki drugih veroizpovedi, tako s pravoslavnimi, protestantskim in muslimanskimi. Rad se spominjam srečanj z duhovniki v Bosni in Hercegovini, v Crni gori, Hrvatski in Makedoniji. Pogostejše stike imam s pokrajinskim odborom v kar-lovškem področju, Liki, Kordunu in Baniji, ki mejijo na Belo krajino. 23. novembra sem bil kot delegat CMD na občnem zboru društva katoliških duhovnikov v Zagrebu. Hrvaško duhovniško društvo se počasi konsolidira in članstvo raste. Ljudska oblast jih podpira, cerkveno vodstvo pa tudi nima več tako ostrega odnosa do članov društva; »non licet« in »non expedit« praktično več ne prihaja v poštev. — Seveda porabim tudi osebne stike med hrvatskimi duhovniki, tako katoliškimi kot pravoslavnimi, za pogovore p vseh važnih stanovskih in društvenih vprašanjih.« Kakšni so na področju Dolenjske pogoji za bodoče delo vašega društva? »Menim, da so ugodni in da se bodo počasi še zboljšali, Naše delo je tako izdelano, po društvenih pravilih opredeljeno, da nas vsak dobromisle-či duhovnik lahko razume in stopi v naše vrste. Samo posamezniki se nam bodo vedno izmikali, vendar smo pripravljeni spet in spet pojasnjevati, jih obiskovati in razlagati našo društveno in sodobno stvarnost. Zdi se mi, da nekateri premalo berejo naš tisk in premalo poznajo naše društvo, le preradi pa nasedajo nekaterim zahrbtnim namenom in • škodoželjnim vplivom od koderkoli! Kot sem že pojasnil, bomo letos delali v društvu po delovnem programu za 1957. Zlasti delaven bo literarni krožek, posluževali se bomo pokrajinske knjižnice CMD v Novem mestu, društvo pa bo pomagalo tudii članom, ki bi se radi kulturno udejstvoval( Na društvenih sestankih bomo pa študirali predvsem socialna vprašanja.« dobre filme, ker Imajo uvozna podjetja med dobrimi tudi slabe. Ker moramo upoštevati tudi finančno plat, smo včasih prisiljeni med kvalitetne filme vriniti tudi kakšen povprečen vvestern ali kaj podobnega, ki nima u-metnišklh kvalitet, gledalce pa privlačuje. To je zato, ker filmska publika v Novem mestu ln tudi drugod še nima potrebne razgledanosti ln Je še mlada. Včasih se zgodi, da ima dober umetniški film manj obiska kot podpovprečna kovbojka. Naša uprava najema Jjilme od skoraj vseh distribucijskih podjetij Jugoslavije. Na prvem mestu Je beograjski Morava-fihn. nato Lovčen-film, Kinema-Sara-levo, Makedonija-Skoplje, Zeta-rllm itd. Se najslabše zveze imamo z zagrebško Croatio ln ljubljansko Vesno. Pri slednji bi pripomnil, da smo precej zapostavljeni, oziroma da je »Krka« toliko prlviligirana, da nam pobere vse kar je kaj vrednega. Tako smo lani, samo da ne bi popolnoma prekinili stikov odkupili dva filma, ki sta že bila v Novem mestu v kinu >Krka«. Tako Je pri Vesni. Pri dru Ki h distribucijah Je drugače. Tam v takem primeru, kot je v Novem mestu, razdelijo vse filme v dve skupini ln potem vsak lahko Izbira v svoji skupini. Tako nI zapostavljanja. Mislim, da se bodo sčasoma odnosi s »Krko« uredili In da konkurenca ne bo imela škodljivih posledic, ampak bo nasprotno skrbela za še večjo kvaliteto filmskega sporeda v Novem mestu.« V Domu JLA bodo predvajali letos 45 barvnih filmov »Vedeli bi radi, kakšen Je letošnji spored? No, večina filmov je kvalitetnih in le redki so brez umetniške vrednssti. Se nekaj. Letos bomo od skupnega števila 58 filmov, ki so že odkupljeni, gledali kar 45 barvastih, od tega pa še nekaj clnemascopskih. Začnimo kar s sporedom za prve tri mesece letošnjega leta. Konec januarja bomo gledali popularni ameriški film »Stekleni čeveljček« z Leslle Caron v glavni vlogi. Takoj nato bo na sporedu ameriški film »Obsojeni« (gl. vloga Glenn Ford) in nato ameriški film Dva tedna ljubezni (v gl. vlogi Ricardo Montal-ban). Za konec meseca bomo imeli na sporedu še sovjetski film Pomladanski mraz. V februarju