Štajerski
Ptuj, četrtek, 16. oktobra 2003
letnik LVI . št. 41 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Podlehnik
Kdo skriva dokumente? Stran 3
Ptuj
Črna usoda gumarstva Stran 4
Sv. Trojica
Zapleti z občino Stran 7
Ptuj
Muzeju superlativi Stran 13
Odbojka
Benedičanke premočne Stran 27
Ptuj . V Nemčijo 105 ton piščancev
m%m ■ I ■ ■ V V	■
Ptujski piscanci na Oktoberfestu
Na znamenitem Oktoberfestu, ki ga v Múnchnu obISCe vsako leto veC kot 6 milijonov ljudi, so letos prviC cvrCali tudi piSCanci iz Perutnine Ptuj.
V	16 dneh, kolikor je trajal svetovni pivski festival, so jih iz Ptuja izvozili v bavarsko prestolnico 105 ton, to je kar 15 odstotkov letos specenih piščancev na Oktoberfestu. Tolikšni tržni delež je količina, na katero so v Perutnini Ptuj seveda ponosni. Tudi zaradi simboličnih razlogov, kajti gre za največji družabni dogodek na svetu, kjer so še pred leti jedli predvsem krače in klobase, letos pa so obiskovalci že najraje posegali po pečenih piščancih.
V	Perutnini Ptuj so s piščančjim poslom na Oktoberfestu, ki iz leta v leto ruši pivske in kulinarične re-
korde, Munchnu pa prinese vsako leto za milijardo evrov turističnega prometa, zadovoljni. Hkrati pa jim izkušnje iz Bavarske kažejo, da je zabavna turistična industrija pomembna tržna niša v Sloveniji. Na Ptuju jo bodo letos povezali z odprtimi vrati ptujske kleti, ki po pripojitvi Kmetijskega kombinata zdaj tudi sodi v Skupino Perutnina Ptuj. Dan pred martinovim, 10. novembra, bodo namreč vsem, ki bodo prišli na brezplačni ogled vinskih znamenitosti pod zemljo, ponudili vino in piščanca.
(Dialog)
Podobe bistriških domačij
Letos poudarek vinogradništvu
V Slovenski Bistrici bodo ponovno pripravili prireditev "Podobe bistriških domačij", ki bo letos nekoliko drugaCna in v drugem terminu kot obi-Cajno, poudarek pa bo na vinogradništvu.
Organizatorji so se za ta korak odločili zaradi težav s prostorom v gradu in sosednji Pristavi, kjer nastaja nov keramični center, želeli pa so spremeniti tudi koncept Podob. Prireditve bodo v dveh termi-
nih - 23. in 24. oktobra, ko bo na Trgu svobode organizirana tržnica, na kateri bodo svoje izdelke predstavljali vinogradniki, čebelarji, zeliščarji, Ljudska univerza Slovenska Bistrica in posamezna turistična društva, ter 6. in 7. novembra, ko bo deloma v gradu, deloma pa na zunanjem in notranjem grajskem dvorišču razstava predmetov, ki so letos in v minulih letih prejeli kjerkoli kakšno nagrado, predstavljena bo nova zloženka s ponudbo na vinsko turističnih cestah na Bistriškem, v galerijskih prostorih bo odprta likovna razstava učencev osnovnih in srednjih šol, razstavljen bo nagrajeni spominek Ljudske univerze Slovenska Bistrica in potekala bodo tudi razna predavanja. Sklepni del Podob bo 7. novembra popoldan z martinovanjem ob kleti Bistrica.
VT
Tehnični pregledi, registracije in zavarovanja vozil
Ponedeljek - petek: 7. - 19. ure Sobota: 7. - 12. ure
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Phii
_02/788 11 75_
Jesensko delo priganja.
Računalniki po odličnih cenah
www.cointron.$i
Odgovor . »Le čevlje sodi naj odvetnik Resnik«
Naivnosti ne konca ne kraja II.
Lastnika in direktorja Poravnave, d.o.o., v odgovoru na članek, v katerem opozarjam na možnost povzročitve škode oškodovancem, ki bi slepo in brez dodatnih znanj in informacij zaupali reševanje svojega škodnega primera posredniškim odškodninskim podjetjem, ponovno neresnično zatrjujeta, da njihova družba opravlja storitve zastopanja strank. Podatki zavarovalnic kažejo, da navedena družba pri njih ne nastopa kot zastopnik strank.
Zato želim opozoriti oba pisca odgovora, predvsem pa širšo javnost, da poleg nelegalnosti obstaja še vrsta drugih nečednosti v odnosu do oškodovancev, na katere mirno pozabita. Na primer, eden od načinov oglaševanja različnih odškodninskih podjetij je nevljuden, če že ne kar grozljiv. V mislih imamo primere, ko 'novačijo' svoje stranke na primer v čakalnicah bolnišnic in zdravstvenih domov, torej v trenutkih, ko so za ta sporočila zares najbolj dojemljivi, vendar so v teh primerih tudi čustveno in duševno pretreseni in izkoriščati takšne situacije je neprimerno in neetično.
Sporočila različnih oglaše-
valskih podjetij so tudi skrajno nekorektna in žaljiva do dela odvetnikov. Neutemeljeno, skrito za posplošenimi pouličnimi ocenami, češ delo odvetnikov je slabo, neodgovorno, počasno, drago in izko-riščevalsko, predvsem pa brez posluha in občutka za težave in probleme ljudi, igrajo takšna sporočila seveda na karto "pri nas je vse drugače, pri nas bomo prisluhnili vašim težavam in vam takoj rešili vse probleme". Pri tem pa zamolčijo, da sami vse odškodninske primere zgolj posredujejo od njih izbranim odvetnikom.
Avtorja besedila, upam, zelo dobro vesta, da gre v njihovem delu in tudi oglaševanju z zakonskega vidika za posredno oglaševanje odvetnikov, seveda tistih, ki pogodbeno sodelujejo s temi podjetji in se za temi podjetji skrivajo. V širši javnosti se sklicujejo na odlično pravniško znanje, ki ga združujejo v svojem podjetju, ne povedo pa, da za zastopanje pred zavarovalnico najamejo odvetnike, in to tiste, ki opravljanje svojega poklica jemljejo drugače kot govori poklicna etika. Oglaševanje odvetniških storitev je namreč prepovedano,
tako neposredno kot tudi posredno, in prav s to obliko imamo opravka v tem primeru.
Ne gre pa samo za nelegalnost oglaševanja odvetnikov, gre torej tudi za zavajajoče oglaševanje, ki je prav tako zakonsko prepovedano. Gre pa tudi za izkoriščanje stiske ljudi, pri čemer se hvalijo ravno s sloganom, da jim je skrb za zavarovance najpomembnejša.
Srž odgovora in natolcevanja piscev je usmerjena v hipotetično dejstvo, ki ga nikjer ne dokažeta, češ da odvetniki računajo preveč in da računajo svoje usluge strankam in da hkrati dobijo denar od zavarovalnice. V svojem opozorilu "Naivnosti ni konca ne kraja" sem izrecno poudaril, da odvetniki, združeni v ptujskem Območnem zboru, ne delajo tako. Nenavadno je, da pisca članka poudarjata, da doslej še "nikjer nisem zasledil, da se odvetniki poplačajo samo iz odvetniških stroškov, ki jih krije zavarovalnica", saj gre za pravilo, ki temelji na določilu Zakona o pravdnem postopku (155. člen ZPP), je izrecno zapisano v Zakonu o odvetništvu (17. člen) in izhaja iz Odvetniške tarife (18. člen in tar. št. 38), ki je
prav tako bila objavljena v Uradnem listu RS. Še zlasti od g. Snežiča, ki je šele pred kratkim diplomiral, bi pričakovali, da so mu ostali v spominu temeljni procesni zakoni.
Ne povesta niti, da je lahko obravnavanje škodnega dogodka na podlagi enega zdravstvenega kartona v veliko materialno škodo oškodovanca, ki zares denar dobi prej, ga pa dobi veliko manj. Ali je to zares v interesu oškodovanca?
Odvetniki ne oporekamo delovanju posredniških podjetij. Nikoli pa ne bomo dovolili, da bi to počeli z zavajanjem oškodovancev in blatenjem dela odvetnikov. Prav tako ne odobravamo novačenja in lova na oškodovance, ko ti še sedijo v zdravstvenih čakalnicah, kjer so še najbolj dojemljivi za zavajajoče obljube in plačilo nečesa, česar jim v normalnih okoliščinah niti ne bi bilo treba plačati. V to plačilo pa državljane nagovarjajo tako posredniška podjetja neposredno, kot njihova agresivna oglasna sporočila.
Branko Resnik,
odvetnik, predsednik Območnega zbora odvetnikov Ptuj
Doma
Satire iz parlamenta
Ljubljana - Kolegij predsednika državnega zbora Boruta Pahorja bo na petkovi seji odločal o prvi spremembi enega od členov dogovora o medsebojnem sodelovanju na področju neposrednih prenosov parlamentarnih zasedanj. Na podlagi dogovora, ki ga je kolegij sprejel 19. septembra, bo državni zbor zainteresiranim ponudnikom brezplačno odstopil posnetke oz. zagotovil signal, ki ga bodo ti nato predvajali televizijskemu občinstvu. Vendar pod vnaprej določenimi pogoji, ki ne bodo žaljivi za poslanke in poslance. Med drugim bo prepovedana uporaba posnetkov s sej za politično satiro, v zabavnih oddajah, za strankarsko politične prenose ter v reklamne in oglaševalske namene. Zaradi kritik javnosti naj bi zdaj iz besedila dogovora črtali del določbe, ki govori o prepovedi uporabe video zapisov neposrednih prenosov sej za politično satiro oz. v zabavnih oddajah.
O pluralizaciji medijev
Ljubljana - Predsednik vlade Anton Rop, ministrica za kulturo Andreja Rihter, minister za informacijsko družbo Pavel Gantar ter predstavniki drugih agencij, društev in združenj so na posvetu obravnavali spremembe in dopolnitve zakona o medijih, predvsem glede sklada za plurali-zacijo medijev. Sogovorniki so se med drugim strinjali, da mora omenjeni sklad za medije zagotavljati pluralizacijo različnih medijskih vsebin. Predloge in pripombe bo ministrstvo za kulturo kot predlagatelj zakonskih sprememb upoštevalo, tako da bodo že v kratkem pripravljene za obravnavo na vladi.
Prihodnost Slovenije je "stara in moška"
Ljubljana - Pogovori o prihodnosti Slovenije so bili po mnenju Mladega foruma ZLSD "le prostor, katerega so lahko politični veljaki izkoristili za lastno promocijo in promocijo svoje politike, ostali navzoči pa so imeli zelo omejen čas, da bi lahko izrazili svoje misli'. V podmladku ZLSD so tudi upali, da bo na pogovore povabljenih dovolj mladih in žensk, "žal pa lahko ugotavljamo, da je v očeh predsednika republike prihodnost Slovenije le stara in le moška, saj je na razpravo povabil samo pet žensk od skupaj 59 povabljenih", menijo v Mladem forumu.
Dve novi fakulteti
Ljubljana - Veljati so začele spremembe in dopolnitve odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (UM), ki na novo določajo dve novi članici univerze - Medicinsko fakulteto s sedežem v Mariboru in Fakulteto za policijsko-varnostne vede (FPVD), ki bo delovala v Ljubljani. Novi članici UM morata najkasneje v treh mesecih oblikovati svoje organe, UM pa mora v istem času uskladiti svoj statut. Med drugim odlok ureja prehod študentov in delavcev z Visoke policijsko-varnostne šole, ki jo je ustanovilo notranje ministrstvo, na FPVD. Odlok pa vsebuje tudi določilo, s katerim ustanovitelj FPVD prepušča v uporabo prostore za izvedbo visokošolskih programov.
Po svetu
Beograjski vladi so šteti dnevi
Beograd - Prvo jesensko zasedanje srbskega parlamenta, na katerem naj bi glasovali tudi o nezaupnici vladi Zorana Živkoviča in o predlogu za razrešitev predsednice parlamenta Nataše Mičič, ki je tudi vršilka dolžnosti predsednika Srbije, so po skoraj deveturnih pogovorih poslanskih klubov vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS) preložili na četrtek. Podpredsednica parlamenta Gordana Čomič poslancem ob tem ni pojasnila, zakaj se zasedanje ni začelo pravočasno, ob 10. uri. Poslanci iz vrst opozicije so za beograjske medije zatrdili, da so Živkovičevi vladi in Mičičevi šteti dnevi in da je kmalu pričakovati predčasne parlamentarne volitve. Predsedniške volitve pa bodo 16. novembra. /sta/
Ptuj • Z direktorjem ptujske bolnišnice o beli knjigi
Za kompleksno financiranje
Reforma zdravstvenega sistema je nujna, o tem velikih dilem ni. Osrednji razlog zanjo naj bi bil v nestabilnem financiranju zdravstva, za kar krivdo nosi država s svojimi ukrepi, vključno z uvedbo davka na dodano vrednost. Z reformo naj bi spremenili način zbiranja denarja.
Poleg dosedanje prispevne stopnje se predlaga uvedba plačila zdravstvenega prispevka: za zaposlene 1,95 odstotka od bruto pla~e, za upokojence pa 4,06 odstotka neto pokojnine. Zdravstveni prispevek naj bi nadomestil sedanja sredstva prostovoljnega zavarovanja. Pogledi na zdravstveno reformo so razli~ni, dosedanje razprave, ki potekajo v strokovnih krogih so že dale vedeti, da je govoriti o tem, da se obseg pravic z reformo ne bo bistveno spremenil, zavajajoče. O predvideni zdravstveni reformi smo se pogovarjali z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije.
Štajerski tednik: Najprej, zakaj je potrebna zdravstvena reforma?
L. Arko: ^"V zdravstvu nenehno potekajo spremembe, vendar vseh ne moremo poimenovati reforma, izraz je prihranjen za spremembe, ki predstavljajo di-skontinuiteto z obstoječimi rešitvami ali pa gre za tiste, ki predvidevajo pospešen razvoj že začetih sprememb. Prepričan sem, da je predlagana reforma nadaljevanje začetih sprememb, saj je zdravstvo živa stvar, ki se iz leta v leto spreminja glede na tehnologijo, strokovno raven in razpoložljiva finančna sredstva. Zaradi tega so spremembe tudi potrebne. Zakaj jih je ministrstvo za zdravje poimenovalo reforma, mi ni znano. Znani pa so mi cilji reforme, ki naj bi temeljili na pravičnosti, dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema."
Štajerski tednik: Kako ocenjujete predvidene spremembe v delovanju bolnišnic po sprejemu bele knjige? Prinesle naj bi učinkovitejše, bolj kakovostno in tudi racionalnejše delo.
L. Arko: "Dolgo napovedovana bela knjiga, ki je luč sveta zagledala šele sredi julija letos, je zelo obsežno gradivo na skoraj 350 straneh. Potrebno je vložiti kar precej truda in znanja, da jo proučiš. Čudim se, da je bilo v tako kratkem času po njenem izzidu mogoče izreči "strokovno oceno"; nekaterim je to "uspe-
Evropska unija in mi
Eurobarometer o Sloveniji
Slovenija si med vsemi prihodnjimi članicami Evropske unije najbolj želi uvesti skupno evropsko valuto, evro, je pokazala najnovejša Eurobarometrova javnomnenj-ska raziskava o odnosu novink do povezave, objavljena prejšnji teden na Evropski komisiji v Bruslju.
Zamenjavo tolarja z evrom podpira kar 89 odstotkov Slovencev, medtem ko je povprečna podpora med pristopnicami 72-odstotna. Med deseterico držav, ki bodo v EU vstopile leta 2004, evro pa lahko uvedejo najprej dve leti po vstopu, Slovenija po podpori vodi za več kot deset odstotnih točk. Na drugem mestu ji s 76 odstotki
sledi Madžarska, tretja pa je s 74 odstotki Slovaška, medtem ko je najmanj navdušena nad zamenjavo Malta, kjer bi evro kot nacionalno valuto rado videlo le 47 odstotkov ljudi.
Slovenci se imajo za razmeroma dobro obveščene o Evropski uniji, podpora članstvu v povezavi pa je med desetimi državami pristopnicami povprečna, in sicer jih 58 odstotkov meni, da je biti član EU dobro, sedem odstotkov jih je nasprotnega mnenja, 33 odstotkov pa jih v članstvu ne vidi ne dobre ne slabe plati, razkriva Euroba-rometer, redna polletna javno-mnenjska raziskava, izvedena v
lo". Zagotovo ne moremo trditi, da je bela knjiga slabo napisana, saj so nekatera poglavja pisali priznani strokovnjaki. Res pa je, da naj bi bila osnova za sprejem podzakonskih aktov glede na predlagane rešitve, ki so v njej omenjene, vendar v tem trenutku še nedorečene. Ugotoviti pa je mogoče, da je v beli knjigi kar nekaj pasti, ki so lahko neugodne tudi za našo ptujsko bolnišnico. Med drugim je zapisano, da naj bi Zdravstveni svet pri ministrstvu za zdravje dobil večjo veljavo, sveti zavodov pa bi se preimenovali v nadzorne svete. To pa lahko pomeni, da določene rešitve v bodoče ne bodo več temeljile na strokovnosti, ampak bo šlo bolj za politične rešitve, ki bodo lahko imele za posledico tudi zmanjševanje obsega dela ali celo ukinitev nekaterih dejavnosti. Strategija svetovne zdravstvene organizacije "Zdravje za vse v 21. stoletju" zavezuje države članice, da zagotovijo solidarnost in univerzalno dostopnost ob hkratnem obvladovanju stroškov Enako predlaga tudi Evropska komisija kot cilj vseh zdravstvenih sistemov in kot prednostni cilj za sodelovanje v Evropski uniji na področju socialne zaščite. To pomeni, da nam bodo določene spremembe v naslednjem letu ob vstopu v EU "naročene" in jih bo potrebno spoštovati ne glede na naše morebitne pomisleke."
Čakalne dobe se lahko skrajšajo le z dodatnim plačilom
Štajerski tednik: Spremenil naj bi se način financiranja bolnišnic, skrajšale ležalne dobe, načrtovani so tudi prenosi nekaterih posegov iz bolnišnic v ambulantno dejavnost in podobno. Vi ste že doslej trdili, da je financiranje bolnišnic potrebno spremeniti, da je delo v tako imenovanih splošnih bolnišnicah podcenjeno v primerjavi s Kliničnim centrom.
L. Arko: "Sprememba načina financiranja bolnišnic mora biti kompleksna. S predlogom, da naj denar sledi pacientu, bi bilo potrebno marsikaj spremeniti,
Foto: Črtomir Goznik
Direktor ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko v družbi z ministrom za zdravje Dušanom Kebrom.
predvsem iz načela, da naj za enako kvalitetno storitev sledi tudi enako plačilo. Znano nam je, žal ne tudi našim uporabnikom (pacientom), da so trenutno cene za enako storitev v slovenskem prostoru različne, kar zagotovo ni pošteno. V poglavju o financiranju se v beli knjigi predlaga razporejanje že obstoječih sredstev brez svežega kapitala, kar bo v praksi zelo težko tudi uresničiti. Če dobi nekdo več sredstev za opravljeno delo, je potrebno nekomu ta finančna sredstva odvzeti, to pa lahko pomeni, da se bodo nekatere bolnišnice morale boriti za svojo finančno preživetje. Kar zadeva skrajševanje čakalnih dob, sem trdno prepričan, da se lahko skrajšajo le z povečanim obsegom dela, kar pomeni, da bo potrebno zagotoviti tudi več finančnih sredstev oziroma doseči kompleksno spremembo v financiranju. Trenutno financiranje poteka tako, da vsako leto z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklenemo oziroma podpišemo pogodbo za določen program dela, ki je tudi finančno ovrednoten. V letošnjem letu pogodbe žal še nismo podpisali, ker je zavod še ni pripravil. Pomeni, da poslujemo in delamo, ne da bi vedeli, koliko denarja nam pripada za naše opravljeno delo. Zavod za zdravstveno zavarovanje budno spremlja naše finančno preseganje ali nedoseganje programov. Če dogovorjenega programa ne dosežemo, nam finančna sreds-
tva odvzemajo, nasprotno pa za preseganje programa ne dobimo nobenega dodatnega plačila. S tem potrjujem mojo trditev, da se čakalne dobe lahko skrajšajo samo z dodatnim plačilom, saj gre večji obsega dela izključno v naše breme, to pa ima lahko za posledico finančno neuspešno poslovanje.
Kar zadeva čakalne dobe in prenose nekaterih posegov iz bolnišnic v ambulantno dejavnost, moram povedati, da je to svetovni trend, saj se tudi drugje trudijo in razmišljajo, kako zmanjšati stroške bolnišničnega zdravljenja. Tu pa posežemo že v pravice pacientov, država je tista, ki bi morala pacienta o tem poučiti, ne pa, da to prelaga na zdravstvene delavce. Osebno sem prepričan, da bi eden izmed ciljev reforme morala biti tudi sprememba dosedanje miselnosti ne samo izvajalcev zdravstvenega varstva, temveč tudi uporabnikov (pacientov). Naša naloga je, da pri pacientu v najkrajšem času postavimo diagnozo, ga ozdravimo, odpustimo v domačo oskrbo s priporočilom o nadaljnjem zdravljenju pri izbranem zdravniku oziroma ga po potrebi premestimo v ustrezno klinično ustanovo. Pacienti, predvsem pa njihovi svojci, se morajo zavedati, da bolnišnice niso socialne ustanove, vendar je tudi to zadeva, ki jo mora obrazložiti zakonodajalec, ne pa zdravstveni delavci."
MG
13 državah pristopnicah in kandidatkah za vstop. Podpora članstvu med deseterico pristopnic je 58-odstotna - toliko državljanov namreč meni, da je članstvo v EU dobro, le osem odstotkov jih je nasprotnega mnenja, medtem ko jih 26 odstotkov ne vidi ne dobre ne slabe plati.
Slovenci po isti raziskavi veljajo tudi za narod, ki pri slabi obveščenosti beleži najnižji odstotek, saj jih je "le" 19 odstotkov odgovorilo, da imajo o EU nič oziroma malo informacij.
27 odstotkov Slovencev je sicer prepričanih, da je bila EU ustanovljena po prvi in ne šele po dru-
gi svetovni vojni, 24 odstotkov jih tudi napačno meni, da ima EU svojega predsednika, ki je neposredno izvoljen, medtem ko jih komaj 39 odstotkov ve, da so neposredno izvoljeni evropski poslanci.
Kljub povprečnemu poznavanju EU pa Eurobarometer razkriva tudi, da je zaupanje državljanov prihodnjih članic razmeroma dobro. V desetih pristopnicah povezavi zaupa 64 odstotkov ljudi, 19 odstotkov pa ne. Slovenija je nekoliko nadpovprečna, saj EU zaupa 68 odstotkov, 17 odstotkov pa ne. Zelo velika v prihodnjih članicah je tudi podpora evropski ustavi - v deseterici jo podpira 70, v Sloveniji pa 65 odstotkov vprašanih.
Evrobarometer v svoje raziskave vključuje tudi mlade. Zanimivo je, da mladi Slovenci izmed vseh prebivalcev držav pristopnic in kandidatk najpogosteje potujejo v tujino. V primerjavi s povprečjem,
ki na omenjenem območju znaša 56 odstotkov, v EU pa 63 odstotkov, je kar 86 odstotkov anketiranih Slovencev v zadnjih dveh letih obiskalo vsaj eno tujo državo. Povprečno so Slovenci tudi bolje pod-
kovani v znanju tujih jezikov: 98 odstotkov vprašanih govori vsaj en tuj jezik, medtem ko ta delež v kandidatkah in pristopnicah znaša 83, v EU pa 68 odstotkov.
Anemari Kekec
Slovenije ne pozna vsak peti Evropejec
Slovenija se po javnomenjskih raziskavah Evrobarometra še vedno uvršča med tiste države kandidatke za članstvo v Evropski uniji, ki jih povprečen evropski državljan skoraj ne pozna. Za Slovenijo kot kandidatko tako še ni slišal vsak peti državljan povezave oziroma zanjo ve le 82 odstotkov ljudi v uniji. Slabšo prepoznavnost beležijo le še tri baltske države, Litva z 81 odstotki ter Latvija in Estonija z 80 odstotki. Na nasprotnem koncu lestvice kraljuje Turčija, ki se sicer o članstvu v EU sploh še ne pogaja, vendar je zanjo predvsem zaradi njene turistične privlačnosti slišalo 95 odstotkov državljanov EU. Turčiji sledijo Poljska (93 odstotkov), Romunija in Madžarska (91 odstotkov), Bolgarija (90 odstotkov), Češka (88 odstotkov), Ciper in Malta (87 odstotkov) ter Slovaška (84 odstotkov).
Podlehnik • Tudi 3. izredna seja brez župana
Kdo je prikrival dokumente?
Tudi tretja izredna seja sveta občine Podlehnik, ki so jo v četrtek, 9. oktobra, sklicali štirje med svetniki, je potekala brez župana Vekoslava Frica, saj je ta svojo odsotnost opravičil. Kljub temu so jo izpeljali in znova opozorili na vrsto nepravilnosti, med drugim tudi na prikrivanje dokumentov.
Zaradi odsotnosti župana so vodenje 3. izredne seje zaupali najstarejšemu članu sveta Alojzu Novaku, zaradi nujnosti in časovne stiske pa so namesto petih predlaganih točk dnevni red razširili na osem točk, tako da so sejali tja do 23. ure.
Predsedujoči je pojasnil, da je bila ta izredna seja predvidena že pred 14 dnevi, ko naj bi jo po dogovoru s svetniki sklical župan Vekoslav Fric. Ker pa se to ni zgodilo, so jo sklicali svetniki Alojz Novak, Janez Trafela, Milan Vidovič in Peter Feguš.
Zaradi nujnosti čimprejšnjega ukrepanja so se najprej lotili razprave o pobiranju ekološke takse na mednarodnem mejnem prehodu v Gruškovju. Tako smo slišali, da se ekološka taksa na mejnem prehodu v Gruškovju pobira že od leta 1999, da jo je prvo leto pobiral Kompas, kasneje pa še nekaj špedicijskih podjetij, vendar so bili zneski vedno precej različni. Od 1. aprila letos takso pobira podjetje Eko taks iz Maribora. Nadzorni odbor je ugotovil, da so zneski od pobranih taks bistveno višji kot do tedaj, utemeljeno pa sumijo, da tudi s pogodbami ni vse v redu. Najbolj presenetljiva pa je ugotovitev, da je nad celotnim sistemom pobiranja eko takse odpovedal nadzor. Več naj bi bilo težko ugotoviti, saj je bilo po besedah Romana Cesarja nadzornemu odboru to onemogočeno. Niti tega niso mogli ugotoviti in preveriti, koliko računov je bilo izdanih in kakšni so bili zneski, glede na dosegljive podatke pa utemeljeno sumijo, da naj bi šlo večina zneskov, bojda celo okoli 80 odstotkov, enostavno mimo plačila.
Tudi svetniki so v razpravi drug za drugim ugotavljali, da naj bi šlo pri pobiranju eko takse za številne nepravilnosti. Svetnik Alojz Novak je to podkrepil z ugotovitvijo, da je bilo podjetje Eko taks izbrano za
pobiranje eko takse na županovo roko oziroma brez odločitve članov sveta.
Potem ko so ugotovili, da gre za veliko gospodarsko škodo na račun občine Podlehnik, ki se iz dneva v dan veča, so na predlog svetnika Petra Fegu-sa soglasno sklenili, da občina odstopi od pogodbe o poslovnem sodelovanju s podjetjem Eko taks Sonje Frangeš, s.p., iz Maribora, ki takso pobira od aprila letos, ter sklenili, da občina začne in konča postopek za ustanovitev javnega podjetja za pobiranje ekološke takse na omenjenem prehodu. Za realizacijo te naloge so zadolžili kar župana Vekoslava Frica ter svetnika Alojza Novaka in Petra Feguša.
V nadaljevanju je svetnik Anton Žerak v imenu komisije za infrastrukturo opozoril na nujnost sanacije delno porušenega mostu v Podlehniku ter na dejstvo, da je adaptacija zdravstvenega doma v Podlehniku že skoraj končana, pa na svetu še vedno niso sklepali o višini sredstev, ki so za to potrebna. O nujnosti sanacije mostu so razpravljali že junija, saj se most že delno seseda. Reakcija občinske uprave naj bi bila zelo pozna, kljub temu pa so že opravili oceno potrebnih del, ki naj bi veljala okoli 32 milijonov tolarjev.
Po krajši razpravi so sklenili, da bodo zaradi predvidenih različnih možnosti ob izgradnji nove avtoceste razpis za izvedbo del sanacije mostu ponovili. Predvideti je namreč potrebno več variant, tudi dejstvo, da v bodoče most sploh ne bo potreben ali pa bo morda na drugi lokaciji.