bomo videli: Tarzan brani džunglo. Sodnik Tlmberline, Skrivnost sobe 19, znani italllan-skl film Kruh. ljubezen in fantazija z Gino Lollobrlgldo in Vit-toriom de Stco. Takoj nato bomo videli Upornika z Garv Coo-perjem, nato Italijansko komedijo Turek Napolitanec (v gl. vlogi Toto) ln za konec Italijanski glasbeni film 10 ljubavnih pesmi. V marcu bo na sporedu ameriški vvestern San Antonio z Errol Flvnnom, dalje domači film Zenica, ameriški otroški film Mali begunec, črnogorski film Zle pare, ameriška filma Kvartopirec % Misslsipplja In clnemascopskl film Vera Cruz. Konec meseca bomo videli ameriški kriminalni film Vzdolž treh temnih ulic in sovjetski film Kneginja Meri. Za ostali del letošnjega leta še nimamo popolnoma izpopolnjen spored, vendar so že sedal zagotovljeni nekateri zelo dobri filmi. Klasificirali bi Uh po nacionalni pripadnosti produkcije. Največ bn seveda ameriških filmov, kajti ameriška filmska proizvodnja Je brez dvoma nal-večia na svetu. Naštelmo filme: Posledn.lič sem vide! Pariz, (glavne vloge: Ellzaheth Tavlor in Van Johnson), Martv (odličen film, nagralen na filmskem festivalu v Canesu), komedija Pot v Hol-lywood (gl. vloge: Doris Day in Garv Cooper), Ne kot tujec (Olt-via de Havilland. Robert Mlt-chum ln Frank Sinatra), 2ene orkestra (popularni film o orkestru Glenn Mlllerja). Overland Pacifik (vvestern), Maščevalci (gl. vloga Douglas Falrbanks ml.). Robni preko reke (western z Au-die Murphv v gl. vlogi). Tujec v sedlu (western) komedija Poskrbi za veselje (par Stanlv in Olio), Svengall (Hlldegarde Neff in Terence Morgan v gl. vlogah).' dolgo pričakovani film Bosonoga grofica (v gl. vlogah Ava Gard-ner In Humnhrev Bogart), znana komedija neneralnl Inšpektor fDanny Kavel, dragi film Zvezda Indije, Kleopatra. Borba v vse-mirju, Broadvvavska uspavanka. Človek s puško, Ženska temnica, Wepkenđ v VValđvorfu, Graciela. Od Italijanskih filmov bomo videli: 2elezničar (s Silvio Kochct-no), Odiseja (v gl. vlogah: Kirk Douglas, Rossana Podesta In Sil-vana Mangano). Teodora in Se nekatere druge (V znaku Venere z Sophio - Loren v gl. vlogi.). Od francoskih filmov so že za-eotovilenl: Otroci ljubezni (Etchi-ka Choureau v glavni vlogi), Marlana moje mladosti, Avanture seviljskega brivca, komedija Mo-škl so takšni itd. Odkupljeni bo- Kapetan I. kl. l^ušan Bojanić, načelnik Doma JLA v Novem mesti* do verjetno še Rdeči balon ln Svet tišine (oba filma sta bila nagrajena na festivalu v Canesu), Ko bi vsi fantje sveta, Francoski can-can, Junaki so utrujeni Itd. Od angleških filmov Je do sedaj predviden le Madleine (Ann Todd v gl. vlogi) od sovjetskih pa Dvanajsta noč in še nekateri. Predvideni za odkup so tudi nekateri japonski filmi, med njimi znani film Sedem samurajev in Legenda o Ugescu. Od ameriških filmov so predvideni za odkup tudi Veliki manevri, znani film Ane Magnnni Tetovirana roža, Kelly in divja mačka, Daljni horizonti, Cirkus, Calappolo in Velika avantura. Seveda ne sinemo pozabiti tudi na cinemaseopske filme. Se letos bomo lahko gledali cinemaseop-ski film Do pekla ln nazaj (vojni film z Audie Murphy v glavni vlogi) in vistavision film Primite tatu (kriminalni film z Grace Kelly In Garv Grantom). Med letom bomo odkupili še nekatere druge, pripomniti pa moram, da je clnemascopskih filmov pri nas še malo uvoženih, ker je tudi odjemalcev v Jugoslaviji doslej še malo.« Ob zaključku zanimivega razgovora s kapetanom Bojanlčem sem zvedel še, da je Imel lani največjo udeležbo star film Bell Jorgovan, kljub vsem pomanjkljivostim glede tona in tudi slike. Za nJim pride domači film Hanka in seveda Tarzan in njegova tovarlšica. To nam kajpak pove marsikaj. F. Mikec ši ne bi smeli otrok zato izkoriščati samo za delo, morali bi jim omogočiti, da bi vsaj kdaj pa kdaj vzeli v roke knjigo. Le na ta- način lahko dokažejo pravo ljubezen in skrb za svoje otroke. MalČi Arh Podgrad Mladina z novomeške gimnazije piše V soboto 12. Januarja Je bila v risalnici novomeške gimnazije polletna konferenca osnovne organizacije LMS na gimnaziji. Mladinci so pregledali delo in uspehe v prvih mesecih pouka. Razpravljali so tudi o tem, kaj bodo naredili v prihodnjem polletju. Krožki, ki so vključeni v mladinsko kulturno društvo »Oton Zupančič«, so delali že od začetka šolskega leta, kolikor so mogli poleg učenja in priprav za šolo. Mladi pesniki, ki so člani sekcije, niso usahniLi. Čeravno niso imeli denarja za izdajo nove številke »stezic«, so pisali in prav na tej konferenci seznanili dijaštvo s svojo poezijo. Tako sta neknj svojih lirjčnih pesmi prebrala sedmo-šolca Jože Prešeren Iz Žabje vasi in Janez Kramar iz Kamenja, ki je poleg pesmi prebral tudi prozni odlomek Kako bo umirali slovenski partizani. Spomlad; bo literarna sekcija organizirala v Novem mestu literarni večer dolenjskih srednješolcev, da bo najmlajšo pesniško generacijo lahko spoznala tudi širša Javnost. Recitacijski krožek Je bil zelo delaven. Člani so nastopali na vseh, proslavah v Novem mestu, na Šolskih proslavah, kakor tudi na proslavah JLA v Birčnl vasi in Brš-Ijinu. Tam je nastopila tudi folklorna skupina v slavonskih narodnih nošah pod vodstvom prof. Jankovičeve. Recitacije je pripravil tov. prof. Robida. V folklorni skupini sodeiuje 24 dijakov, ki so vadili dvakrat na teden Snhistl so najbolj vztrajni. Njihovo društvo »Rtojan Puc« prav lepo uspeva. Dosegli so tretje mesto na brzoooteznem prvenstvu v Trebnjem. Člani tega društva pridno vadijo ln se udeležujejo vseh tekmovanj. Tudi dobrih Sporlnikov na novomeški gimnaziji ne manjka. Nekateri mladinci so Clanl kotai-kar-Ske ekipe TVD Partizan. V prvem polletju Je bilo medrazredno tekmovanle v košarki. Prvo mesto le zasedel osmi razred. Na konferenci so pregledali tudi sklepe prve konference. Takrat Je bil izvoljen odbor, ki naj bi poskrbel za sodelovanje z vajensko mladino. Odbor se Je sicer trudil, da b; prišlo do sodelovanja, vendar bo to uspelo šele sedaj, ko bo tudi vajenska mladina dobila svoje mladinsko vodstvo. Sodelovanje z mladino učiteljišča 1e bilo lotos kar zadovoljivo. Organizirali smo skupne proslave in zabave. V prvem polletju smo Imeli tri mladinske konference. Na eni izmed njih je mladina razpravljala ,0 zunanji politiki In o socialističnih gibanjih v svetu. Posamezn; aktivi po razredih ?n kar razgibani. V petih razredih predelujem statut LMS, pomagalo pa Jim člani sekretariata Ostali razredi imajo redno na programu politične preglede, razpravljalo pa tudi o šolskih problemih. Pri pripravah za novoletno Jelko so bilt vsi zelo pridni. Konferenci Je prisostvoval tudi zastopnik OK LMS Novo mesto, ki Je razdelil mladincem in mladinkam nove izkaznice, 'jih vzpodbujal 1n jim dal smernice za nadaljnje uspešno delo. L. M. Otrok je odkrit, taka je zato tudi njegova risba. Ivan Slapničar: NA VRTU (novomeška gimnazija) Živahno zimsko izobraževanje Letošnjo zimo je izobraževanje zavzelo zelo lep obseg. Razni tečaji in seminarji so po vseh občinah. V Dolenjskih Toplicah so pravkar zaključili strokovni tečaj za upravnike in knjigovodje kmetijskih Za 40.000 din za slučaj invalidnosti vsled nezgode je zavarovan vsak naročnik našega tednika pri DOZ Novo mesto, za 20.000 din pa za slučaj smrti, ki bi bila posledica nezgode. Ne odlašajte zato s plačilom naročnine za dolenjski pokrajinski časnik! zadrug ter državnih posestev. Organizirala ga je Okrajna zadružna zveza, na njem pa so predavali Člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, sekcija Novo mesto. V Straži imajo seminar za vodilni kader podjetij in sindikalnih podružnic, v obratih NOVOLESA v Straži