Kar se tiče adaptacije zdravstvenega doma, smo slišali, da je župan Vekoslav Fric sicer predlagal komisiji adaptacijo, dela naj bi veljala 19 oziroma 23 milijonov, a tudi v tem primeru nihče ne ve, kateri izvajalec in na kak način je bil izbran. Ta je notranja dela obnove zdrav-
Foto: M. Ozmec
Most v Podlehniku je nujno potreben sanacije, saj se je že pričel sesedati.
stvenega doma že končal, tako da zobna ambulanta že obratuje. Vsaj malce neprijetno je, da se na svetu šele sedaj dogovarjajo o ceni oziroma o tem, ali podprejo županov predlog ali ne, menijo svetniki. Slišati je bilo očitke, da pot ni prava, saj naj bi si župan sam izbral izvajalca, se sam dogovoril tudi o obsegu del in ceni, sedaj pa pričakuje, da bodo svetniki vse njegove predloge, sprejete brez "papirov in volje sveta", kar tako potrdili. Tega svetniki seveda niso storili, saj je tudi sicer brezpredmetno sklepati o kakršnih koli finančnih izdatkih občine, preden ne bo sprejet rebalans občinskega proračuna. Svetniki so županu očitali tudi, da izsiljuje sprejem tega za vso občino potrebnega dokumenta s sprejemom svojih predlogov, ki jih je sprejel sam na lastno pest.
Po vsem tem ni bilo nobeno presenečenje, ko sta člana nadzornega odbora poročala o ponovnem onemogočanju dela 18. septembra, saj se pravočasno sklicane seje nista udeležila računovodja Mirko Prelog in tajnik Miran Krajnc, pa tudi zapisnikarja občina ni zagotovila, čeprav je tako dogovorjeno. Roman Cesar pa je ob tem
izpostavil ugotovitev, da je prišlo celo do prikrivanja uradnih dokumentov. Po njegovih informacijah naj bi že v začetku septembra na občino prejeli pismo računskega sodišča. Ko pa je nadzorni odbor to pismo zahteval v vpogled, naj bi župan zatrdil, da tega pisma niso prejeli, čeprav je bilo poslano in podpisano s povratnico. Zato je nadzorni odbor zaprosil računsko sodišče za duplikat in ga tudi dobil.
Kaj vse se bo pri delu občine Podlehnik oziroma konkretno pri delu župana Vekoslava Frica pokazalo v bodočnosti, je za sedaj se težko ugibati. Naj to stori računsko sodišče, pa morda se kdo. Glede na to, kar je kljub oviranju ugotovil nadzorni odbor in nekateri svetniki, pa lahko pričakujemo, da bodo odprili se kaksno samovoljno odločanje ali morda celo domnevno nečednost prvega človeka občine. Ali bo to odtehtalo njegovo sicersnjo priljubljenost pri ljudeh v tem delu Haloz, kjer je bilo v zadnjem času resnično veliko storjenega?
M. Ozmec
Ta teden
Ponos Ptuja
Pokrajinski muzej Ptuj letos slavi 110-letnico. Ob tem so se zvrstile številne prireditve, najrazličnejše razstave, koncerti, posvetovanja, odpirale nove zbirke, muzej je odprl vrata vsem slojem obiskovalcev, od otrok do odraslih, od poznavalcev do čisto običajnih turistov. Ob bogatih in sodobno urejenih zbirkah so v Pokrajinskem muzeju dali novo vsebino tudi slavnostni dvorani - viteški dvorani z možnostjo koriščenja tudi za druge namene (poroke), kar se je že nekajkrat tudi zgodilo.
Ob zadnjem odprtju prenovljene glasbene zbirke pa so bile s strani predstavnikov Ministrstva za kulturo izrečene muzeju sploh takšne pohvale, da ni rasel "špeh" zgolj ptujskim muzealcem, ampak vsem Ptujčanom, ki smo ponosni na svoj muzej.
Pa dovolj hvale, uvodniki običajno niso mesto za hvalo. Pred časom sem se pogovarjal z odgovornimi v Pokrajinskem muzeju in omenjala se je varnost muzejskih zbirk, ki so seveda osnova vsakega muzeja. Gre za čisto enostavno požarno varnost. Na gradu ni hidranta. Pa četudi bi bil, ali bi bilo smiselno zbirke ob gašenju polivati z vodo, ali jih ne bi s tem uničili? Konec koncev stavbo se da sezidati na novo, zbirke pa so nenadomestljive. Torej se postavlja vprašanje, ali je gasilska stroka pripravljena za reševanje grajskih, muzejskih zbirk. Po nepreverjenih informacijah naj bi na naprej napovedani vaji gasilci potrebovali več kot eno uro po signalu za požar, da so začeli reševati. Po vaji so običajno analize vedno zelo pozitivne, četudi niso realne.
Vesel bom, če mi bo gasilska stroka lahko potrdila oziroma dejala: "Ptujčani, ne skrbite, vse imamo preštudirano, kako postopati, če se kaj zgodi - če na gradu zagori!"
Na kaj bi bili Ptujčani ponosni, če ne bi imeli muzejskih zbirk?
Franc Lačen
Računsko soDtSêe REPUBUK£ StOVENIJB

fy o
f, Oi/ris^ro-z.-,
Nadzorni odbor Obiine Podlehnik
22)t6 Podleiuik
Zadeva: Prijava ium» o nepra%ilttosil poslovanja obMift« Podlebnik is onemwgoèaBja dela Nadzornemu odboru oM«ae Podlehnik
Prejêli 3mo vsSo prijavo a „epravilnosti poitovanji obiine Podichnik in oneraogotanja
S« »	« i^iv^ij^Uo, ï«^ obm'navwa if. bo upoS.«v»na p.i pnpravn
naslednjih predlogov ?z uvedbo «vizij.
Nï4jâEiiidaiÎiCF«rrari vrhovna dižavna revi2f>:ka za lokal nn samoupravo
Folo: M. Ozmec
Faksimile pisma računskega sodišča, ki naj bi ga "nekdo" namerno prikrival.
Dornava • Srečanje veteranov vojne za Slovenijo
Zapostavljeni vojni veterani?
Okoli 250 članov ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo se je zbralo minulo soboto, 11. oktobra, ob ribiškem domu v Dornavi na tradicionalnem srečanju v počastitev svojega praznika.
Kot je povedal Jože Murko, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v Ptuju, so za praznik izbrali 30. september -dan, ko so na ptujskem območju prevzeli v nadzor še zadnje objekte JLA. V počastitev svojega praznika se vsako leto srečujejo na tistih pomembnih mestih, kjer so se v prelomnem času osamosvajanja dogajali pomembni dogodki. Letos so se zbrali v občini Dornava, kjer je bil formiran zbirni center, v okviru tedanje krajevne skupnosti pa so aktivno delovali pripadniki narodne zaščite. Na tem območju se je mobi-
liziral tudi del protidesantske čete.
Podpredsednik ptujskega območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo Vlado Žgeč je v slavnostnem nagovoru zbrane opozoril na boleče dejstvo, da se zadnje čase vse bolj zdi, da vloga tistih, ki so bili v odločilnih dneh vojne za Slovenijo pripravljeni, da z vsemi sredstvi branijo svojo državo, svoj kraj in svoje najdražje, danes za nekatere ni dovolj pomembna. Medijsko in tudi v političnih krogih so namreč bolj popularni razni izbrisani ali pa tisti, ki so so se po dolgem času vrnili v Slovenijo in sedaj govorijo, kako so za-
služni, da v Sloveniji ni bilo huje.
V ptujskem območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo, kjer je povezanih prek 600 članov, se bodo zato še naprej trudili, da njihova vloga in dogodki iz odločilnih dni osamosvajanja ne bodo pozabljeni ter da bo o tem pričala tudi zgodovina.
Veteranom vojne za Slovenijo je zaželel dobrodošlico in prijetno počutje župan občine Dornava Franc [egula, po uradnem delu pa so se tudi tokrat sprostili ob športnih in družabnih igrah.
M. Ozmec
Ptuj • Crna usoda gumarstva na Ptujskem
Program zračnic nepreklicno izginja
Program zračnic, ki so ga na Ptuju pričeli leta 1987, bodo do konca leta pri kranjski Savi ukinili. Sklep o tem je sprejelo vodstvo Save, d.d., Kranj, ki je lastnica Save Gume, d.d., na Ptuju. Kot poudarjajo v Savi, so jih k ukinitvi tega programa prisilili ekonomski razlogi, saj je avtomobilska zračnica proizvod, ki zaradi napredka tehnologije nima več bodočnosti.
V	Evropi zračnice proizvajajo le še v eni tovarni na Poljskem, vsi ostali proizvajalci so na daljnjem vzhodu, kjer poceni delovna sila in velika tržišča sicer še omogočajo ohranitev proizvodnje, a z minimalni donosi.
V	začetku so na Ptuju proizvajali zračnice za družbo Semperit in postali največji proizvajalec avtomobilskih zračnic v Evropi. Po letu 1997, potem ko je Sava sklenila pogodbo o strateškem partnerstvu s koncernom Goodyear, so na ptujski lokaciji izdelovali zračnice le za dva velika naročnika. Eden izmed njih je letos prekinil pogodbo, kar je še zmanjšalo možnosti za poslovno uspešnost oziroma preživetje proizvodnje zračnic na Ptuju, odgovarjajo v Savi Kranj na vprašanje o glavnih vzrokih za ukinitev omenjene proizvodnje, ki so, kot navajajo, v slabih poslovnih rezultatih in neperspektivnem programu. Ob tem sicer poudarjajo, da so zaposleni na tem programu uspeli izpolniti vse pogodbene obveznosti: z dobro kakovostjo in varčevalnimi ukrepi so delno omilili slabe poslovne rezultate, kljub temu pa znaša izguba iz tekočega poslovanja v letošnjem letu več kot 660 tisoč evrov.
Če naj bi program zračnic vzdržal le pet do deset let, kot so govorili v začetku delovanja ptujske gumarne, zakaj niso v vsem tem obdobju iskali nadomestnih programov? V Savi poudarjajo, da so se zavedali, da program avtomobilskih zračnic dolgoročno nima bodočnosti, zato naj bi vseskozi iskali nadomestne programe. V prizadevanjih za omilitev socialnega položaja zaposlenih je matično podjetje že dlje časa pospešeno iskalo nadomestni program in opravilo številne pogovore s potencialnimi partnerji iz drugih panog. Ocenili so tudi, da pa bi bila nesmiselna selitev katerega izmed gumarskih programov iz Kranja zaradi zao-
kroženosti lokacije in velikih stroškov. Ob tem so tudi ugotovili, da projektov, ki bi omogočali zaposlitev večjega števila ljudi, glede na obstoječo kadrovsko strukturo v zračnicah ni veliko. Ne glede na to bodo nadaljevali pogovore s potencialnimi partnerji za projekte, ki bodo lahko zdajšnjim zaposlenim na Puhovi 15 na Ptuju ponudili možnosti novih zaposlitev.
Delavcem kar najbolj omiliti stisko
Na zborih delavcev, ki so potekali 8. oktobra, so predstavniki Save, d.d., sveta delavcev in sindikata zaposlene podrobneje seznanili z razlogi in postopki za ukinitev proizvodnje z likvidacijo po skrajšanem postopku, ki naj bi bil za 137 zaposlenih bistveno manj boleč, kot če bi šla firma v stečaj. S programi ukrepov, za katere so se skupno dogovorili svet delavcev, reprezentativni sindikat KNG Sava Goodyear in vodstvo Save, bodo kar se da omilili škodljive posledice prenehanja delovnega razmerja, so prepričani v Savi. 43 delavcev so že na začetku letošnjega leta prezaposlili v Savo GTI na Ro-gozniško cesto 32, strokovne službe so prenesli v tem mesecu. Vsem presežnim delavcem bodo izplačali odpravnino v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, posebno pozornost pa so namenili reševanju položaja samohranilcev, starejših delavcev in zakoncev, saj so v programu zračnic zaposleni tudi zakonski pari. Aktivno sta se v program reševanja presežnih delavcev vključila tudi Zavod za zaposlovanje in Regionalni sklad dela iz Kranja, ki iščeta tudi možnosti za zaposlitev pri različnih delodajalcih. Delavnice Regionalnega sklada iz Kranja za presežne delavce potekajo od sredine septembra letos. Gre za programe usposa-
Dr. Štefan Celan, župan mestne občine Ptuj: "Ves čas potekajo pogovori z multina-cionalko Kumho."
bljanja in izobraževanja, da bi delavce kar najbolj usposobili za iskanje novih zaposlitev in tudi pripravili na samozaposli-tev.
Na vprašanje, kdaj bo s stroji in objekti na Puhovi 15 na Ptuju po likvidaciji programa zračnic, v Kranju odgovarjajo, da bodo strojno opremo za proizvodnjo zračnic po zaključku proizvodnje demontirali in prodali za simbolično ceno. Stavba na omenjeni lokaciji je Savina last, ta pa še naprej išče nadomestne programe, ki bi jih bilo možno uspešno realizirati na Ptuju. Dokler se to ne bo zgodilo, bodo prostore oddajali v najem.
Drugi del proizvodnje, ki še poteka na Ptuju, gre za družbo Sava GTI Ptuj, d.o.o., ki se je izločila iz Save Gume in v kateri proizvajajo gumene stiskane izdelke, pa naj bi bil tržno zanimiv in uspešen. Cilj družbe je postati partner razvojnim dobaviteljem v avtomobilski industriji. Trenutno je v njem zaposlenih 58 delavcev. Pospešeno izvajajo aktivnosti za zniževanje stroškov, ob tem pa iščejo možnosti za uvajanje dodatnih proizvodnih programov oziroma povezav s strateškimi partnerji. Ena od potez na poti k uspešnosti, je tudi zamena-java kadra za vodenje družbe, ki ga želijo poiskati v lokalnem okolju.
Krivično je pognati 140 delavcev na cesto ...
"O pomanjkanju gumarskega znanja na Ptuju bi težko govorili. Največja razvojna ovira izhaja iz organizacijskih oblik, ki so ptujskemu gumarstvu vedno odvzemale pravice samostojnega odločanja o lastnem razvoju. Ponavljajo se zgodbe dislociranih obratov, kjer je glava v matičnem podjetju, roke pa v oddaljenem obratu," je pogovor o usodi gumarstva začel ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki smo mu v zvezi z reševanjem tega problema postavili nekaj vprašanj.
Štajerski tednik: "Koliko je mestna občina Ptuj angažirana pri reševanju programa zračnic, ki s tega območja, kot kaže, nepreklicno izginja, in kakšne so možnosti neke lokalne skupnosti, da sodeluje pri reševanju gospodarskih problemov? Pri tem imam v mislih občino Tržič, ki si je zelo prizadevala, da se je konec Alpine vsaj za eno leto odložil, v tem času pa bodo poskušali poiskati primerno rešitev. Država je v te namene tudi izdatno odprla mošnjo.
Dr. Š. Čelan: "Na moj naslov do danes nismo prejeli nobenega uradnega obvestila o namerah poslovne skupine Sava. Prav tako nas nihče iz podjetja Sava Guma, d.d., Ptuj in Sava GTI, d.o.o, Ptuj ni uradno obvestil o poslovnih namerah matičnega podjetja. Ker sem velik del svoje poklicne poti opravil v ptujskem gumarstvu, ki mi je tudi dalo mnogo strokovnih znanj in poslovnih kulturnih vrednot, sem na ta poslovni sistem še vedno čustveno vezan. Z velikim zanimanjem to dejavnost še vedno spremljam. Preko nekdanjih sodelavcev dobivam tudi nekatere neuradne informacije.
V začetku svojega županskega mandata sem prejel neuradno informacijo o namerah poslovne skupine Sava. Nemudoma sem napisal dopis predsedniku uprave Save, d.d., Janezu Bohoriču in ga prosil za razgovor. Delno sva ga opravila na skupnem srečanju v Kranjski Gori. Pred dnevi sem ga znova zaprosil za pogovor, na katerem bomo poskušali poiskati skupne rešitve ob nastali situaciji. Osebno sem mnenja, da lokalna skupnost lahko veliko prispeva pri reševanju gospodarskih problemov, če je tudi na drugi strani pripravljenost za sodelovanje. Žal smo v tem primeru le opazovalci, ker nas poslovni sistem ni pravočasno vključil v reševanje problematike.
O "gasilskih" vladnih ukrepih v primeru Alpine pa imam svoje mnenje. Prepričan sem, da so zgolj kratkoročni in ne bodo dali ustreznih dolgoročnih rešitev. Vlogi države in lokalne skupnosti sta predvsem v ukrepih, ki krepijo razvojno funkcijo podjetij. Ko podjetje izgubi razvojno funkcijo, slej ko prej neizbežno izgubi tudi trge, takrat pa država in lokalna skupnost lahko zelo malo pomagata."
Štajerski tednik: Dalo naj bi, po še nepotrjenih podatkih, izgubilo okrog 140 delavcev, za katere pa ni druge alternative, kot da se bodo prijavili na Zavodu za zaposlovanje. Bojda so vas o nameravani likvidaciji programa zračnic seznanili v začetku letošnjega leta v pričakovanju, da boste pomagali pri iskanju rešitev. Kakšne so bile vaše poteze? Ali je res, da ste iskali rešitev tudi v povezavi s Kumhom, ki v srednji Evropi išče lokacijo za eno dvojih tovarn?
Dr. Š. Čelan: "O krivičnosti te družbe, ki bo mirno pognala na cesto okrog 140 delavcev iz proizvodnje, v mnogih primerih celo obeh zakoncev, sem že večkrat govoril. Na drugi strani pa v javni upravi premestiš
delavca z enega delovnega mesta na drugo, pa o tem govori in sodno razpravlja cela Slovenija. Kot sem že odgovoril v prvem vprašanju, me uradno o namerah poslovne skupine Sava, da bodo na Ptuju ukinili program zračnic, ni nihče obvestil. Res pa je, da bi bilo škoda zapraviti toliko znanja in pridnih rok, ki so ustvarjali gumarsko zgodovino na Ptuju. Zato si ves čas prizadevam, da bi v ta prostor pripeljali nadomestni proizvodni program. Ves čas tečejo pogovori z mul-tinacionalko Kumho. Vsebina dosedanjih pogovorov mi vliva veliko optimizma."
Štajerski tednik: Kot je slišati, ne kaže dobro tudi drugemu programu Save na Ptuju, to je programu stiska-nih izdelkov, kjer tudi men-jujejo vodstvo.
Dr. Š. Čelan: "Žal se potrjujejo mnoge napovedi, ki sem jih pred dobrimi 15 leti pojasnjeval tedanjemu vodstvu v Savi Kranj. Enostavno ni bilo posluha in razumevanja za potrebna vlaganja v razvoj gumeno-tehničnega programa. Vsi tisti, ki se takrat niso odločili za uvajanje visoko kakovostnih polimerov v izdelke z višjo dodano vrednostjo, so preprosto propadli, nasprotno pa tisti, ki so to razvojno zgodbo ujeli, lepo živijo. Lažna so upanja nekaterih, ki danes še verjamejo, da jim bo razviti svet prodal kakovostne surovine in nato še najsodobnejšo tehnologijo, oni pa bodo s pritiskanjem na gumbe, ustvarjali velike dobičke. Razvite države so pripravljene plačati le strošek dela, vse ostale dobičke pa zadržati zase. Slovenci smo v osrčju Evrope in si preprosto ne moremo privoščiti ponujanja cenene delovne sile. Vsak slovenski delodajalec, ki nima proizvodnega programa, ki dolgoročno omogoča vsaj tisoč evrov povprečne neto plače, bo z vstopom Slovenije v EU ostal brez delovne sile."
MG
Ptuj • Zrelemu vedežu priznanje
Za bogato jesen življenja
Društvo Zreli vedež za čuvanje zdravja in ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ptuj je lani praznovalo peto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti je častna članica društva postala Štefka Kučan, žena bivšega predsednika Slovenije.
Ob ustanovitvi so si zadali nalogo, da bodo v okviru svojih dejavnosti skušali v čim večjem številu aktivirati starejše in pri njih spodbuditi razvoj dejavnosti, ki jih najbolj obvladajo, z namenom, da bogatijo sebe in druge. Člani prihajajo iz različnih okolij, različna so tudi njihova znanja in izobra-
zba. 10. oktobra letos so za izjemne uspehe in bogatitev lastnega znanja prejeli priznanje Andragoškega zavoda Slovenije, na kar so zelo ponosni. Gre za optimistično skupino pravi Viktorija Dabič, srce društva, ki dela v korist vseh. Ena od dejavnosti društva so tudi pohodi ob luninem ščipu,
dan pred prejetjem priznanja so opravili že 33., na katere vabijo tudi nečlane. Tokrat so ga zaključili pri Bregovih v Krčevini pri Vurbergu. Pridružili so se jim tudi gostje iz Polzele, ena izmed mnogih skupin v Sloveniji, ki organizira tovrstne pohode.
"Zelo radi imamo Ptuj, zato
bomo ptujskemu županu predali spisek vsega, kar je na Ptuju dobrega in kaj slabega. Upamo, da bomo pravilno razumljeni, mestu želimo samo dobro," je še v imenu Zrelega vedeža, ki je pred vedno novimi izzivi, povedala Viktorija Dabič.
Clani Zrelega vedeža so se izjemoma pred 33. pohodom ob luninem sčipu zbrali pri ribniku v Ljudskem vrtu že dan prej, ker so 10. oktobra v Ljubljani prejeli priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja Adragoskega zavoda Slovenije. Gonilna sila Zrelega vedeža je Viktorija Dabič z možem Antunom Mlinarevićem.
Moškanjci • Obisk Zmaga Jelinčiča
Stranka, ki ne dela napak
Prvak SNS Zmago Jelinčič, ki je tudi predsednik Letalske zveze Slovenije, se je 8. oktobra za kratek čas ustavil na letališču Aerokluba Ptuj v Moskanjcih, kjer se je srečal s predsednikom kluba dr. Zlatkom Čusem in predsednikom organizacijskega odbora prireditve ob 50-letnici kluba Otmarjem Gaiserjem.
Poglavitni namen obiska je bil dogovor s predstavniki ptujskega Aerokluba o organizaciji prireditve ob 50-letnici kluba in hkratni izvedbi osrednje republiške proslave ob slovenskem dnevu letalstva z velikim letalskim mitingom. Nekaj časa pa je namenil tudi aktualnim političnim temam, o tem, kako se v stranki pripravljajo na državnoz-borske in evropske volitve ter o najnovejših zapletih med Slovenijo in Hrvaško.
"Mislim, da si ta klub s tako bogato tradicijo in tako dobrimi tekmovalci, še posebej v ženskem padalstvu, in tudi pri moških, zasluži, da se osrednja proslava dneva letalstva v Sloveniji izvede prav v Moškanjcih. Oktobra je že skrajni čas, da se skuša dobiti tudi kakšne dobre tuje letalske skupine in da se ta letalski miting vključi tudi v njihove medna-
rodne koledarje prireditev. Prireditev bo 6. junija 2004, na praznik dneva slovenskega letalstva, manjša prireditev pa bo ob 50-letnici Aerokluba Ptuj že maja. Letalska zveza Slovenije se bo aktivno vključila v priprave in izvedbo prireditve. Kot predsednik zveze bom sodeloval tudi v organizacijskem odboru. Na prireditvi bom tudi govoril, nekaj misli pa bom zapisal tudi v uvodni del zbornika ob 50-letnici Aerokluba Ptuj, ki bo izšel na 200 straneh," je uvodoma povedal Zmago Jelinčič.
Na evropskih volitvah bo SNS kandidirala Saša Pečeta, ker je po njihovi oceni pravi za Evropo: prodoren, ni ga strah in zna govoriti. "Ostali kandidati so precej bolj kilavi in ponavadi bolj kimajo. Mi pa, če bomo šli v Evropo, bomo hoteli, da se za Slovenijo nekaj naredi, da ne bo
zadnja in potisnjena nekam v kot, ampak da nas bodo upoštevali in da bomo zagovarjali slovenske nacionalne interese. Priprave na naslednje državnoz-borske volitve se pričnejo takoj, ko so prejšnje volitve končane. Mislim, da bodo volivke in volivci pravilno ocenili naše delo, saj delamo več kot ostale politične stranke. Zaenkrat še nismo naredili napak, nismo še bili v vladi in nihče nam ne more ničesar očitati. Mi pa lahko vsaki stranki očitamo celo vrsto neumnosti."
Državnozborske volitve 2004 naj bi bile velika priložnost za opozicijo. "Upam in v SNS sodimo, da so tudi za nas priložnosti, saj so ljudje spoznali, da so pogosto na volitvah naredili napake. Ni pa vsa opozicija opozicija. Imamo opozicijsko stranko, ki je pred kratkim spremenila ime, ki se s predsednikom drža-
Ljutomer • Pravilnik o dodeljevanju socialne pomoči
Največ 58.027 tolarjev
Na podlagi XIII. poglavja nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 je občina Ljutomer končno le dobila pravilnik o dodeljevanju socialne pomoči. Doslej namreč ljutomerska občina ni imela omenjenega pravilnika, kljub temu, da so bili določeni transferji posameznikom po sklepu župana dodeljeni. Socialna slika družin je na področju občine Ljutomer in širše zelo slaba, kar dokazujejo podatki o nezaposlenosti, povprečna višina plače ter analize višine plačil storitev, ki se določajo po bruto dohodku na družinskega člana. Zato je bilo nujno sprejetje tega pravilnika, katerega cilj je določiti namene, za ka-
tere se iz proračuna zagotavljajo denarna sredstva, kot je socialna pomoč, uporabnike ter maksimalno višino pomoči. Socialna pomoč naj bi bila pod enakimi pogoji namenjena vsem občanom v stiski, zaradi sprejetega pravilnika pa se ne povečujejo finančna sredstva, temveč se za planirana sredstva postavljajo kriteriji za pridobitev. Največja pomoč posamezniku znaša 58.027 tolarjev bruto letno. Občina Ljutomer bo tako na podlagi sprejetega pravilnika namenjala za pomoč ljudem v stiski določena sredstva, in sicer za pokritje pogrebnih stroškov pokojnika, nakup šolskih potrebščin, letovanje otrok v Baški, za šolo v
naravi, kosila, obdarovanje določenih kategorij občanov in denarno pomoč občanom, ki so se iz različnih razlogov znašli v socialni stiski. Z novim pravilnikom o dodeljevanju socialne pomoči se določi maksimalni znesek socialne pomoči, ki se določa od zneska minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 43.522 tolarjev. Za vlagatelja torej v višini 43.522 tolarjev, za naslednjo odraslo osebo 0,7 od minimalnega dohodka, kar znaša 30.465,40 tolarjev, in za otroka 0,3 minimalnega dohodka, kar znaša 13.056,60 tolarjev Za posamezno družino se zneski seštevajo.
Miha Šoštarič
ve dr. Janezom Drnovškom izredno dobro razume in nosi krivdo za marsikatero neumnost, ki je bila storjena na slovenskem političnem in še hujše na gospodarskem področju, pa tudi na socialnem področju."
Prvak Zmago Jelinčič ima zdravilo tudi za najnovejše zaplete med Slovenijo in Hrvaško. Pravi, da če bi bil on minister za zunanje zadeve, bi najprej uvedel vizume za hrvaške državljane, če bi hoteli v Slovenijo in dalje v Evropo ter ekološko takso za vse avtomobile, ki prihajajo iz Hrvaške in hočejo v Evropo ter za tiste turiste, ki potujejo preko Slovenije v hrvaške turistične kraje, kjer puščajo denar, v Sloveniji pa smeti. Rešitev tega problema je mirovna konferenca o Jugoslaviji, ki jo bo Evropa morala organizirati. "Pobudo o njej sem dal pred nekaj dnevi v Bovinu v Ita-
Foto: MG
Otmar Gaiser, predsednik organizacijskega odbora priredjtve ob 50-letnici Aerokluba Ptuj, Zmago Jelinčič in dr. Zlatko Čus, predsednik Aerokluba Ptuj.
liji, kjer je italijanska država kot predsedujoča v EU organizirala zasedanje skupščine Zahodnoevropske unije. Na njej smo govorili o varnosti v Evropi, kar je zagotovo ena od pomembnih tem. Kajti tudi meje se določajo na mirovnih konferencah, tudi mirovna konferenca o Jugoslaviji mora biti urejena po vzoru pariške mirovne konference po II. svetovni vojni, da bodo sklepi imeli veljavo in na kateri se bodo na mizo dali vsi podatki, tudi o svinjarijah, ki jih je hrvaška država kot NDH med drugo
svetovno vojno delala v sklopu nacifašističnih sil. Samo v Jasenovcu so pobili 700 tisoč ljudi, tudi več štajerskih duhovnikov, in zato niso plačali. Celo Švica danes plačuje, ker je "vrtela" židovski denar med II. svetovno vojno. Svoje odgovornosti se ne bo mogla otresti tudi Hrvaška. Z mojo pobudo so se na tej konferenci strinjali predstavniki iz vse Evrope in tudi ruske federacije," je še povedal Zmago Jelinčič o najnovejših zapletih med Slovenijo in Hrvaško.
MG
Ljutomer • Se tudi upravna enota seli?
Občani spet protestirajo
Občani Križevcev, Ljutomera, Razkrižja in Veržeja, ki se sestavljajo Upravno enoto Ljutomer, so se kljub protestom že navadili, da se je ljutomerska davčna uprava preselila v Mursko Soboto, sedaj pa jih očitno čaka nov šok. Po nekaterih informacijah bi se naj v prihodnjih dneh v Mursko Soboto preselila še Upravna enota Ljutomer.
To bi občanom omenjenih štirih občin še otežilo pridobivanje nujnih dokumentov (potni list, osebna izkaznica, vozniško dovoljenje ...). Skupina občanov je tako na Ministrstvo za notranje zadeve — Urad za organizacijo in razvoj uprave poslala protestno pismo v zvezi z reorganizacijo državne uprave ter zahtevala odgovor glede napovedane seli-
tve uprave v Mursko Soboto. Z omenjenega ministrstva so poslali naslednji odgovor: "Projekt reorganizacije upravnih enot je še vedno v fazi osnutka projekta (gre za delovno gradivo), ki o dopolnjeno še z dodatnimi analizami in oceno možnosti horizontalnega povezovanja v okviru splošne pristojnosti upravnih enot. Predvidene so organizacijske in ne vsebinske spremembe v delovanju upravnih enot v smislu siromašenja upravnih storitev. Na ravni bodočih upravnih enot se bo združilo le izvajanje skupnih spremljajočih nalog, kar pa na kvaliteto in dostopnost upravnih storitev ne bo vplivalo. Spremembe tako ne bodo šle v smeri združevanja oziroma centralizira-nja izvajanja upravnih nalog, kar
posledično pomeni, da bo dostopnost upravnih enot strankam ostala najmanj na dosedanji ravni. Prav tako nameravana reorganizacija ne bo prinesla prostorskih sprememb v smislu selitve Upravne enote v Mursko Soboto. Približevanje storitev strankam pa se bo celo še nadalje dodatno zagotavljalo tudi z izvajanjem storitev upravnih enot na informatiziranih krajevnih uradih."
Do selitve Upravne enote v Mursko Soboto tako v bližnji prihodnosti naj ne bi prišlo, je pa se že v Mursko Soboto poleg Davčne uprave preselila Veterinarska inšpekcija, podobno pa se bo zgodilo tudi z ljutomersko izpostavo Geodetske uprave.
Miha Šoštarič
Sindikalno deiavslto gibanje na Ptujsitem od začetitov do 2. svetovne vojne
• Piše dr. Ljubica Šuligoj
4. nadaljevanje
Velika draginja ob začetku druge svetovne vojne (življenjske potrebščine so se podražile do 40%) je ogrozila tudi krojaške delavce, ki so mogli konkurirati le najcenejši konfekciji. Zato poleti 194o spremljamo pozive k organiziranosti v Zvezo oblačilnih delavcev, ker bi le tako dosegli izboljšanje položaja. Organiziranost krojaškihpo-močnikov in vajencev je bila na Ptuju slaba, zato so jim pomagali mariborski stanovski tovariši.
Spor s krojaškimi mojstri je nastal zaradi nizkega vrednotenja pomočniškega dela (tedenski zaslužek do dveh let prakse pri 60-urnem delu je veljal 180 din). Do sporazuma ni prišlo.
Predsednik ptujskega osrednjega društva delavcev oblačilne stroke Adolf Murko je nato poslal Delavski zbornici v Ljubljani, Združenjuposlodajalcev in mestni občini osnutek kolektivne pogodbe za krojaške obrtnike na Ptuju. Zapisal je, da bodo šli v boj z vsemi razpoložljivimi sredstvi, če mojstri ne bodo podpisali pogodbe (tedenski zaslužek po dveh letih prakse - od 200 do 315 din). Mezde naj bi se dvigovale vzporedno s pove-
čano draginjo. Delo ob praznikih in nedeljah naj bi bilo izjemno, 1. maj pa naj bi postal "zapovedan praznik'. Organizirani člani društva oblačilnih delavcev naj bi imeli prednost pri zaposlovanju.
Kako se je končal spor s krojaškimi mojstri glede kolektivne pogodbe, nimamo poročil. Ob splošni gospodarski krizi in široko zasnovani "protidraginjski akciji' konec leta 1940 sklepamo, da se položaj krojaških pomočnikov in vajencev ni bistveno izboljšal. Zadnja dejanja v gibanju delavcev oblačilne stroke pa nakazujejo smotrno zasnovanost gibanja.
"Protidraginjsko akcijo" na Ptuju kot posledico vse težjih življenjskih razmer (slaba letina, dvig življenjskih stroškov za ok. 100%) so sprožili levičarji. Akcija je naletela na širšo odmevnost socialno ogroženih slojev - delavcev in nameščencev. Septembra 1940 so omenjeni predložili oblastem Spomenico, v kateri so zahtevali maksimiranje cen in zvišanje plač za najmanj 50%. Zakonsko bi bilo torej potrebno urediti minimalne plače in mezde, organizirati javna dela ter stalno zaposlitev delavcev in nameščencev.
Oblasti so 'protidraginjsko ak-
Foto: Fototeka Zgodovinskega oddelka PMP
Trgovski pomočnik Kazimir Koželj - Rogelj (na desni), leta 1934 obsojen zaradi komunizma, je bil organizator »protidra-ginjske akcije« na Ptuju leta 1940. Januarja 1941 je odsel na »orožne vaje« v Medjurečje pri Ivanjici; ob njem na sliki nekdanji gimnazijec Rudi Ilec.
cijo" razumele kot protirežimsko, kar potrjujejo kazenski spisi, med katerimi je letak Krajevnega med-strokovnega odbora (K.M.O.) delavskih organizacij na Ptuju z naslovom 'Sporočilo javnosti o boju proti draginji". Med drugim beremo, da 'delovno ljudstvo ni dolžno in ne bo samo nosilo vseh
bremen vojne in slabega gospodarstva".
Omenjeni letak je bil povod za kazenski pregon nekaterih sodelavcev gibanja, med njimi trgovskega pomočnika Kazimirja Koželja -Roglja, pri oblasteh zaznamovanega kot "izrazitega komunista, zelo agilnega in pretkanega". Iz sodnih
spisov lahko povzamemo, da je celotna akcija izšla iz "Vzajemnosti", ki je bila pri oblasteh, zaradi revolucionarne naravnanosti, nenehno pod nadzorom. Tako tudi "protidraginjskega zborovanja" v prostorih Vzajemnosti 15. decembra 1940 ni bilo.
Kljub posegom policije moremo trditi, da je K.M.O. v gibanje uspel pritegniti strokovne delavske organizacije, med njimi podružnice Splošne delavske strokovne zveze, Zveze stavbinskih delavcev, Osrednjega društva oblačilnih delavcev, Zveze lesarskih delavcev in Zveze privatnih nameščencev.
Pred Okrajnim sodiščem na Ptuju je obdolženi Kazimir Koželj poudaril, da strokovne delavske organizacije delujejo legalno in da bi se zato omenjeni javni shod lahko izpeljal. Oporekal je, da je zborovanje nameravalo ščuvati delavstvo proti državi in trdil, da se besede razglasa 'v teh kritičnih časih" nanašajo le na draginjo. "Protidraginjska akcija" je bilapo-vod za ostrejše ukrepanje oblasti.
Januarja 1941 je moral Kazimir Koželj na "orožne vaje" v Ivanjico. Delavsko kulturno društvo 'Vzajemnost" je bilo 31. decembra 1940 razpuščeno.
Ob zaključku zapišimo, da se je zaostalost družbenega okolja na Ptujskem izkazovala tudi v miselnosti delovne sile, povsem odvisne od delodajalcev. Oportunizem je zato spremljal delavske nastope. Socialnoekonomsko stisko so delavci industrijskih obratov, pomočniki v obrtniških dejavnostih ter nameščenci izražali na protestnih shodih in s protidraginjski-mi akcijami tako po prvi svetovni vojni, ob posledicah svetovne gospodarske krize v tridesetih letih preteklega stoletja kot v zadnjih mesecih pred nemško okupacijo. V zadnjem obdobju pa tudi ni moč prezreti jasnejših smotrov sindikalnega boja delavstva - socialna gibanja so dobivala tudi politično vsebino.
Opomba: Sestavek sloni na virih Arhiva Republike Slovenije, Inštituta za novejšo zgodovino, Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovinskega arhiva Ptuj, Zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj ter na posameznih člankih iz časnikov obravnavanega obdobja (Enakost, Delavec, Delavska politika, Ljudska pravica, Rdeči prapor).
Konec
Kidričevo • 20 let podjetja Opel Hvalec
Ob prazniku avtosalon in bar
V družinskem podjetju Opel Hvalec v Kidričevem, kjer je zaposleno 15 ljudi, so dvajsetletnico poslovanja proslavili z odprtjem razširjenega in prenovljenega prodajno-servisnega centra z avtosalonom, nove testne proge ter lokala Opel Bar. Vrednost celotne investicije je okoli 100 milijonov tolarjev.
Poslovnim partnerjem in gostom iz domovine in tujine, ki so se v petek, 10. oktobra, zbrali ob razširjenem in prenovljenem Oplovem prodajno-servisnem centru v Kidričevem, je 20-letno razvojno pot predstavil direktor podjetja Marjan Hvalec. Ob pogledu v preteklost se je zahvalil za prizadevanje in delovno zvestobo celotnemu kolektivu.
V imenu koncerna Opel je sla-vljencem ob jubileju in pomembnem delovnem dosežku čestital Niko Nemec, generalni mena-žer Opla za Slovenijo, Hrvaško in Bosno, ter poudaril, da je av-tohiša Hvalec v svojem razvojnem vzponu od 25. septembra letos še stopnico višje. Potem ko jim je uspelo izpolniti vse zahtevane Oplove standarde, so na-
mreč z Oplom podpisali novo pogodbo, s katero je postala direktni uvoznik za vozila Opel za severovzhodno Slovenijo.
V imenu občine Kidričevo se je čestitkam pridružil župan Zvonimir Holc, sekretar Območne obrtne zbornice na Ptuju Janez Rižnar pa je ob čestitkah direktorju Marjanu Hvalcu izročil jubilejno priznanje ob 20-letnici
Ptuj • Obisk predstavnikov OOZ Velenje
Velenjčani med prvimi
Območno obrtno zbornico na Ptuju so 8. oktobra obiskali predstavniki Območne obrtne zbornice iz Velenja. Predsednik Miran Irman, predsednik izvršilnega odbora Branko Meh in sekretarka Sonja Jamnikar so v kratkem pogovoru s predsednikom Območne obrtne zbornice Ptuj Jožetom Kokotom in sekretarjem Janezom Rižnarjem izmenjali nekatere informacije in poglede na zbornično delovanje ter razmere v obrti.
Območna obrtna zbornica Velenje ima okrog 700 članov, ki ustvarijo kar 20 prihodkov občine Velenje. Ker delujejo v gospodarsko uspešnem okolju, sta se na njihovem območju razvili predvsem proizvodna in storitvena obrt. Razvoj obrti z nepovratnimi sredstvi spodbuja tudi občina Velenje z vlaganji v znanje, tehnološki razvoj in promocijo. Predstavniki Območne obrtne zbornice Velenje so pri-
šli na Ptuj tudi z namenom, da osebno izročijo zbrano pomoč družini Kostanjevec, ki ji je velik požar 17. julija letos uničil obratovalnico za izdelavo sveč v Stojncih in povzročil velikansko škodo v višini okrog 300 milijonov tolarjev. Klicu humanosti se je odzvalo blizu 60 njihovih obrtnikov, ki so prepričani, da bodo s svojim dobrim namenom vsaj delno pomagali omiliti škodo in prispevati k obnovi obratoval-
Ptuj • McDonalďs na obisku v Perutnini
Popularnost perutninskega
v ■	v v
mesa še kar narašča
Obisk skupine managementa McDonald's-a Evropa v Perutnini Ptuj prejšnji petek je bil namenjen predvsem nadgradnji obstoječega sodelovanja največjega pridelovalca slovenskega perutninskega mesa in izdelkov za evropske restavracije te ugledne verige za pripravo hitre prehrane.
Perutnina Ptuj je svoje sodelovanje z McDonald's Evropa začela že pred leti, ker pa je v vmesnem času precej povečala predvsem predelavo kvalitetnih živil za hitro pripravo obrokov, se je njen obseg sodelovanja stalno povečeval. Vmes je vzpostavila vse mednarodne standarde kakovosti, varnosti in sledljivosti, varovanja okolja, humanega ravnanja z živalmi, HACCP in vzreje z gensko nespremenjenimi su-
rovinami. Z vsem tem in tudi z aktivnim trženjem v Evropi ter ustanovitvijo svojih podjetij v različnih državah je Perutnina Ptuj utrdila svoj status osrednjega pridelovalca perutninskega mesa v srednji in jugovzhodni Evropi.
"Sodelovanje z McDonald's-om nam je vedno pomenilo poslovni izziv in dokaz, da smo med tistimi slovenskimi živilskopre-delovalnimi podjetji, ki so kljub majhnosti države sposobna so-
delovati tudi s tako uglednimi in urejenimi nadnacionalkami, kot je McDonald's," je po petkovem obisku poslovnežev McDonald's-a dejal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj.
McDonald's-ovi poslovneži so pohvalili vse tehnološke postopke Perutnine Ptuj in odprli nove priložnosti za povečanje poslovnega sodelovanja s Perutnino Ptuj. To pa pomeni, da bodo
Foto: M. Ozmec
V imenu koncerna Opel je ob delovnem dosežku in novi pogodbi družinskemu podjetju čestital Niko Nemec (desno).
obrti.
Poleg novega dela avtoservisa je vAvtohiši Hvalec v Kidričevem, kjer letno prodajo do 150 vozil iz programa Opel, tudi nova testna proga za hišne tehnične pregle-
de z merjenjem izpušnih plinov, stranke pa se lahko med čakanjem na servisiranje ali popravilo vozila poslej okrepčajo tudi v Opel Baru.
M. Ozmec
nice. Vodstvo Območne obrtne zbornice Ptuj se je zahvalilo za njihov dober namen. Ptujčani se bodo odzvali klicu humanosti, če bo takšno ali drugačno škodo utrpel tudi kateri od velenjskih obrtnikov, je v imenu Območne obrtne zbornice Ptuj še povedal predsednik Jože Kokot.
Območna obrtna zbornica Ptuj je takoj po požaru začela solidarnostno akcijo med slovenskimi obrtniki, da bi družinskemu
Predstavniki Območne obrtne zbornice Velenje med pogovori z vodstvom Območne obrtne zbornice Ptuj od desne proti levi): presednik izvršilnega odbora Branko Meh, predsednik OOZ Velenje Miran Irman, sekretarka Irma Jamnikar, predsednik OOZ Ptuj Jože Kokot in sekretar OOZ Ptuj Janez Rižnar.
podjetju Milene Kostanjevec pomagali čim hitreje odpraviti posledice požara in ponovno zagnati obratovalnico. Klic solidarnosti so naslovili na vseh 62 območ-
nih obrtnih zbornic v Sloveniji, zbiranje pomoči je v teku, Vele-njčani pa so bili doslej edini, ki so želeli pomoč osebno izročiti.
MG
Lendava • 35 let obrtništva
V petek svečanost
Ta konec tedna bo v Lendavi v znamenju praznovanja 35-letnice obrtništva.
Lendavska območna obrtna zbornica, ki združuje obrtnike in podjetnike iz Odrancev, Tur-nišča, Črenšovcev, Velike Polane, Kobilja, Lendave in Dobrovnika, bo v okviru praznovanja visokega jubileja pripravila številne posvete ter delavnice. Danes, v četrtek, 16. oktobra se bo ob 14. uri v lendavskem hotelu Elizabeta pričela delavnica na temo "Nova davčna in podjetniška zakonodaja", jutri od 15. ure dalje pa bo potekala okrogla miza o
globalizaciji in malem gospodarstvu, s posebnim poudarkom na regijski zasnovi. Predavala bosta dr. Maks Tajnikar, nekdanji minister za gospodarstvo, in dr. Viljem Pšeničný, generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije. Jutri zvečer ob 18. uri bodo s slavnostno akademijo, na kateri bodo podelili priznanja številnim zaslužnim članom zbornice, zaključili praznovanje.
MŠ
tudi gotovi perutninski izdelki iz nove tovarne hrane vključeni v široko ponudbo piščančjih jedi
McDonald's-ovih Evropi.
restavracij po
(Dialog)
Na borzi
Prejšnji teden smo poročali o strmem padcu indeksov zaradi objave ATVP (Agencije za trg vrednostnih papirjev) o razkritju domnevnega nezakonitega poslovanja nekaterih borznih ~lanov. Ob koncu prej{njega tedna se je vzdušje že malo pomirilo, padanje tečajev pa se je ustavilo.
Ugibanja o nadaljnji smeri trga so se pojavljala le kratek čas. Hitro je postalo asno, da se bo rast nadaljevala in da velikega prodajanja tujcev ne bo. Glavni indeks SBI20 se je gibal samo v eno smer — navzgor. V sredo 8. 10. 2003 je SBI20 dosegel novo rekordno zaključno vrednost, ki po novem znaša 3627,26. Trgovanje preko celega tedna je bilo relativno mirno, o nervozi iz prejšnjega tedna pa ni bilo več nobenega znaka. Proti koncu prejšnjega tedna in v začetku tega pa je opaziti ponovno blago umiritev. Igralci na trgu so podrobneje spremljali dogajanje na mednarodni sceni med Slovenijo in Hrvaško. Kljub temu, da so odnosi med državama zelo napeti, se zdi, da to trenutno na trg nima bistvenega vpliva.
V zadnjem tednu se je med delnicami iz kotacije največ trgovalo z Mercatorjem. S to delnico je bilo opravljenih za 529 milijonov SIT poslov. Delnica se je na tedenski ravni podražila za dober odstotek. V zadnjih trgovalnih dneh se je rast ustavila. V ponedeljkovem trgovanju je delnica celo padla na 27.000 SIT. Mercator-ju so po prometu sledile Krkine delnice. Na tedenski ravni so se delnice Krke podražile za skoraj 3,0%. Rast se je ustavila tik pod mejo 50.000 SIT na delnico. V četrtek so se tečaji začeli počasi zniževati in borzni analitiki se sprašujejo, ali je 50.000 SIT mogoče zaenkrat dovolj za Krkino delnico, ki je od poletja pridobila 30%. Zaključni tečaj je v ponedeljek 13. 10. 2003 znašal 49.293 SIT za delnico.
Zgodnji znaki trgovanja v zaključku tedna kažejo na nadaljnjo umiritev, ki se je pričela že v četrtek. Mnenja na trgu so deljena. Nekateri menijo, da je trg dovolj zdrav in da vsaka korekcija prinaša priložnost za ugodne nakupe. Spet drugi menijo, da bi bilo dobro, da se trg umiri za dalj časa in da bi bilo to za prihodnjo rast najbolje. Po mojem mnenju se kažejo prvi znaki umiritve trga. Promet se je v zadnjih dneh nekako zmanjšal, kar kaže na to, da ljudje niso pripravljeni kupovati večjih količin, pri cenah, ki so občutno nad enotnimi tečaji. Promet povišujejo le svežnji, ki velikokrat niso merilo za dejansko dogajanje. Kot protiargument bi lahko navedel dejstvo, da je bil v zadnjem mesecu prvič po letu in pol zabeležen porast naložb tujcev na organiziranem trgu kapitala, kar iz preteklih izkušenj pomeni dober znak. Iz tujine bi lahko prihajala moč za nadaljno rast. Vendar kako dolgo?
Gregor Koželj
Ilirika, BPH, d.d.
gtegot.kozelj@ilitika.si

^/miem


Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franžiznih prodajalnah od 15. 10. do 22. 10. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Sončnično olja Kronan, IlitBr Vigraa,MunliaSabola
Brez dvoma Sí
Mcrasitoi*,
'najboljši sosed
Foto: MG
Sv. Trojica • Tiskovna konferenca kulturnega društva
Zapleti med občino in kulturniki
V četrtek, 9. oktobra, so člani kulturnega društva Ernest Golob Peter iz Sv. Trojice sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili odnos lokalne skupnosti do kulturne dejavnosti.
S prehodom na devetletno šolanje je občina Lenart nameravala v kulturnem domu Sv. Trojica urediti {e dve dodatni učilnici; v eni so otroci že lani obiskovali osnovno šolo. Občina je nameravala dodatne prostore urediti v prostorih, kjer domujeta kulturni društvi KD Trojica in KD Ernest Golob Peter, zato so društvi pozvali, da vrneta ključe.
Ker predsednika kulturnih
društev nista vrnila ključev, je občina Lenart proti KD Ernest Golob Peter vložila tožbo o prepovedi razpolaganja s poslovnimi prostori. Okrajno sodišče v Lenartu je s sklepom, ki ga je podpisala okrajna sodnica Liljana Rebernik, kulturnemu društvu prepovedalo uporabo prostorov in mu naložilo, da mora občini Lenart, lastniku prostorov, vrniti ključe. Sodišče pa je kulturni-
Foto: Zmago Sals
O težavah v trojiški kulturi so spregovorili od leve: Stanislav Klampfer, član upravnega odbora kulturnega dru{tva Trojica, Drago Lipič, predsednik kulturnega društva Ernest Golob Peter iz Sv. Trojice, in Ludvik Matjašič, podpredsednik kulturnega društva Ernest Golob Peter.
kom naložilo še plačilo milijon tolarjev kazni, če omenjenega sklepa ne bodo spoštovali. Kulturniki so sklep realizirali. Prostore društva Ernest Golob Peter so zapečatili, kulturno društvo Trojica pa se je preselilo v nadomestni prostor v mansardo kulturnega doma. V ta prostor naj bi se preselilo še kulturno društvo Ernest Golob Peter.
Kulturno društvo Ernest Golob Peter pa je na Ministrstvo za kulturo podalo zahtevo za pregled postopkov za oddajanje javne kulturne infrastrukture v občini Lenart. Inšpekcijski nadzor je opravila višja inšpektorica za knjižnice Ministrstva za kulturo Ruža Baric Bizjak. Ta je pregledala nepremičnine, ki so bile razglašene za javno infrastrukturo na področju kulture s sklepom občinskega sveta občine Lenart z dne 30. marca 1995. Mednje sodi tudi kulturni dom Sv. Trojica. Pri pregledu je ugotovila, da prostore objektov, ki so bili razglašeni za javno infrastrukturo na področju kulture, uporabljajo tudi uporabniki, ki se ne ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Na osnovi pregleda 17. julija pa je bil 12. avgusta s strani Ministrstva za kulturo po-
Kidričevo • Obisk podpredsednika GZS
Obeti v EU so veliki
Na pobudo Odbora za gospodarstvo občine Kidričevo so v torek, 14. oktobra, v Lovskem domu v Kidričevem pripravili posvet o pričakovanjih slovenskega gospodarstva po vstopu v Evropsko unijo.
Nekaj čez 50 zbranim obrtnikom in žal zelo redkim podjetnikom z območja kidričevske občine je nekaj v glavnem že znanih dejstev, obetov in pričakovanj našega gospodarstva do Evropske unije predstavil podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije, mag. Cveto Stantic. Kot član ožje pogajalske skupine, ki je odgovarjal za poglavja o industrijski politiki, malih in srednjih podjetjih, informacijski družbi ter telekomunikacijah, je ugotovil, da je na podlagi raziskav večji del (59%) slovenskih podjetnikov pa tudi obrtnikov
Obete slovenskega gospodarstva po vstopu v Eropsko unijo je v Kidričevem predstavil mag. Cveto Stantič, podpredsednik GZS.
Podgorci • Dela gredo h koncu
Po počitnicah ze v šoli
Učenci osnovne šole Podgorci, podruZnične šole Velika Nedelja, se Ze veselijo prenovljenih prostorov, v katerih bodo, kot vse kaZe, Ze zelo kmalu.
Dela na šoli gredo že počasi h koncu.
Potem ko je ob zgradbi šole v Podgorcih do 1. septembra letos zrasla lepa telovadnica, pa zastarela šola ni izpolnjevala kriterijev za devetletko. Po zavlačevanju z razpisi, o katerih smo v našem časopisu že pisali, pa je sedaj delu že videti konec. Ravnatelj OS Velika Nedelja Boris Skok je povedal, da se bodo učenci preselili v prenovljene učilnice že prihodnji teden, oziroma po počitnicah, če bo op-
sredovan predlog pristojnemu sodniku za prekrške v Lenartu za uvedbo postopka o prekršku proti občini Lenart in županu mag. Ivanu Vogrinu kot odgovorni osebi.
Kulturniki so na tiskovni konferenci povedali, da namembnost prostorov ali celotnega doma lahko spremeni samo občinski svet, zato so preko društva nanj vložili zahtevek o opredelitvi do namembnosti uporabe. To bo podlaga za nadaljnje postopke. Na vprašanje, kaj od občine zahtevajo, pa so povedali: "Od občine Lenart oziroma župana in okrajne sodnice Liljane Reber-nik, ki vodi postopek, zahtevamo, da se prenehajo vsi pritiski, ki jih ti izvajajo na nas, o krivdi našega društva, ko s svojim bojem za upoštevanje zakonov na državni in lokalni ravni po njihovih trditvah onemogočamo izvajanje devetletke na osnovni šoli. Ker zagotavljanje pogojev za izvajanje šolske reforme nima nič skupnega z našim postopkom (v te prostore naj bi se preselila pisarna KS), so takšni pritiski skrajno nekorektni in mečejo slabo luč na naše društvo ter tako povzročajo zmedo med krajani."
Zmago Šalamun
prepričanih, da nam bo po vstopu v Evropsko unijo bolje, tudi zaradi doslednejšega pravnega reda, nekoliko manj pa si obetajo kmetijci, predvsem zaradi razdrobljenosti in visoke starostne strukture kmetov Zaostrovanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško je ocenil kot negativno za obe gospodarstvi, saj sta v precejšnji meri odvisni drugo od drugega. Poskušal je odgovoriti tudi na nekaj sicer konkretno postavljenih vprašanj prisotnih, a ti želenih in popolnih odgovorov žal niso slišali.
Posveta so se udeležili tudi župan občine Kidričevo Zvonimir Holc, direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in predsednik ptujskega društva menežerjev Miran Senčar, po uradnem delu pa so se podjetniki in obrtniki občine Kidričevo zadržali še na jesenskem družabnem srečanju.
-OM
rema prispela pravočasno.
Učenci so imeli minuli mesec in pol pouk v novi telovadnici, ki so jo za ta čas preuredili v učilnice. Kljub temu, da so si s pregradnimi stenami, številnimi risbami in izdelki lepo opremili svoje "učilnice", pa bo učencem veliko lepše v prenovljeni šoli. Tej so zamenjali streho, okna, prenovili zastarele sanitarije, pode. V pritličju bosta sedaj na voljo dve učilnici, knjižnica in dva kabineta, v nadstropju pa sta iz dveh nastale tri učilnice. Ker dela in obračuni še niso končani, bodo dokončno vrednost investicije objavili na skorajšnji tiskovni konferenci, so nam povedali na Občini Ormož.
vki
Ormož • Teden vseživljenjskega učenja
Priznanje za delo
V Tednu vseZivljenjskega učenja je Andragoški center RS Ernestu Vodopivcu, direktorju Ljudske univerze v OrmoZu, podelil priznanje za izjemne strokovne ali promocijske doseZke pri bogatitvi znanja drugih.
Prejemnik je bil priznanja zelo vesel in zadovoljen, vendar je takoj poudaril, da je to zasluga vseh akterjev, ki so vključeni v proces vseživljenjskega učenja. To so najprej udeleženci, sodelavci, vključno z administrativno finančnima sodelavkama, številni sodelavci, ki so ali še sodelujejo preko javnih del in številni zunanji sodelavci LU Ormož. Gre za kolektiven uspeh, ki ga Ernest Vodopivec vidi v tem, da jih del ali delček prebivalstva vidi in dojema kot partnerja, ki jim pomaga zaznavati in uporabljati nove možnosti in priložnosti, ki jih prinašajo spremembe v svetu in lokalnem okolju. Zanimivo je, da je Občina Ormož tovrstno priznanje prejela pred leti. Kljub temu je velika težava v miselnosti ljudi in (ne)sprejemanju možnosti, ki jim jih ponuja znanje. "Nastal bo problem, ki se ga ljudje ne zavedajo. Spremembe, ki se dogajajo, jih bodo povozile, če priložnosti ne bodo izkoristili. Se vedno imajo občutek, da jim nekdo mora nekaj dati. Sami se bodo morali naučiti loviti ribe, država pa jim naj priskrbi ribnik," se je slikovito izrazil Ernest Vodopivec.
V tednu vseživljenjskega izobraževanja, ki se počasi izteka, pa je opozoril še na prireditve -razstavo izdelkov študijskih krožkov v prostorih Zavarovalnice Maribor in prikaz slikanja na svilo, ki bo potekalo danes ob 17.
Foto: vki
Ernest Vodopivec je enajst let na čelu Ljudske univerze Ormož.
uri v prostorih LU, vodila pa ga bo prof. Milica Savora. Jutri ob 19.30 bo v domu kulture svoje vtise s potovanja po Južni Ameriki posredoval Amadej Lah. Ta teden si je mogoče ogledati še prostore in zbirke ormoškega gradu med 12.00 in 15.00 ter v soboto med 10.00 in 14.00. Oglede vodi Zdenka Plajnšek. Manica Hartman pa bo vodila po etnološki zbirki gradu Velika Nedelja med 10.00 in 16.00, v soboto med 10.00 in 17.00 ter v nedeljo med 10.00 in 13.00. Danes in jutri do 15.00 pa je na sedežu Ljudske univerze mogoče dobiti informacije o projektih, ki jih izvajajo in obiskati središče za samostojno učenje.
vki
Cirkovce, Majsperk • Akcija Drobtinica
Za redne obroke hrane za otroke
Območno zdruZenje RK Ptuj se bo letos drugič pridruZilo mednarodni akciji ob Svetovnem dnevu hrane "Drobtinica", ki bo potekala v Sloveniji, Bolgariji, drZavah nekdanje Jugoslavije, Latvi, Latviji, Albaniji, na Poljskem in Slovaškem.