pa imajo še posebej strokovne tečaje za delavce. Tudi tečaj Okrajnega ljudskega odbora v Dolenjskih Toplicah za administrativne uslužbence občin se nadaljuje. V Semiču pripravljajo strokovna predavanja za delavce in uslužbence. Predavanja bodo v podjetjih. Tečaje, odnosno seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov sindikalnih podružnic pripravljajo tudi v drugih občinah. Semiške novice za volitve SZDL V nedeljo, 13. januarja, je bil v osnovni šoli v Semiču drugi roditeljski sestanek. U-deležilo se ga je od 198 šoloobveznih otrok 146 staršev! To je dokaz, da se večina starcev zanima za socialistično vzgojo in izobrazbo svojih otrok. Le dobro pripravljeni sestanki privabljajo iz leta v leto več roditeljev.' Sestanka se je udeležilo tual nekaj tovarišev Iz Novega meda, Tako je profesor Ivo Zobec predaval o zdravstvu, o hgienskih in nehigienskih razmerah pri nas ter o njihovih posledicah. Po predavanju so predvajali film o higieni, ki je ljudem nazorno prikazal kako lahko s skromnimi sredstvi in dobro voljo ohranimo red ln snago v stanovanju in Vsej okolici, kjer živimo. Vi- deli smo tudi film o transfuziji krvi, o njeni potrebi in pomenu. Navdušenje po končanem predavanju in filmu dokazuje, da si naši ljudje takšnih in podobnih predavanj še želijo. Za predavanje se tovarišu prof. Zobcu iskreno zahvaljujemo in želimo, da naš spet kmalu obišče. Na setanku so razredni učitelji poročali o učnih uspehih in neuspehih ter o šolskem obisku ob zaključku prvega polletja. Učni uspeh je bil zadovoljiv, lahko pa bi bil boljši, če bi starši ne preobremeni e vali otrok z delom, da bi imeli dovolj časa za učenje, kar je zlasti v višjih razredih nujno potrebno. Otroci se vsega ne morejo naučiti v šoli. Tudi z obiskom smo bili zadovoljni, razen pri učencu Fran- Nevsakdanje srečanje jubilantov V nedeljo 30. decembra je bila v Biški vasi prf tov. Janezu Opari lepa in ganljiva svečanost: 50-letnica tistih ki so bili leta 1906 rojeni na območju bivše občine Mirna peč. jubileja se je udeležilo 23 moških in 2 ženski — 25 jubilantov, ki so v letu 1956 izpolnili 50 let. Od petindvajsetih jubilantov jih živi 14 v svojem rojstnem kraju, 4 v Ljubljani, 1 v Ribnici. 3 v Novem mestu, 1 v Prečni in 2 na področju občino Trebnje. Ganljivo je bilo snidenje z nekaterimi, ki se niso videli od šolskih klopi dalje. Obujali so spomine in se prisrčno zabavah. Navzoči so bili tile tovariši in tovarišici: ■ Matoh Franc iz Ribnice, Ludvik Sta-rič (Leteči Kranjec) iz Ljubljane, Anton Saje, Alojzija Makse in Amalija Rozman iz Ljubljane. Makse Janez, Franc Rajer, Franc Jamnik i/. Bršijiaia pri Novem mestu, Alojz Kafrle iz Prečne, Janez Opara iz Biške vasi, Anton Krevs iz Malenske vasi in Janez Muhič iz Ćešnjic, Alojz Luiar iz Ivamje vasi, Janez Kolenc z Malega vrha, Anton Langer iz Gornjega Podboršta, Alojz Brezovar iz Hmeijčiča, Janez Smoiič s Sel, Jože Jakopin iz Šentjurja, Janez Krevs iz Hrastja, Jože Makse s Poljan, Jože Rozman in Janez Zarabec iz Globodola, Miha Kastelic z Jezera, Jože V vsako hišo na Dolenjskem DOLENJSKI LIST ! Nobenega dolenjskega gospodarja brez DOLENJSKEGA LISTA! Smrke iz Lukovka in Jože Zupančič z Jablane. Vsem slavljencem želimo še mnogo srečnih let! Franc Rajer ou Pa&iču iz petega razreda, ki izostaja od pouka tudi po več tednov, čeprav ve, da je uzakonjena osemletna šolska obveznost. Njegovi starši so bili zaradi tega prijavljeni sodniku za prekrške v kaznovanje. Ob zaključku prvega polletja je šola kupila dlatprojektor, ki je za sodobno šolo res potreben. S tem bomo dosegli še bolj nazoren in kvaliteten pouk. Učitelji in starši smo si bili edini v tem, da bomo le s skupnimi močmi lahko vzgojili otroke v aktivne graditelje naše socialistične družbe. P. M. Občni zbor Društva prijateljev mladine Na občnem zboru Društva prijateljev mladine je bil izvoljen nov odbor, katerega člani so: Jožica Kristanova, France Jaklič, Zvonka Pusta-vrh, Ivana Radojčič, Franc Malnarič in Ivanka Bukovec. Glavna skrb novega odbora bo zgraditev otroškega igrišča. 