Kot je povedala sekretarka Anica Kozoderc, bodo stojnice, na katerih bodo prodajali kruh, ki so ga darovale pekarne, postavili v soboto, 18. oktobra, med 8. in 12. uro v Cirkovcah in Maj-šperku. Na njih bodo prostovoljci in sodelavci Rdečega križa s prodajo darovanega kruha sku-
šali zbrati čim več sredstev za prehrano socialno ogroženih otrok, ki obiskujejo osnovni šoli Cirkovce in Majšperk. V akcijo "Drobtinica" se bo vključilo še 16 območnih združenj Rdečega križa Slovenije.
MG
Ptuj • Ljudska univerza vabi
Dan odprtih vrat
Ob tednu vseživljenjskega učenja bodo na Ljudski univerzi Ptuj danes od 12. do 18. ure pripravili dan odprtih vrat Središča za samostojno življenje, jutri, 17. oktobra, od 9. do 12. ure bo dan odprtih vrat Ljudske univerze Ptuj, v soboto, 18. oktobra, pa bodo pod vodstvom Dušana Silaka lahko spo-
znavali znamenitosti Ptuja in njegove muzejske zbirke.
Zainteresnirani Ptujčani in okoličani se jim lahko pridružijo na brezplačnem vodenju, pravi D. Silak, ki bo vodenje pričel ob 11. uri, zbirališče pa je pred Ljudsko univerzo.
TM
Foto: vki
Zetaie • Pred občinskim praznovanjem
Odpirajo možnosti za razvoj
V soboto bo v Žetalah osrednja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Župan občine Žetale, Anton Butolen, je takole opisal delovanje občine v zadnjem letu:
"Letošnje leto je drugo leto tega mandata, zaceli smo z novimi projekti, ki jih bomo zaključili v letu 2006. Letos smo v glavnem pripravljali projekte, najvažnejša zadeva v tem planu je izgradnja vodovoda v celotni občini (prvi javni vodovod v Žetalah so predali svojemu namenu leta 2000, v treh letih pa so zgradili okrog 40 odstotkov vodovoda v občini).
Za zgraditev imamo planirane tri velike projekte. Pri projektih sodelujejo tudi sosednje občine. Trenutno imamo v izdelavi projekt Žetale -Čermošiče, ki je vreden 274 milijonov tolarjev in Žetale -Varvasele v vrednosti 250 milijonov tolarjev. Že sama projektna dokumentacija je bila zelo zahtevna, saj smo se prijavili za mednarodna sredstva (Pfare). Po tem projektu bi v naši občini imeli glede vodovodnega omrežja pokrita naslednja naselja: Dobrina, Kočice, Nadole. Ostale bi še Žetale (voda je do
nove šole) in Čermožiše. Tudi pri tem projektu so se prijavili na mednarodni razpis. V tem obdobju nameravamo zgraditi tudi vrtec (Žetale je ena redkih občin, ki še nima vrtca), zobozdravstveno ambulanto, preseliti občino v prostore stare šole, kjer bo nove prostore dobila tudi pošta, upamo pa tudi, da bomo obdržali krajevni urad.
Možnosti za razvoj občine
"Zelo aktivni smo bili tudi na nekaterih drugih področjih. Poskušali smo odpirati možnosti za razvoj občine, skupaj s Turističnim društvom smo odprli pohodno ekološko pot, organizirali smo vrsto prireditev, recimo Skokov pohod na Do-načko goro, odmeven je tudi vsakoletni slikarski ex tempore, odpirali smo kolesarske poti in tako skušali ustvariti možnosti
za bodoči razvoj".
Stara šola spremeni
šna zdravstvena ambulanta pa je že sedaj v občinskih prostorih. To je v programu za naslednje leto. Od investicij smo letos plačali tudi nekatere zapadle obveznosti iz lanskega leta (mrliška vežica).
Od žetalske šole do meje z občino Rogatec se bo pričela preplastitev ceste, kar sicer ureja država, je pa občina morala vložiti ogromno naporov, da je do urejanja te ceste sploh prišlo. Dela naj bi bila končana še v letošnjem letu.
Praznovanje
Osrednja prireditev 4. občinskega praznika v Žetalah bo v soboto, 18. oktobra, ob 16. uri na prireditvenem prostoru na igrišču osnovne šole s kulturnim programom, nagovorom župana in podelitvijo občinskih priznanj. Sledilo bo družabno srečanje s 13. kostanjevim piknikom.
Vrsto prireditev je že bilo -športnih, rekreativnih, turističnih in kulturnih. Jutri bo ob 191-letnici šole prireditev "Stoji učilna zidana", v nedeljo pa srečanje starejših občanov ter festival mladih talentov "Žetale 2003".
V novembru bo izšel zbornik o Žetalah, ki bo prinesel vrsto zanimivih stvari iz zgodovine.
Proračun občini zanaša v primerni porabi 150 milijonov tolarjev, tako občina ne bi mogla sama izgraditi svojega vodovodnega omrežja, tu je na pomoč priskočila država s projektom celovite vodooskrbe, ki zajema vse haloške občine. Občine morajo zagotoviti 30% potrebnih sredstev, ostalo naj bi šlo iz državnega proračuna in do leta 2006 naj bi bili projekti zaključeni. Vrednost celotnega projekta za Haloze je milijardo tristošestde-set milijonov tolarjev.
Franc Lačen
Anton Butolen, župan občine Žetale
namembnost
Za letošnje leto je bilo planirano, da izgradimo cesto Glo-bočec - Prekože, ta je narejena v dolžini 1,2 kilometra, letos obnavljamo tudi staro šolo za potrebe občine, vključila se je tudi pošta, upamo pa tudi na krajevni urad. Torej po 111 letih se v Žetalah spremeni na-
Jursinci • Zahvala jeseni
Letos kraljica glasbe
V nedeljo so v Juršincih pripravili prireditev z naslovom Zahvala jeseni, ki jo je že enajstič pripravilo Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Jur-šinci, ki ga vodi Marta Toplak.
Tudi letos je društvo pripravilo pester program, ki so si ga z zanimanjem ogledali številni obiskovalci od blizu in od daleč. Prireditev se je začela že pred-poldan s sprejemom vseh dosedanjih kraljic (jeseni, kruha, vina, sadja, mleka in sira, perutnine, poljedelstva, cvetja, gospodinjskih izdelkov in trsja). V cerkvi so pripravili razstavo pridelkov, ki jih daruje narava v tem jesenskem času. Potem se je predstavila domača folklorna skupina, ki nosi naziv Zahvala jeseni in deluje že pet let.
Pred nastopom povorke so se na odru predstavile domače mu-zikantke iz Cirkovc, pa ljudske pevke z Destrnika, ob nastopu povorke pa so nastopile številne skupine godcev. Letošnja zahvala jeseni je bila posvečena glasbi, ki spremlja naše vsakodnevno življenje. Za kraljico glasbe so razglasili Klavdijo Stuhec iz Gabrnika, diplomantko glasbene gimnazije v Mariboru in sedaj študentko flavte na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki je nagovorila vse obiskovalce, pa tudi zapela in zaigrala. V Gabrni-ku imajo več glasbenikov, zato je letošnja povorka bila posvečena Gabrniku, ki je najstarejše naselje v juršinski občini, posebna zanimivost te vasi pa so pukači, žabe in gabrniški mlini.
Kljub nekoliko hladnemu vremenu je prireditev lepo uspela, tudi po zaslugi duhovitega voditelja prireditve, Korla.
Fi
Klavdija Stuhec, kraljica glasbe
Foto: FI
\ L/	řlEVOÍN I tVJO
' ------- '	KRÔPFL
------ —ADOLF s.p.
Žetale 36,2287 Žetale, Tel.: 02/ 76910 41, GSM: 031/ 675 486
Iskrene čestitke ob občinskem prazniku občine Žetale.
- IZPOSOJA KOMBI, OSEBNIH VOZIL - PREVOZI OSEB -VEČ MESEČNI NAJEM VOZIL	- RAZNE SELITVE
membnost "učilne zidane". Če bomo dobili policijsko pisarno, bo tudi imela prostor v stari šoli. Odprtje teh prostorov naj bi bilo koncem meseca novembra. V sedanjih občinskih prostorih naj bi bila ponovno zobozdravstvena ambulanta (včasih je v Žetalah že bila in zobozdravnik je delal dvakrat tedensko - op. avtorja). Splo-
OKREPČEVALNICA CASTRO, Marjan Skok, s.p. Rajšpova ulica 16, 2250 Ruj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
KOLEKTIV RESTAVRACIJE CASTRO ŽELI VSEM COSTOM ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE ŽETALE. PRIJETNO POČUTJE OB ZABAVI!
Občankam in občanom občine Žetale se ob 4. občinskem prazniku zahvaljujem za dobro sodelovanje v preteklem letu in Vas vabim na osrednjo PRIREDITEV, KI BO V SOBOTO, 18. OKTOBRA 2003, OB 16.oo URI, NA PRIREDITVENEM PROSTORU OB OSNOVNI ŠOU.
Vaš župan Anton
Zetaie • Obisk turističnih društev
Prenos dobrih praks
V soboto, 27. septembra, na svetovni dan turizma, je Žetale in tamkajšnje turistično društvo obiskalo 42 "turistov profesionalcev".
V glavnem so bili to predsedniki turističnih društev spodnje in zgornje Savinjske doline in Solčave (TD Gotovlje, Petrov-če, Ljubno, Polzela, Celje, Ponikva, Kostrivnica ...), direktorji ali predstavniki Zavoda za kulturo šport in turizem občine Žalec, etnološkega društva Šempeter, Razvojne agencije Savinja, Kul-turološkega društva Šempeter ... Ekskurzijo s praktičnim ogledom na terenu v okviru projekta "Prenos dobrih praks" v turizmu sta organizirala Razvojna agencija Savinja in Halo, d.o.o., iz Cir-kulan.
Gostje so se najprej seznanili s turistično vasjo Halonga, si ogledali kulturno dediščino v Cirku-lanah, pokusili domači sir.
Program delovnega sestanka v Žetalah je bil izpeljan v dveh etapah. Najprej so gostom predstavili pohodno ekološko pot. Prestavitev je vodil predsednik društva Stanko Skledar. Po krajšem predavanju se je razvila živahna debata o načinu financiranja, praktičnih izvedbah, organizacijskih posebnostih, ponudnikih ob poti itd. Vsi so dobili zloženke, vpisali so se v knjigo vtisov, na terenu samem pa so si ogledali table, smerokaze in se seznanili z načinom vodenja po poti itd. Drugi del pa je bila predstavitev enega izmed ponudnikov na tej poti, vinotoča Darinke Kodrič v Kočicah. Darinka je govorila o pridelavi vina in kletarje-nju, o sprejemu pohodnikov in
ostalih gostov, o izkušnjah in ponudbi. Na koncu je še pokazala svojo klet in gostom postregla z domačim kruhom, namazanim z zaseko in čebulo ter ponudila različne vrste vina.
"Obisk zainteresiranih ljudi za turizem iz Savinjske doline in izmenjava idej, znanja in dobre prakse je za oboje dragocena izkušnja, ki nas lahko samo bogati. Tako so se stiki na novo navezali, zaupanje se je poglobilo in možnosti so se še bolj odprle. Marsikaj pa se je seveda zgodilo že prej, da smo v Halozah postali zanimivi za širšo turistično srenjo Slovenije," nam je ob koncu povedal predsednik TD Žetale Stanko Skledar.
Ur
Foto: Fl
SUPER UGODNO
- IZ METALKE
NA ZALOGI ŠTEDILNIKI NA TRDO GORIVO PLAMEN, FEKONJA, IN ALFA PLAMEN
Pobrežje • Krajevni praznik in 4. ribji piknik
I PEC NA QUE DELONGI K-116
MOČ 11KW PORABA 0,25-0,38L/H ELEKTRIČNI VŽIG
PEČ NA TRDO GORIVO HELIOS O
WESO 60-12 K ^ MOČ 6 KW
mm
^ RADIATOR
^ ELEKTRIČNI/GUMI DELONGI
MOČ 1,5 KW S TERMOSTATOM
mĚm
MOč 2 KW S TERMOSTATOM
» CEEHĐ
CVRTNIK - FRtTEZA DELONGI F 260 O
VHODNA MOČI 300 W, ^ TERMOIZOLACIJA ZUNANJE STENE, NASTAVUlV TERMOSTAT 1 50 - 190 C, SVETLOBNI INDIKATOR, DVA NADOMESTUIVA FILTRA, VARNOSTNO TERMOVAROVALO, ENOSTAVNO ČIŠČENJE
'•'•Tli
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj i Rogom iika 7 tel: 02/749 18 00 —
METALKA TRGOVINA
Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
AUDI A4 1,8	1996	1.490.000	- Brezplačen
AUDI A6 2,8 guattro	1994	1.500.000	preizkus
DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 2000		1.750.000	-105 točk
DAEWOO NUBIIU WAGON 1,6 1998		990.000	kontrole
KIA SPORTAGE 2.0 MRDi	1998	1.700.000	na vozilu
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1999	2.250.000	- Tehnična
OPEL ASTRA 1,6	1998	1.330.000	kontrola
R KANGOO EXPRESS 1,4 RN	1999	1.150.000	po 2000
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT	2001	4.520.000	prevoženih
RENAULT 19 1,8 RTI	1994	560.000	kilometrih
RENAULT MEGANE 1,6 16V	2002	2.650.000	- Pomoč na cesti,
VOLKSWAGEN GOLF 1,8	1999	2.850.000	vleka ali popravilo
Testna vozila			- 3 mesečna
			tehnična
			
CLIO EXP 1,5 DCI 5V	2002	2.290.000	garancija
KANGOO PRIV 1,5 DCI, 80 KM 2003		2.990.000	(za določena vozila)
LAGUNA 6A.PRIV. 2,0 16V	2002	4.750.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si

poklicna oblačila, rokavice, obutev,...
i-t
Letos 17 milijonov tolarjev za naložbe
Konec minulega tedna so v krajevni skupnosti Pobrežje v občini Videm, kjer živi okrog 900 prebivalcev, proslavili krajevni praznik, ob tej priložnosti pa so člani Turističnega društva "Korant" pripravili že 4. ribji piknik.
Druženje, ki so ga s pesmijo obogatile pobreske ljudske pevke, so izkoristili tudi za simbo-
lično predajo v uporabo novih pridobitev v komunalni infrastrukturi. Praznovanja pa se je
Na pikniku brez pečenih postrvi iz pobreskih ribnikov tudi letos ni šlo.
udeležil tudi videmski župan Friderik Bračič.
Predsednik sveta KS Pobrežje Marjan Selinsek je povedal, da letošnji jesenski praznik v vasi namenjajo predaji novih pridobitev, ki so jih uspeli do jeseni izgraditi skupaj z domačo občino. Razširili so javno razsvetljavo, uredili del pločnika, predvsem pa so se lotili modernizacije krajših odsekov cest. Za vse naložbe so porabili 17 milijonov tolarjev, štiri milijone več, kot so načrtovali, zato bodo to razliko prenesli že v proračun za prihodnje leto. Milijon tolarjev so letos namenili za ureditev vaškega doma, v prihodnje pa načrtujejo širitev odra, pogovarjajo pa se že o ureditvi javne poti do vaškega doma, modernizaciji manjšega dela vodovodne-
Videm • Koncert mladih instrumentalistov
Večer ob zvoku flavt in fagota
V župniji sv. Vida, v eni najlepših cerkvic na Slovenskem, posvečeni sv. Jan-žu v Dravinjskem Vrhu v Halozah (v njej se skriva bogata arhitektura romanike in gotike), se je v prečudovitem jesenskem večeru prejšnji petek predstavil instrumentalni trio Kulturnega društva Videm, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki Ana Nuša Juričinec, Julija Furek in Dejan Rihtarič.
Trio je najnovejša pridobitev videmskega kulturnega društva. Začeli so spomladi leta 2001, ko so nekaj skladbic zaigrali Mojca Šosterič, Julija Furek in Dejan Rihtarič. Dekleti sta igrali flavto, Dejan ju je spremljal ob klavirju. Maja letos je prišlo do spremembe v zasedbi in Mojco je zamenjala nova članica Ana Nuša, ki prihaja iz Ormoža.
Prva flavtistka Ana Nuša Juriči-nec je začela svojo glasbeno pot v glasbeni šoli Ormož, nato si je znanje pridobivala še v Glasbeni šoli Karol Pahor na Ptuju, trenutno pa obiskuje 2. letnik umetniške gimnazije v Mariboru. Druga flavtistka v triu je Julija Furek, doma z Dravinjskega Vrha pri Vidmu. Flavto je začela spoznavati leta 1995 v ptujski glasbeni šoli, kjer je 2002 zaključila nižjo glasbeno šolo, od lani pa se uči tolka-
Instrumentalni trio (od leve): Ana Nuša Juričinec, Dejan Rihtarič in Julija Furek
Sv. Ana • Odprtje 750 metrov ceste
Največji uspeh doslej
V petek, 10. oktobra, so pri Sv. Ani v uporabo slovesno predali novoure-jeni 750 metrov dolg odsek regionalne ceste skozi vas.
Zažčita Ptuj d.o.o., Rogoznižka cesta 14, Ptuj Tel: 02 779 7111
Zmago Šalamun
Prenovljeni odsek ceste so svečano odprli direktor Direkcije za ceste Vili Žavrlan, župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitel, direktor za področje glavnih in regionalnih cest pri Direkciji za ceste Bogdan Drinovec, direktor cestnega podjetja Maribor Darko Kočar in poslanec mag. Janez Kramberger
V občini Sv. Ana so se na obnovo regionalne ceste, ki vodi do centra občine Sv. Ana z lenarske smeri, pripravljali dalj časa. V okviru ureditve 750 metrov dolgega odseka je bilo obnovljeno dotrajano vozišče ter zgrajen enostranski pločnik. Izvedena je tudi prestavitev in zaščita komunalnih vodov ter ureditev javne razsvetljave. Zaradi širitve ceste je bilo odkupljenih več zemljišč, hiša v Kremberku 27, ki je stala tik ob cesti in onemogočala srečevanje dveh vozil, pa je bila porušena.
ga sistema, postavitvi ekoloških otokov, novih asfaltnih preplastit-vah in o izgradnji kanalizacijskega sistema, ki bo ena od prednostih nalog ne samo Pobrežja, temveč cele videmske občine.
Župan Bračič pa je Pobreža-nom predstavil nekatere prednostne naloge občine v tem letu, omenil pa tudi skorajšnje odprtje novega poslovno-stanovanjskega objekta v Vidmu, kjer bodo 30. oktobra uradno odprli tudi zdravstveno ambulanto, prihodnji teden pa bodo v Leskovcu pričeli prenovo stare šolske zgradbe, za kar pa bodo v letih 2003/04 potrebovali okrog 170 milijonov tolarjev.
T. Mohorko
la. Dejan Rihtarič, doma prav tako z Dravinjskega Vrha, tretji član in umetniški vodja instrumentalnega tria, pa se je že v svojih zgodnjih otroških letih navdušil nad glasbo. Najprej je obiskoval glasbeno šolo na Ptuju, prvi instrument je bila harmonika, nato pa je presedlal v GŠ Nocturno v Dor-navo in pričel igrati klavir. Končal je nižjo glasbeno šolo, zdaj pa že obiskuje 4. letnik umetniške gimnazije v Mariboru. Dejan, ki je tudi pisec aranžmajev in priredb za trio, pa se je septembra 2001 zapisal še enemu, ne povsem običajnemu instrumentu -fagotu.
Instrumentalni trio iz Vidma se je v celovečernem koncertu predstavil z deli Toša in Kranjčana, Mozarta, Duclosa, Hoppa, Gounonda, Kabalevskega, Dvora-ka, Juplina, Singelleja, Wyja, Gip-pa, Bacha, Mysliwecka, na koncu pa še v krstni izvedbi slovenske ljudske Kaj ti je deklica v priredbi Mitje Drozga, ki jo je napisal posebej zanje. Obiskovalci so bili navdušeni, mladi glasbeniki pa prav tako, saj je bil koncert dobro obiskan, lahko pa smo se tudi prepričali, da imajo Ana Nuša, Julija in Dejan začrtano uspešno skupno glasbeno pot.
T. Mohorko
Vrednost celotne investicije je znašala 90,4 milijona tolarjev
Od tega je 74 milijonov tolarjev prispevalo Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, 16,4 milijona tolarjev pa je prispevala občina Sv. Ana.
Prenovljeni odsek ceste so svečano odprli direktor Direkcije za ceste Vili Žavrlan, župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhi-tel, direktor za področje glavnih in regionalnih cest pri Direkciji za ceste Bogdan Dri-novec, direktor cestnega podjetja Maribor Darko Kočar in mag. Janez Kramberger, poslanec DZ RS. Zraven številnih domačinov, županov sosednjih občin in omenjenih gostov so se slovesnosti udeležili še državni poslanec Alojz Sok in državni svetnik Darko Fras.
Zmago Šalamun
Foto: TM
Ptuj • Ob mednarodnem dnevu bele palice
Največje ovire postavljajo ljudje
Včerajšnji dan - 15. oktober - je bil mednarodni dan bele palice, ki ga v svetu praznujejo že od leta 1970. Že od leta 1920 pa se bela palica uporablja kot simbol slepote. Bela palica je tehnični pripomoček, ki omogoča mobilnost slepih in močno slabovidnih.
Od
d
Slepim in slabovidnim Slovenije je ta pripomoček zagotovljen na podlagi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Belo palico v Sloveniji uporablja od dveh do petih odstotkov slepih, drugi se bolj naslanjajo na spremljevalce.
"Medob~insko društvo slepih in slabovidnih Ptuj vsako leto organizira tečaj mobilnosti in orientcije. Uporabniki programa so slepe in močno slabovidne osebe različnih starosti.
Odgovorna strokovna nosilka programa je trenerka mobilnosti in orientacije dipl. ti-flopedagoginja Mirjana Hafnar. Program se izvaja skupinsko in individulno. Za skupino se izvaja v obliki tečaja v prostorih društva ali v enem od domov oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Delo na tečajih mobilnosti poteka v obliki predavanj, pogovorov in individualnih vaj. Za posameznika se program po potrebi
Anton Rebernisek in Danilo Rihtarič z belo palico
izvaja individualno, v okolju, kjer oseba živi in dela. Z učenjem mobilnosti in orientacije naj bi bil posameznik čim bolj usposobljen za samostojno in neodvisno življenje. V Sloveniji je bil leta 2000 izdan priročnik za usposabljanje v orientaciji in mobilnosti slepih in slabovidnih," je o tečajih mobilnosti in orientacije povedala Brigita Primožič, tajnica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj.
Ptujcan Danilo Rihtarič belo palico uporablja že od leta 1995.
"Prve besede ob prvem srečanju z belo palico, da bo bela palica postala moj najboljši prijatelj, izrekel jih je moj učitelj mobilnosti in orientacije, so kmalu postale zelo realne. V tistem trenutku so zvenele zelo kruto, lahko rečem skorajda nesprejemljivo. Še danes belo palico na nek način jemljem kot neko prehodno obdobje, ki pa ni dokončno. Bela palica mi nadomešča spremljevalca,
Ptuj • 11. kongres Zelenih Slovenije
Na čelu stranke Ptujčani
11. redni programsko volilni kongres Zelenih Slovenije, ki je potekal v soboto, 11. oktobra, na Ptuju in se ga je udeležilo 54 delgatov iz vseh občinskih odborov, pomeni prelomnico v delovanju te stranke, saj so z njim spet vspostavili normalno stanje.
To je takoj po izvolitvi povedal novi predsednik Zelenih Slovenije - Ptujčan Vlado Cus, dosedanji podpredsednik stranke, sicer tudi predsednik Zelenih Ptuja. Stranka Zelenih Slovenije bo poslej tudi sicer delovala pod vodstvom Ptujča-nov, saj so za predsednico sveta stranke izvolili mag. Zdenko Bezjak, podpredsednik stranke pa je postal mag. Boris Gerl - oba sta iz Ptuja. Tudi zaradi tega bodo po napovedih predsednika sedež stranke začasno preselili na Ptuj.
Stranka ima po novem kar tri podpredsednike, in sicer Andreja Želeja iz Pivke, Žareta Lipuščka iz Portoroža ter Bra-
nimirja Bajdeta iz Trbovelj, zeleni ombudsman pa ostaja še naprej Miha Jazbinšek.
V sporočilo kongresa so z debelimi črkami zapisali, da bo temelj, na katerem Zeleni Slovenije gradijo prihodnost slovenske družbe, predvsem trajnostni razvoj in iz njega izhajajoča kakovost življenja. Delovali bodo predvsem konstruktivno, odprto do drugače mislečih in demokratično ter v povezavi z vsemi sorodnimi gibanji doma in v tujini.
Novi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Cus je poudaril, da Slovenija potrebuje zeleno stranko še posebej sedaj, pred vstopom v Evropsko unijo, ter
Foto: M. Ozmec
Novi predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš (desno) v pogovoru z zelenim ombudsmanom Mihom Jazbinškom.
pri tem izpostavil: "Na kongresu so sodelovali delegati iz vseh občinskih odborov, ki imajo aktivno volilno pravico, in to je dober znak, ki me navdaja z optimizmom tudi v prihodnosti. Potrebujemo namreč enotno stranko. Z novim vodstvom bomo delali predvsem v smeri, da bodo Slovenci lahko spet rekli, da se na Zelene zanesejo, zato se postavljamo za skrbnika okolja in čiste narave v državi. Ukvarjali se bomo predvsem z okoljem, nikakor pa ne s kakršnokoli ideologijo strank, ki so nastale že v 19. stoletju. Ohranjanje narave in iskanje najboljših ekoloških rešitev bo naša osnovna preokupacija."
Zeleni so prepričani da bodo premostili tudi velike finančne težave, ki so nastale zadnja leta predvsem zaradi izgubljenih številnih sodnih postopkov in visokih najemnin. Pred njimi so namreč nove naloge, zavedajo pa se, da so pred njimi tudi bližnje volitve v Evropski parlament, zato so se o morebitnem skupnem nastopu že pogovarjali s Stranko mladih Slovenije, ki kandidira za vstop v Zeleno internacionalo. Tudi zaradi tega so njihovi upi uprti predvsem v prihodnost, nekdanja strankina rzcepljenost in preteklost novega vodstva ne zanima.
M. Ozmec
s katerim je hoja sicer bolj sproščena kot s palico. Palica nadomešča spremljevalca pri uresničevanju številnih potreb slepega človeka, od nakupov v trgovini do druženja s prijatelji, na sprehodih, ki so nujni, da ohranim kondicijo. Morda kdo misli, da je palica čarobna, slepim ne podaljša samo prsta, delno nadomesti tudi periferni in globinski vid, odvisno od dolžine palice. Delno pa se globinski vid kompenzira s sluhom, da je gibanje mnogo lažje, še posebej v situacijah oziroma na določenih krajih, kjer je potrebna večja spretnost tudi tistih, ki vidijo. Pohvalil bi rad vzgojitelje in učitelje nekaterih ptujskih osnovnih šol, ki mlade poučujejo o tem, kaj je bela palica in kdo jo uporablja. Največja ovira za slepe in slabovidne so še vedno ljudje, ki ovire postavljajo kjerkoli. Najpogostejša ovira so nepravilno parkirani avtomobili. Eno največjih ovir na Ptuju za slepe in slabovidne predstavlja Prešernova ulica, ki je bila predvidena za peš cono. Ograje na
poletnih terasah so gibanje ljudi z belimi palicami še dodatno otežile. Neprijazna je tudi do ljudi na vozičkih, prav tako za matere z otroškimi vozički," je o svojih izkušnjah z belo palico povedal Danilo Rihtarič.
Anton Rebernisek s Kicar-ja se na belo palico šele privaja. Čez dan še nekako gre, pravi, ker mu je ostalo le še malo vida, se ob mraku in na krajih, ki jih premalo pozna, že poslužuje bele palice. "Bela palica omogoča, da ostali v prometu vedo, da jim gre nasproti nekdo, ki malo vidi ali pa nič. Palico sprejemam kot potrebo, do nje ne čutim odpora."
Vsak izmed nas je že naletel na situacijo, ko je pred prehodom za pešce stal slep in nameraval prečkati cesto. Zlato pravilo ob taki priložnosti naj bi bilo, da slepega vedno, še preden kaj storite zanj, vprašate, če mu lahko pomagate. S tem pokažete, da spoštujete njegovo osebnost. Naj bo tako vedno, ne samo ob mednarodnem prazniku bele palice.
MG
Ptuj • Monografija dr. Žižka
Nihče ni prerok doma
V Miheličevi galeriji na Ptuju je bila 2. oktobra slovesna predstavitev znanstvene monografije dr. Adolfa Žižka pod naslovom Zanesljivost in vzdrževanje sistemov. Gre za prvo delo iz nove serije ZRS Bistra pod naslovom Disputationes Poetoviensis (Razprave, ki prihajajo iz Ptuja), ki je namenjena izdajanju izvirnih znanstvenih monografij.
Monografija je priča, da je avtor ekspert s področja zanesljivosti sistemov in hkrati znanstvenik z doslednim znanstvenim pristopom k obravnavani temi. Izpeljani matematično zahtevni modeli so po-splošitve doslej znanih modelov. Avtor je na zgledih pokazal, da so primerni tudi za reševanje praktičnih nalog, je med drugim v svoji recenziji Žižkovega dela zapisal recenzent dr. Oto Težak.
Slovesnost ob izdaji monogrfije so z glasbo obogatile flavtistke ptujske glasbene šole, o avtorju pa sta z vso spoštljivostjo govorila urednik zbirke doc. dr. Aleš Gač-nik in župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je med drugim za avtorja dejal, da gre za živi spomenik ptujske ustvarjalnosti. Adolf Žižek je doktor elektrotehniških znanosti, vsestransko razgledan intelektualec, kritični mislec, umetnik in znanstvenik. Ob izvirnih znanstvenih člankih s področja zanesljivosti sistemov je znan tudi po poljudnoznanstvenih in strokovno publicističnih delih. Predvsem v Ptujskem tedniku je veliko polemiziral o nekaterih temah, ki so bile v času objave "pred časom", danes pa so že del realnosti tega prostora. Razmišljal je tudi o projektu ptujske univerze, pri tem pa ugotavljal, da bi za začetek bilo dobro ustanoviti ptujski inštitut, v okviru katerega bi strokovno in znanstveno raziskovali dogodke s ptujskega okolja in širše. Danes to vlogo opravlja ZRS, je v predstavitvi bogatega znanstvenega in življenjskega opusa tehnika in humanista
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Adolf Žižek, avtor prve znanstvene monografije Zanesljivost in vzdrževanje sistemov v okviru nove serije ZRS Bistra Disputationes Poetoviensis.
dr. Aldolfa Žižka na predstavitvi njegove znanstvene monografije med drugim povedal doc. dr. Aleš Gačnik. Tudi v primeru dr. Adolfa Žižka velja, da je najtežje biti prerok v lastnem mestu.
Prva znanstvena monografija v novi knjižni seriji ZRS Bistra Ptuj Disputationes Poetovienses Zanesljivost in vzdrževanje sistemov dr. Adolfa Žižka je nastajala zadnjih 25 let na osnovi izvirnih abstraktnih modelov. Avtor ugotavlja, da se zaveda, da v Sloveniji ne bo imel številnih bralcev, da pa je v razvitem svetu področje zanesljivosti in vzdrževanja sistemov priznano, ker je v praksi zelo uporabno.
MG
in tam
Lenart • Festival narodnozabavne glasbe
Kulturno društvo Motiv Slovenske gorice iz Lenarta že drugič organizira festival narodnozabavne glasbe Lenart 2003. Potekal bo v petek, 17. oktobra, ob 19.30 v športni dvorani v Lenartu. Trinajst ansamblov se bo potegovalo za tri nagrade strokovne žirije in tri nagrade občinstva, podeljena pa bo tudi nagrada za najboljšo priredbo ljudskepes-mi in za najboljše besedilo.
Središče • Oljarna vabi
17. in 18. oktobra bodo v Središču ob Dravi dnevi odprtih vrat tamkajšnje oljarne. Obiskovalce vabijo na vodeni ogled proizvodnje olja, ki bo vsaki dve uri - ob 9., 11. in 13. uri. Ob tej priložnosti bo mogoče poskusiti tudi dobrote, pripravljene z bučnim oljem.
Ptuj • Haloška konjenica
Tudi letos so se številni konjeniki z vseh koncev Slovenije podali na tradicionalno Haloško konjenico, ki jo že nekaj let zapovrstjo organizira in vodi stotnik Stanislav Strelec.
Ptuj • Zmagovalec med turističnimi kraji
Znani so rezultati tekmovanja krajev, osnovnih in srednjih šol ter zdravilišč Slovenije v okviru letošnjega tekmovanja Turistične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa in gostoljubna". Ptuj je v kategoriji turističnih krajev zasedel prvo mesto, v skupini manjših zdravilišč so Terme Ptuj pristale na zadnjem, enajstem mestu, med 17 osnovnimi šolami je bila osnovna šola Videm pri Ptuju šestnajsta, pri srednjih šolah pa je med devetimi šolami, kolikor so jih ocenili, Kmetijska šola Ptuj zasedla šesto mesto.
Lenart • Uspešen nastop Twirling kluba
V soboto, 11. oktobra, je v Szeghalomu na Madžarskem potekalo odprto prvenstvo v twirlingu. Udeležili so se ga tudi članice in člani Twirling, plesnega in mažoretnega kluba Lenart. V skupini juniorji je drugo mesto zasedla skupina TWIRLING TEAM, na 6. mesto so se uvrstile kadeti-nje, ki so prvič tekmovale na mednarodnem tekmovanju, pri parih sta v skupini C juniorji drugo mesto zasedli Tadeja Bračko in Petra Rokavec. Pri posameznikih pa je v skupini C juniorji zmagala Tadeja Bračko, Petra Rokavec je bila tretja. Pri D seniorjih je zmagal Leon Omerzu, drugo mesto pa je dosegel Gregor Muršec. Pri D juniorjih je tretje mesto zasedla Tina Dajčman, četrto pa Gabrijela Bauman. Pri D kadetih pa je četrto mesto osvojila Mihaela Polanec.
Foto: MG
Jastrebci • Ekološko kmetovanje
Na kmetiji Zel
V Jastrebcih pri Kogu je ena izmed dveh ekoloških kmetij v ormoški občini. Prvi ekološki pridelek so na ekološki kmetiji Zel poželi že leta 2001.
Na kmetiji gospodari Zvonko Pukšič, ki mu v času, ko je največ dela, na pomoč priskoči se žena Romana, starši, povedal pa je tudi, da so sosedje in sovašča-ni pri njih še vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Pukšičeva kmetija ima skupno okrog 10 hektarjev površin. Od tega je hektar vinograda, okrog 3 hektarje travinje, 4 hektarje je njivskih površin, ostalo pa je gozd. Kmetija leži na samem, v skoraj idilični dolinici pod Kogom, tik ob meji s Hrvaško. Tako naravno zavarovani z vseh strani lahko v večji meri kot ostali sami odločajo, kako močno bodo zastrupili svoj neposredni življenjski prostor, ali pa tudi ne. Pred leti so se ukvarjali z intenzivno prašičerejo. Na vprašanje, zakaj so se odločili za popolnoma drugo smer v kmetijstvu, je Zvonko Pukšič povedal, da je predpogoj za takšne spremembe vedno spremenjen način razmišljanja. Razvoj zavesti in spoznanje o vplivu ke-

foto vk
Pukšičevi tržijo izdelke svoje blagovne znamke Zel pod okriljem kolektivne znamke zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Biodar, ki jamči, da živilo prihaja s kmetije, ki je v celoti preusmerjena v ekološko pridelavo.
mičnih sredstev na okolje in človeka. "Tisti, ki se za ekološko kmetovanje odločajo zaradi nekoliko višjih subvencij, si bodo v prehodnem času, ki ga mora kmetija prebiti, hitro premislili. Prehodno obdobje je za kmetijo zelo težko, potreben je dober načrt, v preusmeritvi lahko hitro obupaš, saj ne smeš uporabiti nobenih herbicidov." Poleg državne subvencije se nekatere občine odločajo še za dodatne subvencije. Pukšič z veseljem pove, da mu je v prvem letu preusmeritve prišla še kako prav subvencija Občine Ormož, ki je znašala polovico državne. Kasneje, ko pa se kmetija ustali, pa je motiv gotovo tudi ta, da se ekološko pridelan pridelek lažje proda in to po takšni ceni, ki pokrije stroške pridelave. "Hrane je preveč, zato so odkupne cene takšne, kot so. V ekološkem kmetijstvu se dosegajo višje cene in višja kakovost. To daje kmetiji stabilnost. Ljudje, ki uživajo ekološko pridelano hrano, so za njo pripravljeni tudi več plačati." Zvonko je povedal, da spoštuje kmete, ki pridelujejo po konvencionalni metodi, saj ravnajo po svoji vesti in v najboljši veri, da ravnajo prav
Konvencionalna kmetija se lahko preusmeri v ekološko v večletnem prehodnem obdobju. Kmetje podpišejo pogodbo z organizacijo za nadzor, opraviti morajo seminar o ekološkem kmetijstvu in dobijo katalog z dovoljenimi sredstvi. Prehod traja za travinje in njive dve leti, za trajne nasade pa 3 leta. Kmetija Zel se je v kontrolo vključila v pridelovalni sezoni 1999 in je 2001 že imela prve ekološko pridelane pridelke, v vinogradu pa lani. Kmetija je registrirana kot obrat za predelavo sadja in zele-
njave, kot dopolnilne dejavnost na kmetiji. V spodnjih prostorih družinske hiše imajo vzorno urejeno predelovalno linijo za zelenjavo. Tako so namesto koruze pričeli pridelovati zelenjavo -rdečo peso, kumare, papriko, zelje in repo. Tradicija kisanja repe in zelja je bila na Pukšičevi kmetiji že zelo stara. Poleg tega sejejo tudi pšenico, piro - zvrst pšenice, poskusili pa so tudi z ajdo in prosom, kar pa ni dalo vzpodbudnih rezultatov. Travin-je kompostirajo in jih uporabljajo za gnojenje, za gnojenje pa uporabljajo tudi hlevski gnoj. Poleg tega zemljo obogatijo tudi z lucerno.
Zanimalo me je, s kakšnimi prijemi si pomagajo proti plevelom in škodljivcem. Zvonko Pu-kšič pravi, da je zelo pomembna izbira kultur. Kolobar je treba razširiti na več let, za razplevlja-nje pa se poslužuje tudi slepe setve ali oranja v temi. Izmed pripravkov je dovoljena uporaba čistega bakra, ki pa ne sme presegati 2 kilograma na hektar, žvepleni pripravki in kisle gline. Težave so predvsem na začetku, kasneje pa se kmet in rastline navadijo. Za uspeh ekološkega vinograda pa je predvsem pomembna pravilna lega, izbor podlage in sorte. Nobene od teh lastnosti Pukšičevi niso mogli izbirati, saj so imeli starejši nasad šipona in laškega rizlinga. Veliko dela se napravi s pravilno pripravo tal in gnojenjem. "Sicer pa je treba upoštevati, da je trta rastlina sonca in skromnih rastnih razmer." Letos je to veljalo le delno. Ekološko pridelano grozdje so kot vsako leto prodali v ormoško klet, višek pa so poskusno stisnili v grozdni sok. Glede na pozitivne odzive bodo prihodnje leto najverjetneje ves pri-
Zvonko Pukšič.
delek spremenili v sok. Glede na sušno obdobje, ki vlada, in velike potrebe zelenjave po vodi, razmišljajo tudi o namakalnem sistemu. Prihodnje leto nameravajo zasaditi 1,7 hektarja površin s starimi visokodebelnimi sorta-
mi jabolk.
Svoje izdelke, ki jih tržijo pod lastno blagovno znamko Zel, vloženo zelenjavo, moko, piro in pšenico v zrnju, grozdni sok prodajajo na mariborski in ljubljanski tržnici, prisotni pa so tudi
v velikih trgovskih verigah. Zanimiv je tudi vzglavnik iz pirinih lu-ščin, na katerem se sicer glasno, a menda odlično spi, saj je zračen, odganja pršice se prilagaja in baje celo varuje pred sevanji. viki klemenčič ivanuša
Ljutomer • Trgatve večinoma zaključene
Viroze zmanjšale pridelek
V družbi Ljutomerčan so zaključili trgatev v minulem tednu, ko so pospravili še renski rizling in šipon, in kot je pojasnil tehnolog Miha Kuhar, so s pridelkom relativno zadovoljni, kjub nekaterim virozam na posameznih sortah.
Te so zmanjšale pridelek predvsem pri šardoneju, šiponu in renskem rizlingu. Okoli 150 ton grozdja so pridelali v lastnih vinogradih, prav toliko so ga tudi odkupili od kooperantov, kar je skupno dalo okoli 2,2 milijona litrov mošta. Nekaj grozdja je še ostalo v vinogradih, saj so za predikatna vina pustili še okoli 3500 trsov laškega rizlinga in 4000 trsov ranine.
Zaloge starih vin znašajo okoli milijon litrov. Sicer pa še zmeraj največ poudarka dajejo domačemu trgu, ponovno se jim odpirajo južni trgi, upajo pa, da se jim bo uspelo prebiti tudi na nemški in francoski trg.
Natalija Škrlec
sTrif
Foto: Natalija Skrlec
V Ljutomerčanu so pridelali 2,2 milijona litrov mošta.
Pomurje • Predsednik govedorejcev med pomurskimi kmeti
Država kupuje drago govedino
Zaradi aktualnosti problematike v kmetijstvu je Zveza govedorejcev Pomurja pripravila sestanek vseh predsednikov in upravnih odborov govedorejskih društev iz Prlekije in Prekmurja.
Na sestanek so povabili tudi predsednika novoustanovljene Govedorejske zadruge Janeza Slevca, ki je na začetku spregovoril predvsem o aktualnih dogajanjih v zvezi z ustanovo, kateri predseduje. Med drugim je dejal, da je Govedorejska zadruga kot krovna organizacija slovenskih govedorejcev presenečena nad odločitvijo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v zvezi s statusom priznane rejske organizacije. Zbornica se je namreč kljub načeloma drugačnim zagotovilom predstavnikom rejcev odločila, da po najkrajšem postopku njeni svetovalci in kontrolorji pri rejcih zberejo pristopne izjave (p.p. to so že storili), s katerimi bi status priznane rejske organizacije pridobila zbornica. Status priznane rejske organizacije bi po vzoru članic Evropske
unije, tako Slevec, sicer morala pridobiti Govedorejska zadruga kot krovna panožna organizacija, medtem ko ima zbornica druge naloge. "S tem dejanjem je kmetijsko gozdarska zbornica ogrozila obstoj pasemskih zvez, katerih člani so zadnjih 13 let odločilno vplivali na razvoj govedoreje."
Govedorejska zadruga je bila ustanovljena 8. maja letos ob sočasni ukinitvi Združenja go-vedorejcev Slovenije, ustanovile pa so jo štiri pasemske zveze - Zveza društev lisaste pasme Slovenije, Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji, Društvo rejcev govedi za meso in Društvo rejcev govedi za ohranjanje cikaste govedi v Sloveniji.
Janez Slevec se je na tokratnem sestanku s pomurskimi kmeti dotaknil tudi problema-
tike mlečnih kvot ter njihove delitve. Potrebno bo namreč določiti leto, na podlagi katerega bodo dodeljene mlečne kvote.
Na tokratnem sestanku je bilo veliko govora tudi o zasilnem zakolu živine - predvsem goveje - ob ukinitvi zasilnih zakolov v Gornji Radgoni. Kot je znano, v klavnici v Gornji Radgoni od 23. oktobra ne bodo več izvajali zasilnih zakolov, zato bodo od takrat naprej morali kmetje goveje živali na zasilni zakol voziti na Ptuj ali v Rače, kar bo zaradi daljše poti kmetu še povečalo stroške. Tudi s samo ceno govejega mesa kmetje niso zadovoljni, saj za kilogram prejmejo okrog 170 tolarjev, država pa raje uvaža goveje meso ter plačuje tujcem za kilogram okrog 400 tolarjev.
"Ali je odkup govejega mesa v Sloveniji sploh problematičen?
Po mojih informacijah se goveje meso v Slovenijo uvaža iz Argentine in Belgije, vprašati pa se moramo tudi, zakaj je za to meso v trgovini potrebno odšteti tudi do 1700 tolarjev za kilogram. Nam pa ne morejo dati niti 200 tolarjev za kilogram govejega mesa."
Živinoreja predstavlja okrog 60 odstotkov celotnega slovenskega kmetijstva, govedorejske kmetije pa obdelujejo 75 odstotkov vseh slovenskih obdelovalnih površin.
Težav za kmete - govedorejce je torej le nekaj mesecev pred vstopom v Evropsko unijo več kot dovolj, zanimiv pa je bil stavek enega izmed udeležencev sestanka: "Ladja, ki pelje slovensko kmetijstvo v Evropsko unijo, tone".
Miha Šoštarič
1
Honolulu Poll
Za štiri osebe potrebujemo: 60 dag POLI, 8 dag čebuie, malo jabolko, manjši jajčevec, Madras curry prah, 2 dl perutninskega fonda, 1 dl sladke smetane, 1 dl kokosovega mleka, 8 kolutov ananasa, olje, belo moko, maslo, sol.
Na maščobi opražimo čebulo tBr dodamo na lističe narezana jajčevec in jabolko. Pomokamo, potresemo s curty prahom in zalijemo s perutninskim fondom. Dodamo še kokosovo mleko in kuhamo 20 minut. Na koncu omaki prilijemo sladko smetano, jo solimo in dobro prevremo. POLI narežemo na do centimeter debele rezine, jih opečemo na maslu in položimo na opečene ananasové kolute. Prelijemo z omako in serviramo z basmatskim rižem.
Ptuj • Marko Sluga, donator muzeju
Spodbuda tudi za druge
Prejšnji četrtek je bila na ptujskem gradu ob 110-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj posebna svečanost ob podpisu pogodbe o donatorstvu med Markom Slugo, ki je muzeju podaril dobršen del svoje zasebne zbirke, in direktorjem muzeja Alešem Arihom.
Ob tej priliki so zbirko predstavili občinstvu, svoje mesto je našla v drugem nadstropju ptujskega gradu. Zbirko, ki jo je podaril Ptujčan Marko Sluga, je predstavila kustodinja Polona Vidmar.
Zbirka Sluga obsega pohištvo, ure, drobne predmete in slike. Odseva okus, poznavanje možnosti slovenskega privatnega zbiralca ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja.
Spregovoril je tudi donator, Marko Sluga, ki je dejal, da ga je k donatorstvu spodbudilo njegovo obiskovanje svetovnih muzejev - ko je ugotovil, da so veliki muzeji nastali z donator-stvi in da je to v svetu nekaj povsem običajnega.
Pred odprtjem je spregovorila tudi gospa Majda Kohne iz Ljubljane, ki je Marka Slugo v poetični besedi primerjala z Valvazorjem in Žigo Zoisom.
Zbirko je odprla Lidija Maj-nik, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije.
O zbirki
Polona Vidmar je o zbirki zapisala, da so zbrani pohištveni kosi del opreme nekdanjih meščanskih salonov, spalnic in morda delovnih sob. Posebej predstavlja velik cilindrični se-kreter iz 18. stoletja, sedežna garnitura z okroglo mizo, klopjo in tremi stoli naj bi nastala v obdobju okrog leta 1935.
Posebna zbirateljska ljubezen Marka Sluge pa so ure, saj mu je uspelo zbrati značilne ure avstrijskih delavnic iz bi-dermajerskega obdobja. Posebej dragocena je nihalna ura, okrašena z liro v črno luženem in politiranem ohišju, ki je bila izdelana okrog leta 1840.
Zbrane slike odsevajo priljubljene slikarske teme 19. stoletja. Na njih so portreti, krajine, lovski prizori in mestne vedute. Posebej izstopata portreta gospoda in gospe, ki sta se slikala leta 1836 pri dunajskem slikarju Johannu Grandu.
Kot je dejala Polona Vidmar, odpirajo dragoceni predmeti pogled na eno manj znanih in raziskanih področij ptujske umetnostne dediščine. Obdobje bidermajerja (1815-1848) je namreč pomembno zaznamovalo podobo ptujskega mesta. Na sprehodu po mestu in po osrednjih ulicah lahko občudujemo številne hiše in predvsem lepe fasade ter portale, ki so nastali v prvih desetletjih 19. stoletja v klasicističnem in bidermajerskem stilu.
O Marku Slugi
Marko Sluga se je rodil v Ptuju leta 1935 kot sin znanega ptujskega odvetnika. V osnovno šolo je hodil v Srbiji, kamor je bila družina med drugo svetovno vojno izgnana. Po vojni so se vrnili na Ptuj, kjer je
Marko Sluga, donator



Marko Sluga in Aleš Arih ob podpisu pogodbe o donatorstvu
Polona Vidmar, kustodinja
Marko končal gimnazijo in ma-turiral leta 1953 (letos so praznovali petdesetletnico mature). Kasneje je študiral v Ljubljani ter končal ekonomijo, absolvi-ral pa tudi pravo, saj je oče želel, da bi bil odvetnik.
V Ljubljani se je po študiju zaposlil pri podjetju Intertra-de, kjer je v začetku delal v zunanji trgovini, kasneje pa je prešel v računalništvo pri IBM (Marko je eden od pionirjev računalništva na Slovenskem), odšel v inozemstvo in v Nemčiji je bil do upokojitve leta 1992.
Z zbirateljstvom se je začel ukvarjati že zelo zgodaj. Njegov oče je bil, kot je dejal Marko, pol amaterski in pol profesionalni slikar (saj je najprej na Dunaju študiral slikarstvo, leta 1914 je dobil kot najboljši sred-ješolski slikar Avstroogrske nagrado in štipendijo za študij slikarstva na Dunaju). Na koncu je postal odvetnik, slikarstvo
Uvodoma je člane društva pozdravil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleš Arih, predsednica društva, Barbara Ravnik Toman, Ivan Vidovič, ki je spregovoril v imenu Mestne občine Ptuj, mesto gostitelja, torej Ptuj, pa je predstavil zgodovinar Martin Šteiner. Za glasbeni pozdrav sta poskrbela Ana Fuks in Mladen Delin.
Na četrtkovem zborovanju so
muzealci na strokovnem posvetovanju spregovorili o prisotnosti muzejev v medijih in o izobraževanju konservatorjev in restavratorjev, udeležili pa so se tudi odprtja nove ptujske muzejske zbirke, ki jo je poklonil Ptujčan Marko Sluga, ter prenovljene glasbene zbirke. V petek pa je bilo strokovno posvetovanje na temo: Fotografska in filmska dediščina in dokumentacija
pa mu je bil poseben hobi in veliko se je družil z Oeltjenom, Kazimirjem in Mežanom. Tako je bil Marko že doma vzgajan v duhu zbiranja umetnin. Začel je z zbiranjem antičnih eksponatov, kasneje se je preusmeril na 19. stoletje in uspel v življenju zbrati precej lepo zbirko, ki obsega dosti predmetov, slik in pohištva. Zbirka je bila v stanovanju v Ljubljani, kjer živi. Pred tremi leti, pravi Marko, so mu odkrili bolezen, za katero še niso našli zdravila, bolezen zaenkrat še dobro obvladuje, vendar se je takrat vprašal, kaj bo z zbirko po njegovi smrti. Slučajno je naletel na Aleša Ari-ha, in ker se je vedno počutil kot Ptujčan, se je odločil, da zbirko pokloni ptujskemu muzeju. Zaenkrat je prišlo v last muzeja dve tretjini Markove zbirke. Zbirka se obravnava kot dinamična zbirka, kar pomeni, da se posamezni predmeti lahko nadomestijo z drugimi (boljšimi, slabši se prodajo). To bi po mnenju Marka Sluge moral biti princip modernega muzejstva, ki pa pri naš še ni uveljavljen. Pri nas so muzejski depoji polni različnih stvari, ki propadajo. Najverjetneje mnoge stvari nikoli ne bodo na ogled, ker ne bo nikoli dovolj denarja, zato bi bilo prav, da bi posamezne stvari iz depojev prodali zbirateljem in s tem pridobili dragocena sredstva za učinkovitejše restavriranje ostalih predmetov. Zgleda, da bo potrebno v mentaliteti našega muzealstva še veliko narediti.
Zbirka je nastajala s priložnostnimi nakupi umetnin na domačem in tujem trgu umetnin. Veliko je sodeloval tudi na avkcijah, posebej v Gradcu, Nemčiji, Nizozemski, v življenju je Marko zelo dosti potoval, na račun firme, kot je dejal.
Bistveno pri Markovem do-natorstvu je, da tudi druge zbiratelje spodbudi, da se odločijo za podobna dejanja, v svetu so takšna donatorstva podlaga muzealstva.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Božo Kos je marsičemu kos!
V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, Ptuj se do 27.10., vsak dan od osme do devetnajste, ob sobotah pa do dvanajste ure, urejeno in pregledno stiskajo - saj ne boste verjeli! - tvorci slovenske zgodovine, literati, športniki, sodobniki iz političnega in javnega življenja z desne in leve strani.
Na ogled so postavljeni Josip Vidmar, Mile Klopčič, Ivan Mrak, France Bevk, Tone Seliš-kar in mnogi drugi, ki so zaznamovali domači kulturni prostor. Učenci in odrasli si boste krepko vtisnili v spomin podobe pesnikov in pisateljev od Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Antona Aškerca do Toneta Partljiča in Lili Novy. Tam boste srečali papeža in Rodeta, Mesiča, pa Ropa, Pahorja, pa Peterleta, Zlobca, Janšo, Kučana, tudi Zorana Jankoviča in Srečka Katanca, še Saša Hribarja, Adija Smolarja, Jureta Apiha in Mitja Meršola, Dušana Kebra in Aleksa Štakula... Zraven se boste nasmejaliPrasloven-cu Janezu Prvemu. To je tip, ki potrjuje svojo identiteto z materjo slovenskega rodu in pravi, da je prebrisane glave in čedne ter krepke postave. Trdi še, da je njegova zemlja zdrava in je vesel, če sosedu crkne dinozaver.
Zraven omenjenih vas pričakujejo še Kavboj Pipec in Rdeča Pesa, brihtnež Miha in prav tak Pepe Napak, pa "mojstra" Zoki in Oki.
Ko vam bo šlo na smeh, brez besed, boste lahko preizkusili svoje sive celice in reševali živalske in druge rebuse, okusili nekaj didaktično in motivacijsko imenitnih fint iz Hiše eksperimentov (Trubarjeva 39, Ljubljana, tel 013006888), kjer se odlično grejo Veselo znanost.
Vse zgoraj navedeno je sad dolgoletne izvirne risarske akcije Boža Kosa, sicer fizika, ki desetletja navdušuje z ilustracijami in karikaturami. Stilno in kompozicijsko prečiščen, jasen in povsem nezamenljiv risarski slog je vedno dobrodošel v različnih pisnih medijih, odličen smisel za humor pa je kvaliteta, kije med Slovenci še premalo cenjena.
Razstava Boža Kosa je dopolnjena še z izborom knjižnih ilustracij, predvsem mladinske literature, avtor pa je na koncu duhovito dodal še avtoportret s pripisom: Lepo je, da ste prišli - Samo ne me več vprašati: A še rišete?
Razstavo zelo priporočam individualnim obiskovalcem, šolskim skupinam pa še posebej, saj je odlična popotnica mnogim znanjem (slovenski jezik, likovni pouk, matematika, fizika, logika, oblikovanje ...). Skupine si lahko poželijo vodstvo s pravljico in razlago (najava vsaj dan pred nameravanim ogledom na tel. 778 88 51, Lilja-na Klemenčič).
Liljana Klemen~i~
Povabilo na pravljico z jogo
že je tretji četrtek v mesecu, ko vas vabimo v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, Ptuj. Ob 17. uri vas pričakujeta pravljičarka in inštruktorica joge. Vabimo otroke od četrtega leta dalje. Vstopnine ni, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila in copatke.
Ptuj • Zborovanje muzejskega društva
Izvolili so novo vodstvo
Prejšnji četrtek se je na ptujskem gradu pričelo zborovanje Slovenskega muzejskega društva, ki je trajalo tri dni.
v muzejih. Ogledali so si tudi vse zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj, na zaključnem zasedanju pa so izvolili novo vodstvo. Novi predsednik je postal dr. Andrej Smrekar iz Ljubljane. Zvečer so prisostvovali koncertu Komornega moškega zbora Ptuj.
V soboto so člani Slovenskega muzejskega društva obiskali Do-minkovo domačijo v Gorišnici, Veliko Nedeljo, Ormož, Dorna-
Barbara Ravnik Toman
vo in Puhov muzej v Sakušaku.
Kot nam je dejala predsednica društva (sedaj že bivša) je Slovensko muzejsko društvo eno od društev, ki ima več kot stoletno tradicijo. Ena od osnovnih nalog društva je negovanje in vzpodbujanje ljubezni do slovenske premične kulturne dediščine. Glavne dejavnosti, ki jih društvo vodi, so povezane z izobraževanjem svojih članov Prip-
ravljajo več sklopov dejavnosti, eden od teh se imenuje muze-uforum, na katerega vabijo domače in tuje predavatelje, ki govorijo o muzejskih strokovnih temah, drugi sklop izobraževalnih akcij pa so zborovanja, kot je bilo ptujsko, ki se odvija bienal-no.
Naloga društva je tudi podeljevanje Valvazorjevih nagrad. To se dogaja vsako leto 18. maja, na svetovni dan muzejev, ko podelijo veliko nagrado za življenjsko delo ter priznanja svojim kolegom za večje muzejske dosežke vsako leto.