13. januarja je bil v Smar-jeti občni zbor Rdečega križa. Ob zelo lepi udeležbi so razpravljali o delu odbora Rdečega križa, zlasti pa o pomoči socialno šibkim prebivalcem in o krvodajalcih, ki jih bo kmalu potrebovala nova transfuzijska postaja v novomeški bolnišnici. Tovarišica Grahu-tova je prebrala članek dr. Toneta Hočevarja o nalogah Pvdečega križa, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu. Člani so razpravljali tudi o higieni in o novem vodnjaku v Dolenji vasi, za katerega je dal potrebni material za obnovo okrajni odbor Rdečega križa, ostala dela pa so vaščn-ni naiedili prostovoljno. Učiteljica Andreja Gornik je razložila članom Rdečega križa pomen volitev novih vaških odborov Socialistične zveze, ki bod-> v Smarjeti 24. februarja. Sklenili so, da se bodo vsi udeležili volitev- Nato so izvolili nov upravni in nadzorni odbor organizacije Rdečega križa za Smarjeto. Ea3 le novega j Stopicali Prod kratkim sta bila v Stopirah dva občna zbora: Društva priijateljev mladine in Zveze borcev. Poročila o delu DPM so pokazala, da je društvo na pravi poti, kar je zlasti zasluga tajnice Angele Knaflii'čeve. Društvo prijateljev mladine v Sto-pičah šteje 63 članov. To je že kar lepo število, vendar še premajhno' za tako velite okoliš. Vaj člani društva pridno delajo, o čemer pričajo razne akcije, predvsem se je to videlo za novo leto, ko so kar v štirih vaseh uspeli organizirati novoletno jelko za predšolsko, šolsko in pošolsko mladino. Vse predšolske otroke, so tudi pogostili. Vsem, ki niso prišla na novoletno jelko, so poslali darilc na dom. Poleg tega so člani DPM zbirali tudi sadje. Da pa delo DPM tudi v bodoče ne bo lahko, vidimo že iz številnih skleoov. ki so jih sprejeđil na občnem zboru. Marca bodo pripravili plondrtko mašken-ado, pionirje pogostili in nagradili najboiljše ma.ske. Ob koncu šolskega leta bodo najboljše učence nagradili in pripravili zaključno pogostitev za prve »maturante« na stopi-ški gimnaziji. Zelo razveseljiv je tudi sklep, da bodo še bolj kot doslej sodelovali na roditeJijisikih sestan- kih in tudi samii vplivali na mladino. Na tem občnem zboru je biil ustanovljen tudi Pionirski »v^t kot sekciua DPM. Tu moram omeniti, da je član tega sveta tudi maoor Dimić, katerega enoto so našj pionirji obiskali 22. decembra. Takrat je bilo tudi sklenjeno, da bo odslej trdna dn trajna povezava med JLA in pionirji stopiške šole. O rušit v o prajaiteljev mladine v Stopičah bo povsod pomagalo, kjer koli bo treba mladini pomagati. Občni zbor Zveze borcev je bil &labo obiskan. Deilo te organ izaciije v Stopičah ni popolnoma tako, kiot bj moralo biti. Seveda s-tem ne mislim podcenjevati dela organizacij*, temveč poudarili samo to, da bi moralo deilo poživetl. Prva in najvažnejša naloga Zveze borcev Je, kot je poudaril delegat ObLO tov. Kobler, skrb za otroke padlih in še živečih članov ZB. Posebno skrb je treba posvetiti otrokom borcev, ki so ostali brez staršev. Važna naloga organizaciije pa je tudi. da olami svojim ©ova-ščanom razlože ob posebnih priložnostih razna dogajanja 'v svetu. Sklep, da bodo do kongresa ZB zbrali T.o v Novem mestu letni ohčnl zbor. Na občnem zboru bomo razm-rav-IJali o dosedanjem delu. Dosebno bemo skušali analizirati nepravU, no.stl. ki 1no tcnažo 300.000 bruto.regdstrsik.ih ton (brutoineiglsitrftka tona, BRT, je pnosfcomitna trgovskih ladij). Predvojne ravn; našega trgovskega ladjevja .