Drugi skiop dejavnosti je vezan na publicistično dejavnost. Muzejsko društvo skupaj z Narodnim muzejem in Skupnostjo muzejev izdaja strokovno revijo
Argo. Letos so uspeli pripraviti spletno stran, so pa tudi drugačna strokovna ter tudi družabna druženja, strokovne ekskurzije, športne igre muzealcev in podobno.
Muzejsko društvo ima približno 430 članov, to so aktivni člani, častni člani, včlanjeni pa so tudi taki, ki niso muzejski profesionalci.
Društvo se financira iz več virov Osnovni vir je članarina, za večje projekte dobivajo sofinanciranje države, iščejo pa tudi sponzorje.
Društvo aktivno sodeluje z drugimi društvi, kot so recimo konservatorji, umetnostni zgodovinarji, arheologi, in določene aktivnosti peljejo skupaj.
Franc Lačen
r
Ptuj • Prenovljena glasbena zbirka na gradu
Ptujskemu muzeju superlativi
Prejšnji četrtek je bilo ob številnih drugih aktivnostih na ptujskem gradu tudi odprtje prenovljene stalne razstave glasbil, o čemer smo že pisali in zbirko v Štajerskem tedniku tudi predstavili.
Pred začetkom uradnega odprtja je na grajskem dvorišču zaigral Ptujski pihalni orkester pod vodstvom Štefana Petka, v viteški dvorani, kjer je bilo
svečano odprtje, pa se je številnemu občinstvu po letih ne-delovanja ponovno predstavil ptujski big band pod vodstvom Antona Horvata z gostjo Nušo
Derenda.
Uvodoma je vse prisotne pozdravil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih in se zahvalil vsem avtorjem novo

a?
m/
Dr. Darja Koter
Foto. FI
Dr. Primož Kuret
Ciril Baškovič
postavljene zbirke.
Avtorica zbirke, dr. Darja Ko-ter, docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki je zbirko nazadnje uredila pred devetimi leti (ko je še delala v Pokrajinskem muzeju Ptuj), je predstavila zbirko in posebej opozorila na novosti, ki so obogatile ptujsko zbirko glasbil, ki je največja v Sloveniji. Ob tem je posebno pozornost posvetila tibii, piš-čali iz rimske dobe, ki so jo arheologi (Ivan Tušek) našli na Ptuju. Sicer pa je spregovorila o vseh segmentih zbirke (mestna godba, pihalni instrumenti, Oeltjenova soba, instrumenti iz meščanskega, plemiškega in cerkvenega glasbenega dogajanja ter instrumenti s tipkami,
Tibia iz rimskega obdobja
Foto: Langerholc
kjer je pravi biser klavir Andreja Bitenca, znanega ljubljanskega izdelovalca klavirjev).
Dr. Primož Kuret, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je zbirko označil s samimi superlativi in dejal, da ima ptujska glasbena zbirka velik pomen za glasbeno, muzikološko stroko, izredno pomembna pa je tudi s pedagoškega vidika in muzeolo-škega vidika, saj sledi vsem svetovnim trendom pri predstavljanju premične dediščine v muzejih in omogoča obis-
kovalcu, da ob pogledu na stare instrumente zasliši tudi glas le-teh.
Zbirko je odprl Ciril Baškovič, državni sekretar v Ministrstvu za kulturo, ki je ptujski muzej ocenil, kot najboljši slovenski muzej po urejenosti zbirk in aktivnostih, ki jih ptujski muzej izvaja ob svoji redni dejavnosti na vseh področjih.
Obnovljena zbirka je v šestih sobah v pritličju ptujskega muzeja.
Franc Lačen
Pa brez zamere
Nič novega
Jesenska rapsodija
V deželo je prišla jesen. Koledarska in ona druga, resnična. Temperature so se znižale, okrog vogalov je začelo močneje vleči, radiatorji so v stanju pripravljenosti, marsikateri že tudi v polnem pogonu. Ptice zapuščajo naše kraje, štorkelj že zdavnaj ni več tukaj. Trgatev je tudi že zdavnaj konec. Tisti redki, ki še vztrajajo pri obdelovanju zemlje, so že pospravili tisto revščino, ki jim jo je namenila letošnja suša ter zdaj z nezaupanjem zrejo drugemu, potencialno sušnemu letu naproti. Počasi bo treba zamenjati gume, pardon, pnevmatike, na avtomobilih, opraviti jesenske servise, na zimsko spanje pripraviti motor, če ga imate, in seveda vsemu temu primerno zgubljati živce, denar in potrpljenje, se pravi, vse tiste stvari, ki pritičejo takšnemu početju. Treba bo tudi verjetno še zadnjič pokositi trato, morda z lakom prebarvati tisto vrtno uto, za katero ste si čez celo poletje obljubljali, da jo boste pa res naslednji dan prebarvali, a tega seveda nikoli niste storili, potrebno bo pa tudi okoli hiše storiti še vse tiste stvari, zaradi katerih vam je vedno znova za trenutek žal, da se takrat, ko ste zidali hišo, niste raje odločili in sprejeli tiste ugodne ponudbe za odkup stanovanja v bloku. A kaj hočemo, zdaj ste pač tu, kjer ste, tako daje najbolje kar hitro zakurblati kosilnico in pripraviti grablje. Tako pač to je in tako je to pač vsako leto.
Kaj nam pa jesen prinaša novega v ne tako hudo osebnem smislu? Hja, pravzaprav nič. Če malce vržemo pogled po domači vasi, vidimo, da sprememba letnega časa pravzaprav nič kaj ne vpliva na domače stanje. V zaselku je še vedno polno turistov (kot je nadvse eksplicitno pokazal pretekli vikend), katerih potencial je še vedno pretežno neizkoriščen in katerim (predvsem v nedeljo) še vedno ne gre v glavo, kako je mogoče, da je tako častitljivo in staro mesto v nedeljskih dnevih bolj podobno mestu duhov kot pa nekemu mestu, ki ima neke kvazi turistične ambicije. Če se v nedeljo čez dan spravite na sprehod po mestu, boste verjetno prej srečali kakšno podgano kot pa someščana. No, morda malo pretiravamo, ampak zagotovo pa boste prej srečali kakšnega zmedenega turista, ki se kar ne more načuditi, kam hudiča so šli vsi ljudje in kako to, da je mesto tako rekoč zapuščeno. Če lahko najdemo celo kakšno besedico pohvale na račun odgovornih, ki so se po dolgem času spomnili in odprli prodajalno s turističnimi spominki, pa moramo v isti sapi dodati, da bi bilo nadvse modro, če bi ta prodajalna obratovala tudi ob nedeljah, ko je tu-ristovpraviloma največ (seveda vi tega ne veste, saj vas ob tem času ni v mestu). A to je morda že prevelika zahteva. Kot rečeno, pohvale vredno je že dejstvo, da takšna trgovinica sploh obstaja. Za razliko od grajske restavracije, ki sicer kot bajta obstaja (pa še to le napol), drugače je pa ni. Njeno trenutno stanje je tako, da lahko mirno rečemo, da obstaja le zato, da nas opominja na neresno in milo rečeno čudno turistično politiko učenih mestnih glav. A tako očitno pač to je in tako je to pač (na žalost) vsako leto (znova). Prijetno jesen in čim manj virusnih obolenj. Pijte čajčke.
Gregor Ali~
Ptuj • Petdeset let kmetijskega šolstva
Kmetijstvo kot podjetništvo
Jutri bo Poklicna in tehniška kmetijska šola na Ptuju praznovala svoj zlati jubilej, petdesetletnico. Ob tej priliki smo za razgovor poprosili ravnatelja šole, dr. Vladimirja Korošca, da nam je predstavil razvoj kmetijskega šolanja na Ptuju.
"Leta 1953 je bila kmetijska šola ustanovljena v Turnišču pri Ptuju. Nastala je iz potreb po kmetijskih kadrih, saj je oblast potrebovala izobražene kadre v kmetijstvu. Kljub vsemu velja poudariti, da ima kmetijsko izobraževanje na Ptuju daljšo tradicijo. Že koncem 19. stoletja lahko govorimo o organiziranem izobraževanju, saj se pojavljajo razne šole v tečajni obliki, sadjarsko trsničarska šola je nastala v sedemdesetih letih 19. stoletja, kjer so izvajali dokaj obsežen izobraževalni program.
V Turnišču je šola delovala vse do leta 1979, najprej kot enoletna, dvoletna (kmetijsko gospodarska šola), hitro se je prelevila v poklicno šolo (dvoletno) in kot dvoletna šola delovala vse do leta 1981, ko je dobila srednje strokovne programe. Leta 1979 se je preselila v Srednješolski center Ptuj, ko so se vse srednje šole združile v enotno organizacijo, se pa je s tem kmetijska šola preselila iz svojega naravnega zaledja.
Leta 1998 (ob 45-letnici šole) je šola dobila šolsko posestvo, približno 45 hektarjev, pred tem pa so uredili sadjarsko vinogradniško dejavnost na Gra-jenščaku. Praktični pouk je pomemben sestavni del šolanja kmetijcev.
V tem času smo začeli gojiti željo, da bi tudi šolski kompleks preselili v Turnišče. Tu pa še je veliko težav in problemov, največji se kaže v finančnih sredstvih. Upamo, da bo država in lokalna skupnost zbrala dovolj sredstev, da se bo ta vizija lahko uresničila.
Prihodnji razvoj šole je odvisen tudi od miselnosti, da je kmetijska šola sestavni del ptujskega kmetijstva, šolo želimo čimbolj približati potrebam kmetijskega prostora. Šola se intenzivno uveljavlja tudi na področju izobraževanja odraslih, uvajamo redne oblike izobraževanja za pridobitev poklica, za prekvalifikacijo, zanimanje je veliko. Uveljavljamo pa se tudi pri ponudbi oblik dodatnega izobraževanja, kot so nacionalne poklicne kvalifikacije.
Na Turni{~u bo proslavljanje petdesetletnice
Foto: Kmetijska šola Ptuj
Problematika slovenskega podeželja je večplastna. Obremenjena je s preteklim razvojem, z neustrezno posestno strukturo, s preoblikovanjem kmetij, temu je potrebno prilagajati šolo. Gre za nove dodatne programe, ki bodo omogočili na kmetijah dodatna delovna mesta.
Šola se ukvarja tudi z drugimi dejavnostmi, kot so svetovanja, testiranja, kar je dobrobit kmetijstva in podeželja.
Letos je na šoli 210 dijakov v različnih programih, zelo veliko zanimanje pri mladini je za program cvetličar ter za kmetijskega tehnika. Vpis pa je sorazmerno nizek (v celotni Sloveniji), mladi so obremenjeni z razvojnimi problemi. Zavedati se moramo, da je kmetijstvo danes sodobno podjetništvo, ki pa potrebuje številna znanja, predvsem nova znanja."
Franc Lačen
Grajen{~ak v jeseni
Foto: Kmetijska šola Ptuj
Jubilej kmetijske šole
Prireditve ob jubileju kmetijske šole
Petek: 17. oktober - park gradu Turnišče
12. 00: Tiskovna konferenca
I3.OO: Odprtje cvetličarsko-vrtnarske razstave in proslava ob 50-letnici šole
19.00: Ogled cvetličarske razstave ob svetlobnih efektih in glasbi
Sobota: 18. oktober
10.00: Srečanje nekdanjih sodelavcev in dijakov kmetijske šole
Foto: Fl
Hum • Buče za vse okuse
Rdeče, zelene, zavite, okrogle ...
Ljudske pevke prosvetnega društva Janez Trstenjak Hum so svojim številnim zelo različnim akcijam, ki služijo ohranjanju naše preteklosti, dodale še nekaj novega - praznik buč.
Znane so po svojih rožah iz papirja, venckih iz pšenice, ki na ivanjsko nedeljo krasijo humsko cerkev, po delavnicah v spomladanskem času in pozimi, ko obujajo stare načine izdelovanja igrač iz naravnih materialov in seveda po svojih pesmih. Te so za razliko od večine drugih brez cenzure, zato zapeta pesem poslušalcem včasih požene rdečico na lica in hudomušen nasmeh na ustnice. Že
nekaj časa se govori, da naj bi besedila zbrale v knjigi. K vsemu temu so dodale še prireditev, ki slavi buče. Pri tem ni šlo za prireditev komercialne narave, bolj za druženje tistih, ki jih veseli ohranjanje starih običajev, dobra družba in klepet. Vreme jim je kar služilo in na Humu v času nedeljske prireditve ni bilo pretirano vetrovno.
Prireditev je nastala po naključju. Lani, ko so pevke pri-
Prav posebna je bila tudi zemeljna pogača. Zanjo potrebujemo vlečeno testo, mo~no namo~ene zemlje v mleku in jajcih, dobro zmešano skuto z jajci in bučne cvetove. V na-masčen pekač zlagamo plasti. Začnemo s testom, sledijo namočene zemlje, spet plast testa, nato skuta z jajci, testo in na koncu cvetovi buč. Pogača je lahko slana ali sladka - stvar okusa.
Pri delu se je bilo treba tudi okrepčati z bučnimi pogačami.
pravljale cvetje iz papirja za revijo Rože in vrt, jih je slučajno obiskal Dario Cortese, ki je takrat pripravljal knjigo
Tudi najmlajši so se nau~ili, kako se pride do bu~nih semen.
Od zdaj naprej bo verjetno pomivalni stroj. V Merkurju boste zagotovo našli pravega za svojo kuhinjo, dragoceni čas pa pnhraniliza bolj zabavna opravila! Na oddelkih z belo tehniko vas pričakujemo s celovito ponudbo blagovnih znamk.
Pri nakupu samostojnega ali vgradnega pomivalnega stroja blagovnih znamk AEG, Bosch, Candy, Electrolux, Gorenje, Whirlpool in Zanussi vam od 17. oktobra do 8. novembra priznamo 10 % popust! Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije.
Možnost nakupa na 12 obrokov!
Suho sadje, zelenjava, zelišča in gobe. Pri ženskah, ki poznajo veliko receptov in niso ravno molčeče, je dobil veliko podatkov, ki jih je kasneje tudi uporabil v svoji knjigi. Beseda je nanesla tudi na to, ali kaj pridelujejo buče in Cortese je Anici Ratek čez čas poslal semena kakšnih deset različnih sort buč. Ker sama nima zemlje, jih je razdelila ostalim pevkam in si izgovorila desetino. Ta sedaj krasi teraso hiše na Humu 70, kjer so jih lahko občudovali obiskovalci, ko so posedali pred Plojerjevo kletjo. Majhne, velike, rdeče, zelene, rumene, okrogle in zavite buče. V vseh mogočih oblikah in barvnih kombinacijah.
Za prireditev so po shrambah poiskali stare rekvizite, ki so jih nekoč uporabljali pri spravilu buč - sekače. Pa tudi novejše pripomočke, na katere polovičko buče elegantno napičimo, na žeblje, in jo brez težav iz-koščičimo. Buče so pripeljali z
roGs
fotokopirni stroji
njive tradicionalno z vprego, ki sta jo tvorila dva vranca. Ob trebljenju buč so kakšno zapeli, zaigrali pa so tudi muzikanti, ki so se tokrat kar sami ponudili. Franc Zlatnik, Rudolf Kikl in Jaka Nemec tudi sicer radi skupaj zaigrajo na kakšni veselici. Seveda pa je bila prireditev namenjena tudi temu, da si gospodinje izmenjajo svoje recepte v pripravi buč. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Pe-pika Trstenjak iz Frankovcev je zatrdila, da buče v solati lahko zelo uspešno zamenjajo kumare. Zagotavlja, da razlike ne bo opazil nihče. Sicer jih uporablja še za cvrtje, peče jih s piščancem ali svinjsko pečenko
in zanimivo, buče se pojejo prej kot meso. Rada jih pripravi tudi kot omako, dušene podobno kot zelje. Glede zdravilnosti pa pravi, da so "zdrave, če jih zdrav ješ." Najbolj zanimive so bile pogače, ki so jih delavci tudi pridno degustirali. Spekle so jih številne gospodinje, recepte pa sta nam zaupali še Nežika Zlatnik iz Frankov-cev in Zalika Kukec s Huma.
V načrtu so imeli še kakšno zanimivost, pa je Anici Ratek zdravje malo ponagajalo. Zato bo nekaj zamisli ostalo še za prihodnje leto, ko bo gotovo na mizi tudi kakšna juha in omaka iz buč.
viki klemenčič ivanuša
Zavitek iz buč je bil odličen: pripravimo vlečeno testo, kot za običajen zavitek, le nadev bo drugačen. Kakšnega pol kilograma buč naribamo, osolimo in pustimo, da se izloči voda. Ozmemo, dodamo pol kilograma skute, 4 decilitre kisle smetane in 3 jajca. Nadevamo na namaščeno razvlečeno testo in zavijemo. Po vrhu namazemo s smetano in pečemo 60 minut.
Takšen nadev se dobro obnese tudi na kvašenem testu.
www.fotokopirni-stroji.com SERVIS IN PRODAJA
ROMAN GRIL s.p.
Mestni vrh 85, 2250 Ptuj
Tel. 02 777 83 91 ^ ^onica Fax 02 777 83 90
O TISKALNIK/FOTOKOPIRNI STROJ
hitrosti 13 strani na minuto A4 O FAX G3, (hitrost prenosa 6 sekund) O tiskalniški vmesnik PCL6 z O Twain Scanner Kitom (SKENIRANJE)
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
VELIKA NAGRADNA IGRA!
OD 15. 9. DO 31. 12. 2003
080 22 66
Ob nakupu Petrolovega kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 16 gospodinjstvom
VRNILI CELOTNO KUPNINO.
Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden izžrebali enega nagrajenca. Za informacije in naročila pokličite 080 22 66. s.
Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Pravila igre in imena nagrajencev bodo objavljena na strani www.petrol.si.
Foto: vki
Foto: vki
Knjiga meseca
Roman o aleksandrinkah
Marjan Tomšič: Grenko morje
/Mamica moja, kako bom zdaj brez tvojega mleka živela, kako bom rastla, pri kom se bom grela. Kam si šla, da te ni več doma - v vasi se govori, da v Aleksandriji si, tam za zlatnike dojiš, črne grde otroke.../
Pavlina Kumar - Pavlinič
Letos je izšel roman Marjana Tomšiča z naslovom Grenko morje. To je že njegov tretji roman, zraven Šavrink in Zrna od frmento-na, z motivom ženske. Vendar se ta roman bistveno razlikuje od prejšnjih dveh, saj se v tem družinske vezi rahljajo, v prejšnjih dveh pa so trdne. Glavni osebi sta se s svojih potovanj vračali domov in ostali povezani z družinskimi člani, aleksandrinke pa so se zaradi velike razdalje in dolge odsotnosti odtujevale od družine. Možje so bili ljubosumni, otroci pa niso razumeli odhoda svojih mater. Obtoževali so jih tudi nezvestobe. Delo služkinje ali dojilje je bilo lažje kot delo na kmetiji. Po obleki in vedenju so bile videti gosposke, kar je prav tako vzbujalo zavist. Denar, ki so ga pošiljale, je reševal kmetije pred propadom, ko pa bi se lahko vrnile, so ostajale, saj bi domači radi popravili streho, kupili sosedovo njivo... Nekatere so se v Aleksandriji tudi omožile, tiste, ki pa so tam ostarele in se kasneje hotele vrniti, pa jih doma ni čakala niti majhna sobica.
In kdo so aleksandrinke? Aleksandrinke so bile ženske, ki so hodile na delo v Egipt. Doma so bile pretežno z območja Gorice. Delale so kot dojilje, gospodinjske pomočnice, sobarice, spremljevalke pri bogatih evropskih naseljencih. Tja so Slovenke začele odhajati v drugi polovici 19. stoletja, po drugi svetovni vojni.
Odhajala so mlada dekleta, ki so si morala prislužiti denar za doto, če so se želela poročiti ali pa so reševale zadolžene kmetije. Najbolje so zaslužile dojilje. Sam položaj je bil tragičen za matere in otroke ter usoden za družinsko življenje.
Naslov Grenko morje je metafora za negotovost bivanja, vrženost v neznano, ob dramatičnem srečanju s tujim svetom pa pomeni tudi grozo pred življenjem.
Pripoved se začne s potovanjem Merice, Ane in Vande. Ana je že bila v Egiptu, tri leta je bila dojilja, sedaj pa so jo družinske razmere prisilile, da se ponovno odpravi tja. Vanda je stara šele šestnajst let in naivna. Merica je žalostna, saj se je morala ločiti od trimesečnega sina Mihca. V Egiptu se bo zaposlila kot dojilja in tako rešila kmetijo pred dražbo. Ana se bo zaposlila kot sobarica v hotelu, kjer je boljši zaslužek. Vanda pa še ne ve, kaj bo delala, vendar se veseli, da bo videla svet in si prislužila doto. Tudi Ana ni žalostna, saj je doma ne mara niti mož niti tašča, hudo ji je le zaradi hčerke Verice.
Te ženske doživljajo šok, ko se srečajo s povsem novo kulturo. Merica že na začetku doživi ponižanje, ko jo ugledna angleška družina, kjer bo postala dojilja, takoj po prihodu okopa, preobleče in pošlje k zdravniku.
Roman je napisan tako, da se ob teh treh glavnih likih pojavlja množica drugih s pretresljivimi življenjskimi izpovedmi. Muči jih osamljenost, izguba doma in družine ter prepuščenost gospodarjem.
Mlada in naivna Vanda postane družabnica gospe, ki jo uporablja za erotične igrice. Ana je v hotelu ves čas v stiku s poželjivimi moškimi. Zna se jim ubraniti, vendar se boji, da se ne bo znala upreti svoji potrebi po ljubezni. Merica je še najbolj zavarovana, saj je malemu Thomasu mati po mleku in tako članica družine. Ko doživi poskus posilstva, spozna, da večina misli, da je služkinja osebna lastnina gospodarja.
Ana je s svojo neukrotljivo življenjsko močjo dosegla svoj edini cilj — srečo. Vanda postane tretja žena v haremu nekega princa. Najbolj prefinjeno je oblikovan lik Merice. Najmočneje občuti socialne razlike in odtenke v medosebnih odnosih. Vanjo se zaljubi brat gospodarice, vendar ga iz zvestobe do moža zavrača in niti ne sluti, da ga ima rada. Očita ji, da ne bi smela odnesti mleka svojemu sinu. Iz krivične obtožbe se rodi zavest o vrednosti njene žrtve, samozavest in tihi odpor do domačih.
Roman je avtor označil kot spomenik vsem možem in otrokom, katerih žene, matere so odhajale služit denar.
Urška Hlupič
Literarno kolo (19) • Sonja Votolen - 3
Mo~no, milo, magi~no
Pisal sem že, da subjekt njene poezije beži od ljudi, ki so zamaskirani, neiskreni in pokvarjeni, čeprav jih po tihem tudi malo občuduje. Vendar pa človek kot tak postane zanimiv za Votolenovo takrat, ko je naraven, prvobiten. Prav zato se s takimi ljudmi srečujemo v njenih proznih besedilih.
No, najprej nekaj več o tej obliki. Proznih del namreč. Kakšnih, boste vprašali. Vrstno najpogostejše so prav gotovo kratke zgodbe, ki se sicer precej odmikajo od klasične definicije le-te, saj so bistveno bolj realistične, ne prenašajo vdora metafikcije, še manj fantazijskih elementov. Liki so prizemljeni in stvarni. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da je Sonja spisala tudi roman Pravica do sebe, čeprav je ta bliže moderni povesti, vsebuje pa tudi drobce novelistične zasnove. Tako se očitno Sonja spopada z več vrstami, toda gotovo ji ležijo krajše oblike (kakor da bi med pesmimi in proznimi deli obstajala nenamerna analogija). Liki njenih proznih del so živi in plastični. Praviloma so preprosti, spojeni z naravo, pa vendar jih vodi višja ideja, ki je pogosto celo pogubna. Med njimi so še najbolj izpostavljeni kmečki ljudje, ki jim avtorica pripisuje posebno noto.
Osebno me je zanimalo, ali se pesnica (zdaj pisateljica) vendarle kaj odmika od njenih prejšnjih, tu živečih pisateljskih kolegov, ki so jim prav tako dali navdih preprosti kmečki ljudje; ljudje, značilni za našo pokrajino in bližnje kraje.
Gotovo sta v njih našla svoj navdih in raziskovalni prostor Anton Ingolič in Ivan Potrč. Pri njiju je sicer like obvladala ideja socialnega realizma in pečat časa, če pa pogledamo njihov psihološki profil, so to impulzivni ljudje, pristni in v tem smislu "pošteni". Zemlja je njihov svet in oni so mu docela predani. Dihajo z njim in pokrajino, ki jih obkroža. Potrč sicer to, na videz romantično sliko preseže, potem ko mu taka psihologija ni dovolj. Psihološke
študije njegovih likov so namreč mnogo bolj poglobljene. Potrčev človek je konflikten in ne samo utelešena harmonija prostora in časa.
Nadalje sta zanimiva še For-stnerič in Kuntner, ki ju tovrsten človek prav tako zanima. Prvi s spomini, ki se pač zdijo del njega in drugi, ki včasih prav dramatično hrepeni po starih časih. V slednji besedni zvezi se skriva pošteni človek, navezan na zemljo, ki do nje goji poseben odnos in občutja.
Votolenova je šla še korak naprej. Zaveda se namreč, da tudi haloški človek - ali kakor koli ga že imenujem - ni povsem imun na dogajanje v sodobni, postmoderni "instant družbi", ki je brez dvoma površinska in od zemlje odtujena. Njeni liki so tako most med nekdaj "pravimi" ljudmi in sodobnim, "prisiljenim" človekom. Njeni liki razpadajo na plasti, na nekakšno harmoniko razglašene du-ševnosti. So nekje na robu propada, pa vendar kljubujejo in vztrajajo.
Pa še nekaj je pomembno za razumevanje njenih proznih del. Jezik. Če je v poeziji brezmejna, drzna, je tu disciplinirana. Celo narečne prvine včasih uporabi. V dialogih med liki seveda. Sonja namreč jezikovno dobro loči tekočo zgodbo in posamezne dialoge. Oboje pa je premaknjeno v svet realizma. Pokrajina. Ljudje. Reakcije le-teh. Vse v realističnih mani-rah. To nikakor ni več tako z metaforiko in drugimi stilnimi prijemi nabit jezik, pač pa je preprosta jezikovna forma. Vrednost pa dosega — kakor večina sodobnih proznih del — s palimpsesnostjo (plastenjem besedila), ko se pri vsakem ponovnem branju odprejo nove plasti in vidiki. Tipičen primer takega besedila je Marica, ki je zanimiva tudi kot lik. Avtorica jo uspe prikazati tako, da se skozi zgodbo spreminja, pa vendar ostaja vseskozi osebnostno trdna in prav v tovrstnem nasprotju tiči vzrok, zakaj se delo razpira plast za plastjo.
Literarne nagrade - III
Nagrada Vilenica
Mednarodno literarno srečanje pesnikov, pisateljev in esejistov Vilenica 2003 je letos potekalo od 1. do 7. septembra 2003 in je že osemnajsto po vrsti. Program je potekal v Lipici, Ljubljani in še v nekaterih krajih na Krasu.
V Lipici je nastopil Boris Pahor, ki je pred kratkim slavil svojo 90-letnico. Na gradu Štanjel se je odvijala literarna matineja, nastopili so nagrajenci Mlade Vilenice. Potekale so razne delavnice: prevajalska, Primorski pesniki v Trstu, Staroslovanska mitologija, konferenca srednjeevropskih literarnih revij in založnikov Revija
v reviji, predstavitev sodobne literature v Črni gori, predstavitev grške in flamske kratke proze.
Letošnjo nagrado Vilenice so podelili Mirku Kovaču.
Vilenica po Vilenici
9. septembra pa je bila v Cankarjevem domu prireditev, ki so jo poimenovali Vilenica v Cankarjevem domu. Tam so svojo poezijo v izvirniku brali: ameriška pesnica Dara Wier, ameriški pesnik James Tate ter nizozemski pesnik Rutger Ko-pland. Vsi so za svoja dela v preteklosti prejeli prestižne nagrade.
Ur{ka Hlupič
Kot grude v zemlji ali celo zemlja v čisto geološkem smislu. Plast za plastjo. Vse do skritega jedra tiste biti, ki jo Sonja tako rada odkriva v človeku in iz človeka.
Marica je prav taka. Lik kmečke ženske, ki v sodobni filozofiji in splošnem prepričanju le s težavo preživi. Močna ženska. Krepka. Namenjena prvobitnima — delu in rojevanju. Posebno zanimivo je, da prav v Marici Votolenova najlepše pokaže potlačitve, ki so boleče in ki ves čas spremljajo kot senca. Potlačiti lastnega otroka in pre-denj postaviti zemljo. Tako časa za pravo materinstvo sploh ni. Najlepše se to izraža v delu, ko Marica šele rodi, tri dni zatem pa že "vihti vile in meče snopje z voza". In pri tem ji nihče ne pomaga — ne patronažna sestra, ki vse skupaj pripisuje poporodni depresiji, ne okolje, ki ga sestavljajo nekateri izredno dovršeni liki (Franček, Tila, Štefa). Zdi se, da so vsi "proti njej"! Ni časa — ne za njo ne za otroka. Samo delo in spet delo — "Tretji dan po porodu je že vihtela vile in metala sno-pje z voza. Bolelo je ni nič, samo strašno šibko se je počutila. Štefa ni te dni skuhala nobene močne juhe, pa jo je Marica v mislih že nosila v usta. Da jo je rojevanje izčrpalo, se je zavedala ravno zdaj, ko je dvigovala težke pšenične snope. Ali pa je morda izčrpana od nenehnih prepirov? Otrok ji ni povzročal težav. Ko se je napil materinega mleka in se potolažil ob njenih prsih, je bil tih in zadovoljen. Ponoči je bil priden, da je v miru spala. Lepo je napredoval, rastel, se igral s prstki v pleteni košari in čebljal s seboj."