še niismo dosegfli (štelo je 403.372 BRT); res smo zgra&lfti precej rarvih ladij, toda nekaj starih smo morali vzeti iz pnomeita. Med voljno je naša trgovska mornarica izgubil« več kot polovico svojih ladij (156). Ob koncu leta 1946 smo timeii samo 24 'ladij za doilgo, prekomorsko plovbo ■ skupno tonažo 111.000 BRT. Prav prekomorske Indije pa so za trgovsko mornarico najvažnejše, kajti našo državo povezuj pij© z vseimi kontinenti, uvažsijo, trazvažaijo iin prevažajo blago im oslknburjejjo prekomor«iki potniški promet. Najpočasnejše, toda najcenejše prevozno sredstvo Tramspont danes opravljajo letala, vlaki, kamioni in ladje. In razlika? Letala so natjhitreu-ša. kamioni naijbcilij praktični, vilak; -io ne samo hitri, ampaik Diaihko pravazcijo itudi velike količine, ladij© ®o pa vsekakor naijpDČfvsinetjže, imajo pa veliko predme =it, da s o najcenejše im da prevažajo ogromne količine. Po moriju danes plovejo pravcata plavajoča mesta, kakor sta na primer v potniškem prometu 314 metrov dolga potniška lad;ja »Oueen tafeafoeth« (83673 BRT) in najhlllrejša .ladja sveta »United Staite«* (53.000 BRT). Biago pa prevaži^o orjaiški tankerji, ki iimaijio tudi po lOO.OOO BRT. Toda vzemimo že običajni tovornjak z nosilnostjo 10.000 tati. Taka ladja iahiko naenkrat prepelje isto količino tovora kakor 20 tlovoamiiHi vlakov, od katerih imig vsak Po 50 vagonov, aij pa toliko kot 5000 kamionov. Skupna dolžina teih tovornih rvlaikov >b.i bjlla okrog J* •kiil.omei'.irov, na moriju pa ves r.jinov tovor lahko vkrcajo na ladjo, ki je dotlga komaj 150 m, (Ista kolačima energije, porabljena za prevoz nekega tovora, ima na morju neprimerno večji učinek, kakor na kopnem. Primera: konij Bahko potegne z uporabo iste moči na slabj poti 7!i0 kg, na asifailtirani cesti 1500 kilogramov, na tračnicah 7fi00 kiiloigiramov in na vodi — 50.900 kiilcigramov. Razlliko med transportom po morju in kopnem nam pokažejo tudi cene. Vzemiimo razdaljo od naše državne meje do Ant-verpraa: po kopnem je to 1161 kilometrov, po morju 5565 kilometrov. In čeprav je ta razdalja po morju petkrat daljša, t)e prevoz, blaga z ladjo za 28 cislotkov cenejši, kakor po kopnem. Ta razlika v ceni vse- kakor odtehta počasnejši prevoz po morski .poti. Pol stoletja stare ladje Za ekonomičnost Jadij je važna brzina, starost in vrsta pogona. V svetovnem morskem prometu danes čedalje bolj prevladujejo traimperske jn linijske ladje, ■ ki iimaj o brzine 12 im več miillj na uro. Naše ladij e bo večinoma vse poiasne. Brzino 9 miilj ma uro razvije lahko 22 ladij, 12 mlilii osem ladij, le nekaj iadilj doseže 16 milj na uro. Glede pogona imamo 29 ladij na premog in 22 motornih. Zanimiva je tudi starost naših ladij. Do pet let je starih 16 ladij, do 20 lat 10 ladij, do 40 let 27 ladij, nekaj je pa že pravih stark, ki so bile porinjene v morje pred več kot 50 leti. Razen majhne tonaže je tehnična in ekonomska zastarelost ladij najhujša težava naše prekomorske trgovske mornarice. »Žužemberk« vozi v Izrael Navzilic raznim pomanjkljivostim in majhnemu številu ladij, pa naši pomorščaki vzdržujejo veliko prekomorskih linij im opravljajo veiliik promet. Kod in kam vse vozijo ladja naše trgovske mornarice? »Makedonija«. »Crna gora« in turbinska ladja »Hrvatska«. Na progi za Severno Evropo plovejo ni deset dnj »Vojvodina« in tri ladje tipa »Rijeka«. Progo Tur-čila- Izrael vzdržujejo ladje »Žužemberk«, »Solim«, »Hercegovina« in »Vranjic«. Ladje tramperji pa vzdržujejo zvezo s pristanišči vzhodne Afrike, Japonske in zahodne obale Amerike. Tako jugoslovanske zastave res vihrajo po vseh svetovnih morjih. Velik pomen pomorskega prometa za naše gospodarstvo Kakšen je delež trgovske mornarice za naše gospodarstvo?. Leta 1947 so l3dje prepeljale 1 mi-ljjom 100.000 ton tovora. 1953 je bila ta številka podvojena, 1955 je pa že dosegla 3 milijone ton. Vrhu tega so naše prekomorske ladje prepeljale v teh 10 letih okrog 30.00U potnikov. Ju-golinija je imela leta 1954 čistega zasiužka 14 milijonov dolarjev, več kot katera koli druga naša gospodarska panoga v zunanjetrgovskem poslovanju. Ze ti skopi podatki kažejo, kako velik pomen v jugoslo- ■Skupnost je zadnje čase dala na razpolago velika sredstva za razvoj domače trgovske mornarice, po leta 1961 bodo naše velike ladjedelnice »3. maj«, »SpMi« in »Uljanik« zgrad'le zanio 72 velikih ladij. Torej bo tolko jugoslovanskih zastav več plapolalo nad tujimi morji in nad mašim Jladranom m nas povezovalo s tujimi kontinenti in deželami po morju, tej najstarejši svetovni poti. Tudi temu ni žal! Podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Novem mestu nas je pred dnevi obvestila, da je .izplačala lani poškodovanemu JANEZU MATKOVICU, rudarju v Ka-nižarici 17 pri Črnomlju, zdaj še 6 tisoč dinarjev, 25. aprila 1936 pa že 4 tisoč dinarjev. Skupno je torej dobil .fanez Matkovič deset tisoč dinarjev, ker so mu ob zaključku zdravniškega pregleda priznali, da je zaradi poškodbe, ki jo je dobil pri žaganju drv na cir-kuiarki, ostal 25-odstotni Invalid. Ker je imel tovariš Matkovič lani naročnino za Dolenjski list v redu poravnano, mu je DOZ brez odbitka in zavlačevanja izplačal 10 tisočakov. Tako pomoč nudi DOZ Novo mesto vsem našim naročnikom, ki bi se zaradi nezgode poškodovali in ostali invalidi. Edini pogoj je seveda v redu poravnana naročnina. Zato ne odlašajte z njenim vplačilom! Oba pokala A ekipa ŠD Novo mesto in Tone škerlj - novi brzopotezni prvaki Dolenjske Trgovska ladja KOKNAT, ena izmed ladij naše trgov, mornarice Na naši najdaljši morski progi — na Daljni Vzhod, do pristanišča Hongkonga na Kitajskem vozijo 4 ladje: »Triglav«, »Veiebiit«, »Lovčen« in »Drvar«. Odhajajo enkrat na mesec. Zvez« s Severno Ameriko oskrbujejo vsakih 20 dn moderne motorne ladje »Srbija«, vanskem gospodarskem življenju ima naša trgovska mornarica v prekomor&kem prometu. Toda nič manjši ni njem pomen za naš obalni- ln splošno jadranski tovorni in potniški promet, ki čedalje bolj narašča, hkrati pa terja čedaMe veič potniških,in tovornih ladij. ZANIMIVOSTI Zgovorni general Ameriški general Randolf Pat, komandant Korpusa mornarskih strelcev, bo nemara prisiljen dati ostavko na svoj položaj. 5. januarja je namreč izjavil, da bodo enote šeste flote, ki ima svojo postojanko v Sredozemlju, opremljene z atomskim orožjem. Njegove Pozdrav iz Kičeva Žužemberški fantje, ki služimo vojaški rok v Kičevu v Makedoniji, pošiljamo svojim staršem, znancem in svojim dekletom, kakor tudi vsem bralcem Dolenjskega lista, iskrene pozdrave. Kadar se vsi veseli zberemo, kaj radi pojemo naše slovenske pesmi in v njih izražamo hrepenenje po domačem kraju. Zelo dober prijatelj nam je Dolenjski list s svojimi novicami — res radi ga beremo. Ponosni smo na našega rojaka in borca Dolenjske, kapetana Jožeta Hrastarja, doma iz Gotne vasi pri Novem mestu. Radi se zbiramo okrog njega, ko nam pripoveduje, kaj je doživel v partizanih po raznih krajih naše Dolenjske, Upamo, da se bomo od njega marsikaj naučili in. postali dobri vojaki JLA in zvesti čuvarji naše domovine. Čeravno smo zelo daleč od vas, smo z vami, se veselimo vaših uspehov pri delu, zlasti pa pri graditvi boljšega življenja na Dolenjskem. Prisrčno vas pozdravljajo vojaki V. P. 4779, Kičevo Jože Zaje, Jože Nose, Jože Klobučar, Marjan Mrvar in Ivan Draginc. besede so bilo uradno sicer takoj demantirane, toda zanikanju te izjave bo malokdo verjel, kajti general na tako važnem položaju gotovo ni povedal kake izmišljotine. 