Tu se spojita dva izredna elementa, ki dišita po opisnem realizmu na eni in futuristični mehanski logiki na drugi strani. Človek — stroj. Človek — robot. Žile — žice. In še je teh analogij. Marica postane na simbolni ravni mehansko bitje, stroj. Temeljna os besedila je tako v zaporedju treh retoričnih vprašanj, ki so retorična prav zaradi gluhega okolja. To spet ne zmore in tudi noče razumeti. Človek je v njihovi logiki bitje, ki dela, ki trdo gara zase, za zemljo in na zemlji. Drugega ni. To je eno in edino vesolje.
"Kaj bi vendar rad? Mar ne delam? Sem mar stroj?" vpraša na tem mestu. In tako presega sebe in okolje, v katerem živi. Ne glede na ceno. Pa vendar ne moremo tudi mimo dejstva, da je delo neke vrste nadaljevanje socialnorealistične črte. Tudi tu so v ozadju spopadi za oblast, čeprav le na ožji individualni ravni. Za grunt. Kakor pri Potrču. Sonja celo like psihologizira na podoben način. Jih izrisuje tako, da vstajajo drug za drugim in stopajo po zemlji, ki jim je smisel in poguba obenem. Toda pisateljica gre še naprej. Individuume razširi. Čez vse meje (stična točka s poezijo in ena poglavitnih vsebinskih lastnosti sploh)! Eksistenca človeške ednine postane množina ali bolje množica. Svet. Mi vsi.
"Oh, kam sem padel, v kaj me siliš, življenje? Saj mi mora biti odpuščeno, da sovražim lastno mater, mora mi biti, pa četudi mi ne bo, naj vse skupaj vzame hudič. Življenje je svinjarija! Svet je svinjarija," ugotavlja Franček, katerega svet so prav tako stroji. Za čustva ni časa, še manj za globoke občutke. A Votolenova ne bi bila tako značilno "votolenovska", če ne bi tudi v takem človeku našla vrzeli, kamor spretno "polaga" čustvo za čustvom in gradi "notranjega človeka". Kajti ona verjame, da smo odznotraj vsi lepi in pristni, a žal po meščansko zamaskirani. In to je temeljna vrednota teh proznih del. Tudi kmečki človek — v njenem primeru haloški — je pritisnjen ob zid, se duši in v taki atmosferi izgublja svojo pristnost, ki tudi iz tega okolja tako počasi in vztrajno pronica.
Zato sem se na koncu popotovanja po njenih delih vprašal, kam se bo ta literatura pomaknila, kam zavila. Kot Marica, ki s težkim srcem na koncu zapušča Bohovo in v skoraj patetični maniri ponavlja: "Zbogom, moja žalostna mladost. Zbogom, moja Bohova, nikoli pozabljena. Ljubila sem te. Ljubim te. Ljubila bom te. Vedno. Tebe, moja Bohova!"
Slednje sem zapisal, ker sam Bohovo doživljam kot poezijo in sploh literaturo, ki je Sonja najbrž ne bi bila sposobna zapustiti. In kolikor vem, niti nima takih namenov. Besede jo srkajo še naprej in ona njih. In njena pot je jasna in začrtana, a tudi odprta, zato vem, da bo še veliko novega izpisala njena roka.
Ali če uporabim besede Franceta Forstneriča: "Močno, lepo, drobno, milo, magično."
David Bedrač
CID
Literarno glasbeni ve~er z Eriko Vouk in Petrom Andrejem
V sredo, 22. oktobra 2003 ob 18. uri bo potekala otvoritev cikla literarnih večerov, ki se bodo odslej enkrat mesečno dogajali v Centru interesnih dejavnosti (Osojnikova 9) na Ptuju.
Tokratna gosta bosta pesnica, pisateljica in prevajalka Erika Vouk, dobitnica Jenkove
nagrade za najboljšo pesniško zbirko v letu 2002 ter letošnja nominiranka za Veronikino nagrado, in kantavtor Peter Andrej, ki je uglasbil tudi nekaj njenih pesmi.
Obeta se zanimiv literarno-glasbeni večer, zato vljudno vabljeni!
Za pripravo originalne glasbene voščilnice potrebujete: čista ušesa in prožne prste. (Po želji tudi zvonek glas.)
Postopek: 1. Poslušajte nabor melodij. 2. Izberite najbolj primerno. (In jI po želji dodajte osebno sporočilo.) 3. Odtipkajte telefonsko številko prejemnika. Ko prejemnik glasbeno voščilnico odpre, dobite SMS potrdilo o uspešnem prejemu.
Mobitelova Zabavna postaja priporoča tudi zabavni MIc, zabavni odzbrnik, melodije za Noklo, Sony Ericsson in polltonline melod||s.
Cene so oblikovane 2.delno = klic (v SIT/min) + uspešno posredovana vsebina => glasbena voščilnica, polifonična melodija 200 SIT, zabavni kilo, zabavni odzivnik, melodija ze Noklo ali melodija za Sony Ericsson po 160 SIT.
BZaba
ibtie dobit» tUdI na
Planetu, v sklopu Zabava.
s na brezplačnih itevllkah: naročniki MobKel GSM: 031/041/051700 700, Mobluporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70.

Ljubljana / Zlato ogledalo Poletje 2003
"Vem, ne bo brez veze!"
Strokovno združenje slovenskih časopisov in revij pri Gospodarski zbornici Slovenije je ob koncu poletja podelilo nagrado za kreativno ustvarjalnost na področju tiskanih oglasov Zlato ogledalo Poletje 2003 za oglase, objavljene v tiskanih medijih.
Nagrado Zlato ogledalo Poletje 2003 za kreativno ustvarjalnost na področju tiskanih oglasov za poletje 2003 je prejela Kreativna ekipa Agencije 41 za serijo oglasov "Vem, ne bo brez veze!" naro~nika Mobitel, d.d. Nagrajenca je izbrala žirija v sestavi: prof. Milan
Pajk, Žare Kerin, Uroš Goričan, Lučka Magister Fabjan in Boris Dolničar. Za nagrado so konkurirali oglasi, objavljeni v tiskanih medijih od junija do avgusta 2003.
Ustvarjalci oglasa "Vem, ne bo brez veze!" so bili: kreativna direktorica: Violeta Zgonik, vodja projekta: Dunja Budair, asistentka vodji projekta: Mojca Tuljak, tekstopisca: Vojka Žgavec in Miran Juršič, art direktor: Boris Balant, oblikovanje: Primož Pislak, fotografija: Tomaž Gregorič, agencija: Agencija 41, naročnik: Mobitel, d.d.
Nagrado v višini 500.000 SIT torej prejme celotna kreativna ekipa Agencije 41, ki je pripravila oglas.
Iz obrazložitve strokovne žirije: Mobitel ni brez veze slekel se-niorjev in jih postavil na morsko obalo. Kar bi bilo pred nekaj leti drzno, je danes še vedno duhovito, predvsem pa zelo osebno. Družina v zavetju sence in par, ki se dotika le s prsti, misli pa so odplavale nekam drugam, nas opominjajo, da je čas počitnic in manj realnega sveta. Kot vedno, tudi tokrat dobra fotografija, oblikovanje pa pod težo preveč podatkov, vendar: Ni brez veze.
GRANIT d.d.
Slovenska Bistrica
PROIZVAJA IN PRODAJA GRANIT D.D.
Slovenska Bistrica DE kamnolom
Rogašio cesta 36 Poijčane 02 829 57 50
Vinogradniki, sadjarji, vrtičitarji, iimetovaici, sedaj je čas da uporabite
APNIN-Mg
-	omogoča razvoj življenja v tleh
-	ohranja in vzbuja rodovitnost tal
-	neutralizira kisline v tleh
-	pospešuje sprejem hranil
-	izboljšuje in ohranja strukturo tal
-	povečuje odpornost razstlin
-	preprečuje širjenje maha
NARAVNO GNOJILO-DOLOMITNA KAMENA MOKA
Ugodne cene;
Pesek 0 - 2	1.499,99 SIT/t
1.188,00 SIT/t 845,00 SIT/t 699,00 SIT/t 4.400,00 SIT/t 400,00 SIT
Cene so brez DDV.
Pesek O - 4 Pesek O-16 Gramoz O -100 Apnin MG, rifuza Apnin MG, vreča 25kg
V kamnolomu v Poljčanah proizvajamo tudi vse vrste kamnitih agregatov za zidanje, _omete, urejanje okolice in cestišč po konkurenčnih cenah._
v naši trgovini z gradbenim materialom v Slovenski Bistrici, Kolodvorska uiica 16, telefon 843 32 20 vam po ugodnih cenah nudi ves gradbeni material, tiakovce, kopalniško opremo ter ploščice.
Iščete svoj stil
Nova podoba za izjemno športnico
Sanja Potočnjak je doma iz Ormoža, na Ptuju obiskuje prvi letnik ekonomske šole. Izvira iz znane rokometne družine Potočnjak.
Sanja prej ...
, in pozneje
Za akcijo "Iščete svoj stil" se je prijavila, kot večina, iz radovednosti. Ves njen prosti ~as je rezerviran za rokomet. Igra v članski in kadetski ekipi Merca-torja Tenzorja iz Ptuja ter v mladinski državni reprezentanci. Njen cilj je postati stalna članica državne rokometne reprezentance.
Sanja je prvič obiskala kozmetični salon. Ker ima suho in občutljivo kožo, so ji v kozmetičnem salonu Neda dali vrsto koristnih nasvetov za nego kože doma. Za ta tip kože je pomembno, da dobi dovolj vlage od zunaj in od znotraj (pitje vode je izrednega pomena). Po vsakem treningu jo mora umiti, očistiti in namazati z ustrezno kremo. Poleti jo mora čuvati
pred soncem in jo zaščititi s kremo, ki vsebuje UV filter, pozimi pa pred mrazom s tankim slojem pudra. Kožo so ji temeljito očistili, naredili piling in na koncu zaščitili s kremo. Uredili so ji tudi obrvi.
Za Sanjino novo pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbela frizerka Minka Fegus. Njene svetlo pobarvane lase je najprej postrigla s poudarkom na sprednjem delu. Lase, ki so padali na ~elo, je precizno in z ravnimi rezi postrigla asimetrično v prvotno dolžino ob ušesih. Na levi strani preče je najprej med čelom in ušesom naredila podstriženje, nato pa ostale lase postrigla z ravnimi topimi rezi do levega ušesa. Od barv je izbrala temno rjavo z
enim vpadljivejšim pramenom, ki ga je pri striženju namerno pustila daljšega. Lase je posušila gladko, zadnji del malce skuštrala in jih počesala gladko na čelo.
Minka Feguš je poskrbela tudi za Sanjin make up. Odločila se je za kombinacijo barve las in senc v rjavem tonu. Na kožo ji je pred tem nanesla ka-muflažo in nato še tekoči puder v naravni barvi kože. Oči je poudarila z zlatorjavim senčilom in maskaro. Na ustnice ji je nanesla glos v nežno roza tonu.
Modni strokovnjaki iz modnega studia Barbare Plavec so oblačila za Sanjo izbrali v ptujski prodajalni Naf Naf. Odločili so se za kombinacijo črne barve, ki je hit nove modne sezone, in jo popestrili z rdečo. Oblekli so jo v črne dolge hlače, zalikane na črto, v stilu Marlene Dietrich, ki so jim dodali viseči
Popust Frizerstva Stanka v oktobru
rdeč pas, ki ga letošnja moda prav tako ceni, ter mehak pleten puli z rebrastim vzorcem, prav tako v rdeči brvi. Za mrzle jesenske dni so dodali še črn plašček s kapuco. Sanji pristo-jijo vse barve, že po naravi pa tudi športno-elegantni stil.
V Športnem studiu Olimpic so za Sanjo izbrali klasični program Olimpic in ga prilagodili zahtevam športnice. Kot je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš, bo v izbranem programu brezplačno vadila mesec dni.
MG
Trgovka
Ml ^003
1
^^--------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Sanja v oblačilih iz prodajalne Naf Naf.
Glasujem
Naziv in naslov loi
Ime In priimek giasonica:
Naslov:
Telefonska številka:^
Kupon velja do srede, 22.10.2003
Modni trendi za jesen 2003
Ker smo že krepko zakoračili v jesen je sedaj pravi čas, da spregovorim nekaj besed o modnih trendih in smernicah, ki bodo oblikovale vaš izgled. Kot se spodobi za jesen, letošnje modne smernice bazirajo na pisanih, mavričnih vzorcih tkanin v kombinaciji z osnovnimi barvnimi toni rjave, zelene, oranžne, umazano roza ter dominantne kombinacije ~rne in bele barve.
Glavnino jesenske kolekcije predstavljajo tkanine žametnega otipa. Obvezen del vaše garderobe je oblačilo iz vezenega ali enobarvnega žameta, ki nastopa v razli~nih širinah reber, od ozko do široko rebrastega. Vašo podobo pa bo popestrila tudi imitacija brušenega usnja s pridihom vezenine oziroma prešite z ve~jimi okrasnimi šivi.
Tiste, ki prisegate na eleganco, boste izbrale za hladnejše jesenske dni najbolj prikladen plašč, ki naj bo iz udobnega volnenega kašmirja ali angore v enobarvnih tonih. Še bolj boste opazne v imitacijah krzna v več različicah, kjer je še vedno najbolj v trendu lisičje krzno. Velik poudarek je tudi na detajlih, s katerimi popestrimo klasične plašče ali jakne, ki jih s tem naredimo bolj unikatne in opazne. To boste dosegle s krznenimi obrobami na ovratnikih, rokavih ali pa kar po celi dolžini.
Na velika vrata pa se mnogo lepši kot v prejšnjih sezonah vračajo tudi šaneli. Ti so nujno volneni z vtkanimi zlatimi nitkami za elegantne kostime, katerim se lepo podajo tkanine žametnega otipa v enobarvnih kombi-cj nacijah.
Puliji in jope iz pletenin v različnih debelinah in vzorcih pletiva imajo letos obvezen visok ovratnik. Lahko izbirate od enobarvnih do geometrijskih vzorcev, ki so krasna kombinacija z dodatki krzna na ovratnikih ali rokavih.
Za mlajše in mlade po srcu pa je tu še škotski karo v osnovnih jesenskih tonih, ki je idealen za mini krila.
Za posebej svečane priložnosti pa se boste odele v glamurozne tkanine s pridihom srebrnih ali zlatih barvnih tonov.
Na koncu ne pozabite na modne dodatke, kjer se je začela prava zadr-gomanija. Zadrge so skoraj na vsakem kosu oblačila, bodisi na jakni, krilu ali hla~ah, ne glede na vrsto tkanine. Skratka, ve~ zadrg ko imate, bolj boste v trendu.
Na koncu vam želim prijetne jesenske dni in dobro po~utje v vaših novih obla~ilih, katerim boste seveda dodale kan~ek osebne note in tako pokazale vašo kreativnost.
MODNE TKANINE V TRGOVINAH FIRENZE
Žameti in tkanine žametnega otipa:
-	BANDIT široko rebrast žamet,
-	ADMIRAL ozko rebrast žamet v izvedbi unija, v štirih kombinacijah z vezenim žametom RONALD,
-	VELVET ozko rebrast žamet v vseh modnih barvah,
-	ARIEL in COLT tkanini žametnega otipa za majčke ali bluze,
-	MEXICO uni v pre~udoviti kombinaciji z vezenim SENEGALOM,
-	KARAMBA prešita vatirana tkanina z otipom gladkega žameta.
Krzna in tkanine za plašče ali jakne:
-	AUDI imitacija kratkega in dolgodlakega krzna v ~rni, sivi, beli, rjavi ter imitaciji lisičjega krzna,
-	JURASIC imitacija kodrastega krzna v ~rni, sivi, beli in rjavi barvi,
-	MOSKVA volneni kašmir v ~rni barvi,
-	GRANADA volneni kašmir in angora volna v ~rni, sivi, rjavi, beige in kamel odtenku,
-	OPTIMA prešita vatirana tkanina z gladkim otipom, primerna kot podloga za plašče ali jakne.
Naravni materiali:
-	OLIVER in FABIO runska volna z elastanom v dezenu unija ali črt v raznih širinah, ki sta primerna tudi za moške obleke,
-	EDITA viskoza z elastanom v desetih barvnih odtenkih,
-	LESS diolen in BRITA 100% runska volna v modnih jesenskih barvah. Pletenine:
-	TERESA v več kot desetih različnih dezenih ter debelinah pletenja,
-	KATJA tanka pletenina v modni črni barvi.
Za elegantne kostime::
-	LONDON spandex v petnajstih barvnih odtenkih,
-	TITAN v beige, kamel, temno modri in olivno zeleni barvi,
-	SAMSON v črni, rjavi, olivno zeleni in beige barvi,
-	EGIPT v uniju in v črtah, različnih širin ter barv.
Za šport in prosti čas:
-	POLAR termo velur v svetlih in temnih barvnih tonih.
»Poznaš Rokavski kanal?« je u~itelj zemljepisa vprašal u~enca.
"Ne, doma še nimamo kabelske televizije."
***
Poslovodja gradbišča je delavcu naročil, naj nekje poišče samokolnico in mu jo pripelje. Po dolgem času poslovodja zagleda delavca, ki pelje samokolnico, naloženo v drugi samokolnici. "Zakaj sipa pripeljal dve, saj sem ti naročil samo eno?!" "Pa menda niste mislili, da
jo bom nosil na ramenih?'
***
Ravnatelj je med poukom na šolskem dvorišču zalotil mladeniča in ga vprašal: "Koliko si pa ti star?' "Dvanajst let!" "In koliko časa že hodiš v našo šolo?' "Deset let!"
"Nemogoče! Kako ti je pa to uspelo?'
"Z nadurami. Vsak dan ostanem po pouku v razredu!'
***
Razprava po ogledu filma. "No, videli ste, kako iz kraterja Vezuva teče lava,' je rekel profesor. "In na teh vulkanskih tleh uspeva tudi vinska trta. Kako se imenuje vino, ki ga pridelujejo iz te trte?'
"Kuhano vino!" se je glasil odgovor nekje iz zadnjih klopi.
***
"Ta mesec vam ne morem plačati stanarine, " reče študent stanodajalki. "To ste rekli že prejšnji mesec!" se razburi ženska. "No, kaj nisem držal besede?'
***
"Kaj bi storili, če bi motor vašega avta nenadoma začel nenavadno ropotati?' vpraša profesor bodoče avtome-hanike.
"Radio bi dal na ves glas, da ne bi slišal motorja!' odgo-voriJanez.
***
Žena strese iz srca: "Moj mož je nečloveški! Že trideset let sem nesrečna z njim!'
"Zakajpa se ne ločiš od njega?'
"Kako, ločim? In naj ga po vsem tem, kar mi je hudega storil, pustim srečnega?'
Kidričevo • Teden otroka v vrtcu
Peš v vrtec!
Ob tednu otroka so se v Vrtcu v Kidričevem in v njeni enoti v Cirkovcah odvijale {tevilne aktivnosti; lutkovna predstava, ogled diapozitivov in risanje s kredo po asfaltu, iskanje zaklada, jesenski kros, kostanjev piknik ... Na te aktivnosti so bili vabljeni tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca.
"Zelo veseli smo bili, da je kar nekaj otrok obiskalo naš vrtec ob tednu otroka, da jim je bilo zelo v{e~ in bi kar ostali, žal pa smo premajhen vrtec in precej otrok ostaja vsako leto zunaj. Veselimo se že, da bomo kmalu za~eli z izgradnjo novega vrtca, ki bo ve~ji in bomo lahko zadovoljili potrebam širše okolice po varstvu in vzgoji otrok," je povedala Neža [ešo, ravnateljica kidri~evske-ga vrtca.
"V tednu otroka smo imeli sre~anje staršev v obliki kostanjevega piknika popoldan. Druženje smo popestrili z ra-zli~nimi igrami, ob katerih so se pomerili v spretnostih med skupinami - seveda starš in otrok skupaj. Prav tako smo v tem tednu izpeljali akcijo: 'Peš v vrtec!', kar pomeni, da se nismo pripeljali z avtomobilom do vrtca, temve~ smo ga pustili nekje dlje od vrtca in nadalje-
vali pot do vrtca peš. Zaposleni Vrtca Kidri~evo in enote v Cirkovcah smo to 100% izvedli, starši pa na naše zadovoljstvo v velikem številu (približno 75%), kar je za prvi~ veliko. Preko takšnih akcij uresni~uje-mo zadane cilje za zdrav na~in
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi
rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 21. oktobra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
življenja, ki smo si jih zastavili v delovanju republiškega projekta: "Zdrav vrtec!", kjer pa sta gibanje in zdrava prehrana nepogrešljiva," je še povedala Neža [ešo.
Ur
Izžrebanka ustvarjalčkov v 40. številki Štajerskega tednika je:
Karolina Cep, Kočice 17, 2287 ŽETALE.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIZNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAJHTAjriJA
s/eukD zfl^çmte?!
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12
POKSCHE
Zanimivosti
Schwarzeneggerjevo kariero bodo posneli na filmski trak
Los Angeles (STA/dpa) - Vzpon ameriškega filmskega igralca Arnolda Schwarzeneggerja od mišičnjaka iz Avstrije do guvernerja Kalifornije bo mogoče videti tudi na filmskem traku. Ameriška televizijska mreža A&E je namreč sporočila, da bodo posneli dveurni film z naslovom See Arnold Run, ki naj bi ga dokončali do prihodnjega poletja. Film bo govoril o Schwarzeneggerjevi bodybuilding karieri v 70. letih in uspešni predvolilni kampanji v Kaliforniji, je dejal direktor A&E, ki je o Schwarzeneggerju govoril kot o "ikoni ameriških sanj'. Televizija A&E sicer še ni hotela imenovati alca, ki bo upodobil preobrazbo mišičnjaka v politika. lasnik The New York Post je medtem že poročal, da bi se v glavni vlogi lahko pojavili Williem Dafoe, Dennis Quaid, Christopher Lambert ali Vigo Mortenson. Vlogo Schwarzeneggerjeve žene Marie Shriver pa naj bi igrale Courtney Cox, Demi Moore ali Courtney Thorne Smith.
Ameri{kemu hekerju grozi 20-letna zaporna kazen
Washington (STA/AFP) - Ameriškemu hekerju, staremu komaj 19 let, grozi 20-letna zaporna kazen, ker mu je uspelo vdreti v računalniški sistem nekega podjetja, ki se ukvarja z borznim posredništvom. Mladeniču je uspelo vdreti v račun ene od strank posredniškega podjetja, nato pa mu je prodal svoje delnice, ki niso imele nobene vrednosti. Mladega računalniškega mojstra so sodne oblasti v Massa-chusettsu zato obsodile zaradi goljufije in vloma v zavarovan informacijski sistem. S prodajo delnic po pet dolarjev se je 19-letnemu Van Dinhu izognil izgubi v višini 37.000 dolarjev.
Kadilci v [paniji ne marajo opozoril na
cigaretnih škatlicah
Madrid (STA/dpa) - "Kajenje ubija", "Kajenjepovzroča bolezni srca, pljučnega raka, impotenco..."; takšna nova grozeča opozorila na cigaretnih škatlicah v Španiji niso doživela odobravanja. 'Kadilci imajo pravico, da uživajo v cigareti, ne da se morajo soočati s tako ostrimi in neprijetnimi opozorili," je dejal Alvaro Garrido, predsednik kadilskega kluba za strpnost, ki se bori za pravice kadilcev. Kadilci si sicer pomagajo tako, da vložijo cigaretne škatlice v karto-naste škatlice iste velikosti, na katerih so narisani bolj prijetni motivi. Nekateri kioski pa prodajajo tudi nalepke s prijaznejšo vsebino, s katerimi lahko kadilci prelepijo grozeča opozorila. Na njih piše "Kajenje sprošča" in "Delo škodi zdravju". "Ne trdimo, da je kajenje zdravo, toda kot odrasli imamo pravico, da uživamo v radostih, ki jih sami izberemo," je še dodal Garrido.
Najmanj{i dojen~ek v Veliki Britaniji zapustil bolni{nico
London (STA/AFP) - Najmanjši dojenček, ki se je kdajkoli rodil v Veliki Britaniji, je zapustil bolnišnico, kjer je preživel prve štiri mesece svojega življenja. Zdravniki so ocenili, da je stanje majhne Aaliyah Hart zadovoljivo. Deklica se je rodila tri mesece prezgodaj, ob rojstvu pa je bila velika le 22,8 centimetra in tehtala le 338 gramov. Zdravniki so ji pripisali le deset odstotkov možnosti za preživetje, toda po štirih mesecih intenzivnega zdravljenja je deklica tehtala že 2,5 kilograma. "Zame bo hči vedno čudež, tako majhna je bila ob rojstvu. Trenutno se počuti v redu in sem nanjo zelo ponosna,' je dejala njena mati Lorraine Hart. Najmanjši otrok se je sicer rodil v ZDA, ob rojstvu pa je tehtal le 311 gramov.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
.AROČILNICAZA ^f^imi^Z TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:			
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Matilda Pintarič
naslov:
Msýšperk 101, ZSZZ Maušperk
ime in pkiimek
Mateja Dolenc
naslov:
Zg. Jablane 37,8386 Cirkovee
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Radenci • Več kot 200.000 nočitev
Zelo dobra sezona
V	Zdravilišču Radenci, v katerega spadajo hotel Jeruzalem v Ljutomeru, Terme Banovci ter zdravili{ki hoteli v Radencih, so v prvih devetih letošnjih mesecih zabeležili 200.489 nočitev, kar je malenkost več kot v enakem obdobju lani in 2,5 odstotka nad pričakovanji.
Največji porast obiska so zabeležili v ljutomerskem hotelu Jeruzalem, ki je bil avgusta kar 100-odstotno zaseden, v prvih devetih mesecih pa so v njem realizirali 14.272 no~itev, kar je osem odstotkov ve~ kot lani.
V	Termah Banovci se je {tevilo no~i-tev v primerjavi z lanskim letom po-ve~alo za pet odstotkov. Med 76.703 no~itvami, kolikor so jih zabeležili v leto{njih prvih devetih mesecih, je bilo kar 70 odstotkov Slovencev. V mesecu septembru so glede na enak mesec lani zabeležili 10-odstotni porast, k obisku pa sta najve~ prispevala klasi~ni in naturisti~ni kamp, ki sta zabeležila 17 odstotkov bolj{o zasedenostjo kot enak mesec lani. V zdravili{kih hotelih v Radenci je bilo v prvih treh ~etrtinah leta doseženih 109.514 no~itev, kar je nekaj manj kot lani. Kot so sporo~ili iz zdravili-{~a, so vzrok manj{ega obiska zaprte nekatere kopalne povr{ine v juliju, ko so potekala nujna vzdrževalna
Foto: Miha Šoštarič
V Termah Banovci se je število nočitev v primerjavi z lanskim letom povečalo za pet odstotkov.
dela na strehi term. Točno polovico vseh nočitev predstavljajo tuji gostje, ki so zabeležili 54.559 nočitev, med njimi pa je največ Avstrijcev, ki predstavljajo kar 55 odstotkov vseh
tujcev v Zdravilišču Radenci. V septembru je bil precej povečan tudi obisk nemških gostov, ki v Zdravilišču ostajajo povprečno osem dni.
MŠ
Grad
Krajinski park Goričko zaživel
Po osamosvojitvi Slovenije je zaživela ideja o ustanovitvi tridržavnega parka na obmo~ju Avstrije, Madžarske in Slovenije. Omenjeni projekt je z 1,6 milijona evrov sofinancirala Evropska unija, pet ministrstev pa je zagotovilo dodatnih 625.000 evrov.
Krajinski park Gori~ko bo tako skupaj z avstrijskim parkom Raab in madžarskim parkom Oerseg tvoril prvi evropski tridržavni park sploh. Projekt podpore ustanavljanju je bil vsestransko zastavljen, od priprave
Fotozapis
Tetka Jesen
Na poti se objektivu ponujajo najrazličnejši zanimivi pogledi. Ko sem se nedavno mudila v Podgorcih, nisem mogla mimo krasne tetke Jeseni, ki se je bohotila pred tamkajšnjim vrtcem, obsijana z jesenskim soncem. Naredili so jo otroci in vzgojiteljice vrtca Podgorci.
dokumentov, mo~ne komunikacijske podpore in promocije parka do izobraževanja lokalnega prebivalstva. Za izvedbo projekta je bil izbran konzorcij nemškega podjetja AHT International iz Essna in avstrijskega podjetja ATC Austrian Tourism Consultants z Dunaja. Korist parka je predvsem v razvoju turizma ter možnosti neposredne prodaje izdelkov in spominkov. V gradu je vzpostavljen tudi bodoči informacijski center parka, za njegovo upravljanje pa naj bi ustanovili javni zavod, za katerega je prihodnje leto iz proračuna predvidenih 45 milijonov tolarjev. Naloga ekipe v okviru bodočega parka bo, da bo z aktivnostmi in projekti, ki so se v pripravah na ustanovitev že izkristalizirali, kandidirali tudi za sredstva iz evropskih skladov.