100 ton nafte na dan Pri Dugom selu blizu Zagreba so 12. januarja spustili.prvo nafto s tega področja. Du-goselski izvori nafte bodo dajali prve mesece 100 ton nafte dnevno (vrednost čez dva milijona dinarjev), kasneje pa se bo izkoriščanje še povečalo. Cenijo, da je na tem naftnem polju 900 tisoč ton rezerv nafte in nad 300 milijonov kubičnih metrov plina, ki ga bodo uporabljali za potrebe Zagrebčanov in zagrebške industrije. Nafta teče iz petih bogatih izvirov skozi 3.300 metrov dolg naftovod, ki spaja vrtine z železniško postajo. Samo člani Prešernove družbe dobe za 500 din 7 knjig Preteklo nedeljo je bilo v Novem mestu prirejeno III. pokalno brzopotezno prvenstvo Dolenjske za petčlansko ekipe in posameznike. Po številu udeležencev je bilo letošnje prven.-.tvo najmnožičnej-še med podr.bnim prvenstvi, saj je sodelovalo kar enajst ekip s preko 63 udeleženci. Udeležba Ivančne gorice (Stične), Ribnice in Mirno peči je zelo poživila že tako precej pestro udeležbo. Dom JLA je bil v nedeljo od-8. ure zjutraj do petih popoldne prizorišče velikih borb in dvobojev za šahovsko brzopotezno prvenstvo Dolenjske. Kot prve so nastopile ekipe. Ze takoj v začetku se je izločila vodilna skupina, v kateri so bila moštva Novega mesta A in B. Kočevja in Črnomlja. Med njimi se je v glavnem tudi odvijala borba za najvišja mesta. Novomeška prva ekipa V postavi — Skerlj, Sitar, Zabuko-vec, dr. Golež in Fink je z zmagami nad Kočevjem (4:1) in Črnomljem (4:1) dobila precejšen naskok, tako da je bilo že več kol pred koncem jasno, kdo bo novi prvak. Za drugo mesto je bila odločilna dvakratna visoka zmaga A ekipe Črnomlja (5:0), tako da tudi poraz v zadnjem kolu z B ekipo Novega mesta (2:3), nI mogel spremenili vrstnega reda, Cr-nomaljci — Kobler, Klemene. Ma-lerič in drtlgl — so z naskokom pelih točk (enaka razlika je tudi med Novim mpstom in Crnom-llem) zanesljivo zavzeli drugo mesto med naibolIfilmJ ekipami Do-leniske. Kočevska ekipa je nastopila precei oslabljena, ker ni nastopil ing. Volk. Le malo Je manjkalo, da ie nI prehitela druga ekipa Novega mesta, ki Je v končnem plasmanu le za poldrurro točko za Kočevjem. Peto mesto za Ivančno gorico (Stično) ni pre-Henečenle, sal vemo. da imalo do-h-e šahiste. Tudi Ribničanl so ucodno presenetili Zadnla leta se niso preveč ka-'ali na tekmova-nlih. zato je nlihov plasman leo usneh. Isto vella tudi za šphlste Mirne peči. Tam niti Se nlmaio organizacije. pq so vseeno uspeli zbrati miarmnoriti! Jojmene! Pridj brž, Riki - tiki!« Rikj -tlki je naglo 'zmečkal še dve jajci In stekel z vso naglico po gredici z melonami pruti verandi, s tretjim jajcem v gobčku. Tam je bil namreč Tcdv z očetom in materjo pri zajtrku. Riki - tiki 3« vede!, dn zdaj ne jedo več. In res so bledi kot zid nepremično sedeli na svojih stolih In se niso ganili. Na slami poleg Tedvl/vega stola na e" |e Nagaina zvita v klopfič pripravljala, da '^ičl TetlyJa v boso nogo. 39. Nagova žena se je pozibavala z gornjim telesom in sikajc zapela zmagoslavno pesem: »Sin velikega inož^, ki mi je ubil Naga,« je sikala, »osiani mirno na svojem mestu! Nisem še pripravljena. Ako se kđo zgane, ga pičim, in čc *e ne zgane, ifa tudi pičim. Oj, bedasd ste ljudje, kj ste mi ubili Naga!« Ted.v je upiral svoja oči v očeta, ta pa ni mogel storiti drugega, kot da mu je zašepetal: »Obsedi na svojem mestu, Tedy! Ne premakni se! Tedv, ostpnj prj mirufr V «obl ie bila grozna, srce trgajoča tišina — nihče nI vedel, kaj jim bo prinesel naslednji trenutek. 40.. Tedaj Je dospel na verando Riki-tiki in zavpill »Obrni se, Nagaina, obrni se in bojuj se z menoj!« — »Vse ob svojem času,« mu je odgovorila kobra, ne da bi trenila z očmi. »Tudi s teboj bom poravnala račun. Zdaj pa poglej svoje prijatelje, Riki-tiki. Bledi so, kot da jih je strah. Ne upajo se premakniti z mesta in tudi tebe pičim, če se le še za skok približaš!* — »Pridi pogledat svoje jajce,« ji je zakričal Riki-tiki. »Pridi ga pogledal! V gredici za melone jih imaš skr*e, kajne?«