Z ustanovitvijo Krajinskega parka Goričko, ki obsega več kot dva odstotka Slovenije, bo delež varovanega območja zajel skoraj desetino države, s tem pa se bomo približali svetovnemu povprečju. Večina Goričkega izpolnjuje tudi kriterije za vključitev v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, krajinski park pa bo že ob samem zagonu lahko bistveno pripomogel k vključevanju Slovenije v Naturo 2000.
MŠ
poglej in odpotuj!
ŽUSTERNA, Sončkov klub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
17.,24.10y2D/POL od 13.990 PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, šport izleti, odličen programi
24.10./2D/POL 13.990
CESARJEV VIKEND, Dobrna
Sončkov klub: kopanje, kopeli, energijsko sproščanje, izleti...
17.,24.10y2D/POL 14.990 SKI OPENING TRE VALU
Passo San Pellegrino, smuč. voz.+ app+darilo, zabava, testi smuči
11.12./4D/N od27.900 PORTOROt hoteli Morje
4* Riviera hotel, lepi bazeni In nov Wai Thai center
do2.iiy3D/POL 28.990
Radoživa turSka riviera
potovanje s slov. vodnikom, dobri hoteli, polet z Gradca
13.12./8D/POL 45.900
TUNIZIJA, Hammamet
2/3* hotel, letalo z Brnika, letališka pristojbina doplačilo 20.10./7D/POL 49.900
RAFTING V ČRNI GORI
avtobusni izlet, Dubrovnik-Budva-Cetinje-Lovčen-raftlng na Tari...
26.10./6D	54.900
SONČEK
PTUJ, Slomškova 3 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/330091S
TUl potovalni center
Trg svobode 9, 2310 Slov. Bistrica, tel: 02/81 84 002, fax: 02/84 33 153
PE TPC CIty-MarIbor, Vita Kraigherja 5, tel: 02/250 92 06, fax: 02/250 92 07
POTOVANJA: RIM 23.-26.10.03, JUŽNA DALMACIJA IN ČRNA GORA 23.-26.10.03, BENETKE 25.10.03., GARDALAND 31.10.03., MARTINGVANJE NA PRIMORSKEM, 8.11.03, JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA 12.-24.11.03, AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA odhod 19.02.2004., JUŽNA AMERIKA (PERU, BOLIVIJA, BRAZILIJA) odhod -19..02.2004.
PREDPRAZNIČNI IZLETI V DECEMBRU: DUNAJ, SALZBURG, BENETKE, NURNBERG....
UGODNI JESENSKI PAKETI: H. SOL UMAG**** 2xP0L-l-n= od 10.600 SIT, KRK-H.KORAU*** 2XP0L-I-TT =8.800 SIT, H. ADRIATIC***-OPATIJA; 2xP0L -l-TT=13.300 SIT,
Nagradno turistiCno vpra{anje
V Čatežu bo 17. oktobra največja turistična borza v Sloveniji. Iz Ptuja seje bodo udeležili Terme, Golf Invest in Lokalna turistična organizacija, ki bo zastopala druge turistične ponudnike s Ptujskega. Takšne predstavitve turistični ponudniki s Ptujskega še niso imeli, njihova ponudba bo na ogled na treh omizjih.
Turistična borza v Čatežu je pomembna tudi zato, ker bodo Ptuj-čani na njej predstavili tudi nov promocijski katalog ponudbe turističnega območja Ptuja z okolico. V novem katalogu je zbrane največ ponudbe iz mestne občine Ptuj, pripravljalci pričakujejo, da bodo v ponatisih, ki bodo sledili v kratkem, zajeli tudi ponudnike s širšega območja. V katalogu želijo zbrati samo tiste, ki se lahko pohvalijo s kakovostno ponudbo.
Ptuj z okolico postaja vse bolj zanimiv tudi za turistične opera-
' Foto: Črtomir Goznik
Ptujski turizem je na dobri poti, da se izvije iz razvojnega zaostanka.
terje. V partnerstvu s Slovensko turistično organizacijo in najpomembnejšimi turističnimi ponudniki Ptuja in okolice bo okrog sto turističnih operaterjev, udeležencev letošnje turistične borze v Sloveniji, 18. oktobra obiskalo Ptuj. Ogledali si bodo grad, staro mestno jedro, vinsko klet in igrišče za golf. Poudarek bo na predstavitvi str-njenosti turistične ponudbe Ptuja in okolice ter njeni kompleksnosti, s čimer se lahko pohvali le redko turistično območje na Slovenskem in tudi širše. Malo je mest, ki bi se lahko na tako majhnem prostoru pohvalila z gradom, enkratnim ambientom starega mestnega jedra, termami, igriščem za golf, konjeniškim centrom ter neponovljivo okolico. 18. oktobra se bo za nekaj ur na Ptuju ustavila tudi skupina desetih nemških novinarjev v okviru svoje študijske poti po Sloveniji. 25. oktobra prihajajo na Ptuj italijanski organizatorji turističnih potovanj, ki pripravljajo izlete na Madžarsko in Avstrijo. Na Ptuju bodo proučevali možnost tranzitnega obiska v okviru omenjenih izletov. Madžarski organizatorji turističnih izletov pa bodo Ptuj z okolico obiskali 27. oktobra.
***
Letošnja trgatev v ptujskem mestnem vinogradu je bila že sedma, je pravilen odgovro na naše zadnje turistično vprašanje. Nagrado bo prejel Jože Leskovar, Kicar 19IB, 2250 Ptuj.
V teh dneh so Ptujčani že izbrali princa karnevala za leto 2004. Ta čast bo pripadla Branku Cajnku iz Društva Koranti Peotovio Ptuj, svečano pa jo bo prevzel na martinovo. Vprašujemo, kateri po vrsti je princ karnevala 2004. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v novem termalnem parku term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 24. oktobra.
Kurentovanje 2004 bo od 14. do 24. februarja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri po vrsti je princ karnevala 2004?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Termalni Park
Terme Ptuj

Obveznice
Nadaljevanje iz prejšnje številke Bonitetne hi{e, kot so Moody, Standard & Poor's, objavljajo sprotna poročila o kreditni sposobnosti drzav, ki so prisotne na mednarodnih finančnih trgih. Višja kot je kreditna boniteta, nizji so stroški najema posojila, oziroma nizja je lahko obrestna mera na obveznice. Investitorji namreč zahtevajo za večje tveganje tudi višje nadomestilo v obliki obrestne mere.
Obveznice lokalnih skupnosti
V to skupino spadajo obveznice, ki jih izdajo zvezne države, mesta, okraji za financiranje izgradnje šol, avtocest, bolnišnic in drugih projektov za skupno rabo. Ponujajo atraktivne, redne in predvidljive dohodke iz naslova obresti, veliko moznost izbire med različnimi skupinami in pa likvidnost. Stopnja varnosti teh papirjev je odvisna od bonitetne ocene izdajatelja. V nekaj primerih se je ze zgodilo, da obveznosti do lastnikov obveznic niso bile poravnane. Njihova cena je odvisna od gibanja obrestnih mer, prav tako tudi od morebitne spremembe v davčni politiki (so davčno zelo ugodne), khavzuk o predčasnem odkupu, likvidnosti in bonitetne ocene izdajatelja. Vrednost ene obveznice je običajno 5000.
Posebnost te vrste obveznic je, da ne kotirajo niti se z njimi ne trguje na borzi. Nakup in prodajo vršijo za te posle pooblaščeni borzni posredniki. Le-ti posle sklepajo med seboj, z individualnimi vlagatelji, in trgujejo za svoj račun. Velik del trga teh vrednostnih papirjev je relativno nelikviden, kar sicer ne predstavlja velikega problema, če jih obdržimo do dospelosti. Težave nastopijo šele, če jih želimo prodati predčasno. Posledica nelikvidnosti je lahko neugoden tečaj in pa nezmožnost izvršitve transakcije v trenutku, ko smo to želeli. Podjetniske obveznice So dolžniški vrednostni papirji, kijih izdajajo javna ali zasebna podjetja. Lahko so zavarovane ali nezavarovane. Če so zavarovane, za zavarovanje služijo nepremičnine, stroji, oprema, terjatve, delnice in podobno. Pri nezavarovanih obveznicah sicer dolg ni posebej zavarovan, vendar imajo lastniki teh papirjev v primeru stečaja podjetja prednost pri poplačilu pred lastniki navadnih in prednostnih delnic.
Nadaljevanje prihodnjič Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitJa.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Prejeli smo
Žalostna obletnica ali kdo se se spominja Emone Merkurja Ptuj
21. september je bila lepa jesenska nedelja s pesmijo po vinogradih. Za nekdanje zaposlene v Emoni Merkurju Ptuj pa predvsem žalostna obletnica stečaja podjetja, ki so ga soustvarjali skozi dolgo obdobje in vanj vtkali svoja najplodnejša leta. Za to so dobivali od direktorja tudi priznanja, plakete in še, kar je take navlake. Pa še stisk roke in še kakšen poljub za brhko trgovko. Pri tem g. direktor Marjan Ostroško res ni skoparil, to je treba priznati.
Pa je prišel 21. september 2002, vsega je bilo konec in se je začela agonija delavcev na cesti. Ni bilo velikega vodje, da bi jim ponudil roko ali celo poljub v slovo.
In že je tu prva obletnica, prva svečka, a brez torte. Torto so si razdelili drugi, že dosti prej. Ljudje, ki so toliko let delali skupaj, so se razšli. Vsak svojim skrbem naproti. Druži pa jih še vedno, od prvega do zadnjega, skupna skrb, kakšen bo konec zgodbe. Zgodbe, ki se je začela s podpisi na kazenski ovadbi proti bivšemu direktorju Marjanu Ostrošku in nadzornemu svetu. Ali bodo to božji mlini ali pravice ali pa enostavno ljudska modrost, da za vsako rit palica raste? Pa naj bo to še pred drugo obletnico! Če pa ne, tudi dobro, samo da bo! Zadoščenje bo veliko, vse nadaljnje obletnice pa manj boleče.
Bivši delavci Emone Merkurja Ptuj
Numerolog svetuje
Z	m	m	V ■ ■ ■	■
novim imenom v novo življenje
V življenju ni naključij, ne sreče, ne smole in ne čudežev. To so samo izrazi, s katerimi označujemo posamezna stanja človekovega življenja, kadar jih ne znamo pojasniti. Vse ima svoje vzroke in posledice. To velja tudi za nase ime, ki ga nosimo in ki nam lahko prina-sa mnogo dobrega v življenju, če je skladno z nasim rojstnim datumom in seveda tudi obratno. Da sprememba imena prinese človeku ne samo mir in stabilnost, ampak mu tudi omogoči, da se začne zavedati svojih sposobnosti ter kot posledica tega začne ugotavljati, kaksen poklic in partnerstvo sta za njega primerni - ni noben čudež ali nesmisel. Potrebno je vedeti, da se za nasim imenom skriva izredno močna energija in če je ne poznamo ali v to ne verjamemo, se ne pomeni, da je ni.
Naj se predstavim. Ime mi je Dan, pišem se Sovina. Pred nekaj leti sem spremenil ime in priimek iz zelo preprostega razloga. Kljub temu da sem se trudil, je šlo v življenju preveč stvari narobe. Najprej sem si dal narediti numerološko analizo, ki je pokazala velike blokade tako v imenu kot v priimku. Sledila je numerološka sprememba, in sicer tako, da sem spremenil nekaj črk v imenu in eno v priimku. Življenje se je začelo postopoma izboljševati in urejevati. Prišla je umirjenost in zavedanje, kaj
Duševno zdravje
Starejši in otroci
Koliko naj v kvalitetno življenje starejših prispevajo otroci? Zdi se, da nekateri kar preveč pričakujejo od svojih otrok.
Ugotovljeno je, da so tisti starejši ljudje, ki pretirano visijo na otrocih, najslabše prilagojeni na starost. To pomeni, da so pričakovanja le-teh do svojih otrok pretirana in da ne sodijo v tako imenovani "zreli tip" starostnika, ki stvarno ocenjuje samega sebe, zaupa v okolico ter vzdržujeprimer-no stopnjo družabnosti in aktivnosti.
Takšni starostniki imajo sicer socialne stike s svojimi otroci, ki pa živijo svoje življenje s svojimi družinami.
Večina starejših ljudi sodi v skupino prilagojenega tipa -njihovo življenje torej poteka po socialnih shemah, ki veljajo za starejše ljudi v njihovem okolju. Gre za izrabo prostega časa, način oblačenja, za poglede na življenje in drugo. Trudijo se izpolnjevati pričakovanja drugih, ker jim to daje občutek varnosti in koristnosti. S tem pa so prisiljeni se odreči marsikateri svoji želji. Zelo lepo sodelujejo v življenju svojih otrok in pri vzgoji svojih vnučkov. So pa bolj pasivni in pričakujejo spodbude od zunaj.
V nasprotju od njih pa so starostniki, ki pripadajo avtonomnemu tipu in so manj prilagojeni in težje shajajo z okolico in tudi seveda s svojimi otroci. Toda ohranili so duševne sposobnosti ter na nov način uživajo življenje, saj je starost za njih novo rojstvo. Neodvisni so od pričakovanj in zahtev okolice, toda imajo buden interes in enega ali celo več konjičkov.
Za starostnike, ki sodijo v anomalni tip, pomenita proces staranja in starost v bistvu duševni in telesni propad. Ker nimajo notranje ali zunanje opore, so nesposobni, da bi kakorkoli obvladali novonastalo življenjsko situacijo. Posledice se kažejo v številnih duševnih motnjah in oblikah neprilagojenega življenja. Posebej izstopajo zagrenjenost, beg v bolezen, težka stanja potrtosti, brezvoljnost, egoizem in občutek ogroženosti. Ti ljudje so za okolico sila težki, vsi se jih izogibajo, kar jih še dodatno peha v osamljenost. Seveda se takih ljudi izogibajo tudi njihovi otroci in zato običajno taki starostniki prebivajo v domovih ostarelih občanov in le redko jih kdo kdaj obišče.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
želim in hočem. Začel sem ugotavljati, kaj mi je namenjeno in kakšno je moje poslanstvo.
Numerološka analiza nam veliko pove o nas samih. Dejstvo je, da če hoče človek pri sebi kaj spremeniti, potem mora najprej poznati samega sebe. Poznavanje samega sebe je ključ do sprememb. Numerološka analiza nam pove, zakaj ne moremo realizirati naših želja, zakaj se nam vedno znova in znova ponavljajo iste napake, zakaj imamo "smolo", zakaj v sebi nosimo strah, kje in zakaj smo blokirani, pa tudi, zakaj nekomu teče življenje v zadovoljstvu in miru, nekdo, ki pa se trudi neprimerno bolj, pa ima venomer velike težave.
Primer numerološke analize Alenke Škapin
Alenka Skapin je rojena 25. v mesecu. Pravi, da nima v življenju nič drugega kot samo jezo, delo in skrbi. Naročila je nume-rološko analizo, ker je hotela vedeti, "ali je kaj na tem".
Alenka je rojena 25. v mesecu. To je število oz. energija, ki pomeni duhovnost, iskrenost, nesebičnost, dober stik z ljudmi, pa tudi prevare in iluzije, predvsem je pa to energija, ki človeka sili v napake, ki so pa le lekcije, ki jih mora človek osvojiti in se na njih čim več naučiti. Na osnovi tega in pridobljenih izkušenj se potem življenje v zreli dobi uredi.
Njeno ime (17) je izrazito materialna energija, ki lahko precej prinese v materialnem smislu, ne pa preveč v ljubezni ali partnerstvu. To je izrazita energija politike, poslovnosti in financ, ki pa ne prinaša miru, topline in ljubezni. To je tudi vibracija, ki je v popolnem nasprotju z njenim rojstnim dnevom, kar ji prinaša blokade in nezadovoljstvo.
Njen priimek (20) je šibka energija, ki prinaša nestanovitnost, podrejenost in spremembe, pa tudi prijaznost, dober stik
r
n
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE 2A UUBEZEN IN USPEH
TEŽAVE?
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE IN DRUŽINSKE NUMEROLOŠKE ANALIZE.
tel.: 02 771 07 68
L
J
z denarjem, intuicijo in težko mladost.
Skupno število njenega imena in priimka (37) je energija, ki ji prinaša predvsem dober stik z ljudmi in komunikacijo, a je preveč osamljeno in ji ne koristi preveč.
Celovito gledano je Alenkino ime v popolnem nasprotju z njenim datumom rojstva in to ji prinaša blokade, ki se najbolj izražajo v slabi presoji in posledično tudi slabih odločitvah. S formalno izobrazbo se tukaj ne da mnogo storiti, z novim imenom in priimkom pa zelo veliko. To je vedel že tudi Pitagora pred več kot 2000 leti.
Energija, ki Alenki prinaša ljubezen, mir in uspeh, je energija, ki se označuje z številom 10 v imenu. To je energija, ki stabilizira in umirja človeka, ki je rojen
Krvodajalci
6. oktober - Ivan Klinger, Podvinci 65; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polenša-ku; Slavko Cvetko, Mala vas 8/a; Srečko Mlakar, Pacinje 28/a; Marjana Zorc, Praprotnikova ul. 13, Ptuj; Andrej Čuš, Placar 13; Alojz Cizerl, Mezgovci 62; Marjan Majcen, Dornava 41 ; Franc Trč-ko, Cirkovce 59/a; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Angela Slodnjak, Zagorci 87; Mojca Lozinšek, Grajena 35; Janko Kos, Zg. Velovlak 22/a; Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Franc Plohl, Jur-šinci 19/a; Karmen Lovrenčič, Sovjak 10; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Franc Stumberger, Nova vas 83.
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
25. v mesecu. Alenka je izbrala ime, ki ji je bilo zelo všeč že od nekdaj. Njeno novo ime se glasi Alin, ime, ki ji obeta uspeh in zadovoljstvo na vseh področjih življenja.
Zaradi celovitosti in polne harmonije smo priimek preimenovali v Skapinek, močno in harmonično energijo števila 27, ki deluje zelo kompaktno, saj prinaša uspeh skozi delo in domišljijo ter prinaša mir, harmonijo in stabilnost v človeka. Skupno število je (10 + 27 = 37) število 37 — lepa in stabilna energija, ki daje dodatni pozitivni pe~at tako imenu kot priimku in za-klju~uje harmoni~no celoto. Z novim imenom stopa Alin novemu življenju nasproti.
Dan Sovina
9. oktober - Alojz Lukner, Zavrh 61/a; Marija Kumer, Sp. Ključarovci 16; Branko Kontarček, Hum 21/a; Marija Haložan, Obrež 46; Zlatko Majcen, Senešci 55; Slavko Krnjak, Partizanska 10; Franc Trafela, Tržec 45; Majda Ciglar, Bukovci 101/b; Zvonko Potočnik, Zavrč 9/a; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Franc Križan, Gaber-nik 52; Anton Tomanič, Rogaška c. 61, Ptuj; Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Ivan Božičko, Tržec 46/c; Bernarda Se-linšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Matija Zorec, Vintarov-ci 47/b; Alojz Pihlar, Kicar 131.
Zdravo življenje (4)
Športna rekreacija - zabavna oblika sprostitve
Sodobni čas je spremenil nekatere naše poglede glede gibanja in športa. Vedno bolj živimo t. i. "sedeči način življenja". Vsak človek misli, da najboljše pozna svoje telo in kaj telo potrebuje. Človek dandanes velik del dneva presedi, kar negativno vpliva na našo hrbtenico. Sedimo v službi, sedimo pri kosilu, sedimo v avtu, v kinu, pred televizorjem itd. Z malo ironije lahko rečemo, da smo postali "homo sedens". Kaj narediti?
Lahko skomignemo z rameni, se nasmejemo in sedimo dalje, lahko pa nekaj naredimo zase in za svoje telo. Pri mladih ljudeh ni potrebno veliko energije, da se odpravijo na nogometno igrišče, teč, kolesarit, igrat tenis, smučat ali kakorkoli drugače ukvarjat z gibanjem in rekreacijo. Mladi znajo najti užitek npr. v napeti košarkaški tekmi, v kolesarskem izletu, hoji v hribe, vzdržljivostnem teku, fitnes vadbi itd. Če pogledamo otrokov razvoj od prve hoje naprej, lahko opazimo velikansko potrebo po gibanju, ki pa postopoma skozi otroštvo, adolescenco in odraslo dobo vse bolj upada in se nazadnje v starosti skoraj izniči. Problem odraslih ljudi - še posebej tistih z otroci -je pomanjkanje časa
zaradi velikih obveznosti v službi, šoli in domačih opravilih. Zakaj se nekateri ljudje kljub mnogim obveznostim ukvarjajo s športno rekreacijo? Osnovni motivi za športno rekreacijo so (1) povečevanje telesnih sposobnosti in kondicije, (2) druženje in zabava, (3) aktivno preživljanje prostega časa, (4) oblikovanje postave, (5) izboljšanje zdravja, (6) oblika nadomestka za cigarete in drogo, (7) sprostitev itd.
Razlogov za šport in gibanje je več kot dovolj. Potrebno se je vstati iz udobnega naslanjača, se preobleči in že se lahko gibamo. Nimate idej? Povabite prijatelje na kolesarski izlet, na sprehod ali v hribe. Lahko se vpišete v začetni tečaj golfa ali tenisa. Vas zanima jahanje? Si želite igranja badmintona? Ste kdaj želeli skakati s padalom? Mogoče bi se pa radi preizkusili v rekreativnem maratonu? Imate željo obiskovati tečaj Tae-bo vadbe? Ste se že kdaj učili plavati tehniko delfina? Mogoče pa se želite potapljati? Možnosti je nešteto, vse je odvisno od vaših želja in seveda velikosti proračuna, ki ste ga pripravljeni vložiti v svojo zabavo. Večina športov niti ni tako dragih, pač odločiti se morate glede na svoje želje in nagnjenja.
Športna rekreacija omogoča aktivno preživljanje prostega časa in nudi obilo zabave pri učenju novih veščin in športnih znanj.
Robert PAL, prof. {portne vzgoje, kondicijski trener
Info
Glasbene novice!
V uvodniku vam tokrat postavljam preprosto vprašanje, in sicer, ali je bolj{a pesem tista, ki vam je takoj v{e~, ali je bo-lj{a tista, ki vam s ~asom in z ve~jim {tevilom predvajanj postane všeč?
Avstralska diva KYLIE MINOGUE je uspela ob koncu osemdesetih s hitom I Should Be So Lucky, medtem ko jo mlaj{e poslušalstvo pozna predvsem po hitu Can't Get You Out Of My Head. Popolna blondinka ob glasbi dobro prodaja tudi lastno spodnje perilo in ponuja zavajajo~o break beat elektro pop pesem SLOW (****), ki jo je napisala pevka Emiliana Torrini in jo bolj{i poznavalci glasbe poznajo po manj{em hitu To Be Free.
SUGABABES so dobile za debitantsko skladbo Overload same hvalospeve glasbenih kritikov. Čeprav so jih v skladbah Freak Like Me, Round Round, Stronger in Shape le-ti v glavnem raztrgali, jih je najstniška publika odlično sprejela in jih popeljala na vrhove svetovnih lestvic. Gotovo bo zelo velik hit tudi vroč komad HOLE IN THE HEAD (****), ki valuje med groovy r&b-jem in elektro popom!
Italijanski pevec TIZIANO FERRO je imel veliko srečo, da je podpisal pogodbo z založniško hišo EMI, ki mu je z veliko reklame pomagala k uspehu skladb Perdono, Rosso Relativo in Imbranato. V novi skladbi PERVERSO (***) mladenič malo eksperimentira, vendar drži osnovno razpoznavno pop formulo glasbenega uspeha.
Britanska pop atrakcija ATOMIC KITTEN si je največ uspeha pripela z uspešnicami Whole Again, Its OK in The Tide Is High. Tri prikupne mačkice so ponovno v modi s sladkim popom v popevki IF YOU COME TO ME (*****).
Ameriška pevka in igralka MANDY MOORE je bila le enkrat v vrhu svetovnih lestvic, in to s pesmico Candy. Fatalna lepotica je na fini pop način priredila klasično pesem HAVE A LITTLE FAITH IN ME (****), pri kateri je kot producent pomagal znani Max Martin.
Nemški zvezdnik ALEXANDER je navdušil najstniško populacijo z nezahtevno pop glasbo v skladbah Take Me Tonight in Stay With Me. Kar tri mesece nas je pustil šminker čakati na novopop lim^mado FREE LIKE A WIND (***). Produkcijski del pesmi je ponovno last Dietherja Bohlana, ki je ob klasičnem popu vpeljal tudi elemente keltske tradicionalne glasbe.
KOSHEEN so s polno močjo letos na koncertu v Ljubljani nabijali hite, kot so Hide U, Catch, Hungry in Harder. Trio je presenetil s super "come—back" hitom All In My Head in zgoščenko Kokopelli. Komercialni drum'n'bass in pop sta osnova za novi atraktiven plesni komad WAISTING MY TIME (***)!
ZDA je zajela OUTKAST manija, saj so raperji z dvojno veliko ploščo Speakerboxxx že drugi teden na vrhu Billboardove lestvice (www.billboard.com). Trio je že vladal raperskemu svetu pred leti, ko je blestel s hitom Ms Jackson. Rap generacija si bo verjetno zapomnila tudi komad HEY MA (****), ki je sestavljen še iz mnogih inovativnih dinamičnih glasbenih zvrsti.
Ameriška r&b in soul izvajalka ASHANTI je mase najprej pridobila na svojo stran zNo1. uspešnico Foolish, ki ji je letos sledila še Rock With Me. Čokoladica vokalno blesti v sproščeni soul pesmi RAIN ON ME (****) s plošče Chapter 2.
David Breznik
zôQia-.
MJJ

EtE
-t^RERE IS^E love - Black Eyed P^
/ / 3. AICHA - Outlandish X4 AHE YDU READY FDR LDVE - Elton îb L NEVER LEAVE YDU - LumideÈ B. TRDUBLE - Pink
/7. HEY WHATEVER - Wastlife a. BREATHE - Blu Cantrel & Bean Pant . THANK YDU BABY - Shania Twaii ID. SDMETHING BEAUTIFUL
Robbia Williams \
Vsaki» s>o\:>o\:e? m<2d 21. in 22. uro
Kdo je glavni igralec v filmu Vsemogočni Bruce?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
O
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Jani Krajnčič, Trubarjeva 9,2250 Ptuj Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odflorore pošljite do ponedeljka, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Bela zastava in popolna predaja ob Dido!
Life For Rent (2003, BMG - Menart) / www.dido.com
Počasi, ampak z občutkom, je britanska pevka DIDO pripravljala pesmi za drugi album Life For Rent. Počasi, ampak z občutkom, se vam bo vsrkala njena glasbena pristnost v srce in vas nagradila s popolno spro{ču-jo~o energijo. Filozofiram? Mogoče malo, vendar zagotovo ne pretiravam, če zapišem, da se pripravite na lagodno potovanje po magični pop, rock in soul glasbi z sodobnimi elektronskimi dodatki!
Bela zastava nas prisili k predaji, vendar pevka nam v uvodni temi White Flag izkaže vso senzibilnost in takoj zmaga. Res je, da je gospodična Armstrong s to ganljivo, vendar otožno odo pri vrhu lestvic in res je, da je le-ta logično nadaljevanje pesmi, kot so Thank You, Here With Me, Hunter, Don't Think Of Me in All You Want s prve zgoščenke No Angel! Pevka je uspešna s simetrično enostavno glasbo, za katero je ponovno poskrbel kar njen brat Rollo, ki je sicer vodilni član britanske zasedbe Faithless. Za-
kaj zamenjati zmagovalno formulo, če si z njo lahko uspešen? Zaradi zajedljivih glasbenih kritikov! To bi bila napaka, ki je vrhunska izvajalka ni storila in nam je privoščila slabo uro po-
polnega užitka. Malo več ritma, drznosti in elektronike si je privoščila v treh skladbah Stoned, Don't Leave Home in Sand In My Shoes. Ostalih osem skladb in skriti dodatek pa bazira na umir-
jenih ritmih! Takoj vas bodo prevzele žalostinke Life For Rent, Do You Have A little Time, This Land Is Mine in See The Light. Nekaj več časa in poslušanj pa bo potrebnih, da se vam bodo usedle tudi skladbe See You When You're 40, Mary's In India in Who Makes You Feel. Besedila so skrivnostna in glavna tema je seveda ljubezen. Negativna stran plošče je spremljajoča knjižica oziroma bootleg, v katerem so resda zapisana besedila vseh pesmi, vendar v tako drobnem tisku, da ob učenju pesmi rabiš močno lupo! Predlagam, da ploščo poslušate tako dolgo, da se boste naučili vsa besedila na pamet in boste lahko ob njih prepevali na ves glas ter ob njih tako uživali kot DIDO!
Geslo albuma je, da je v življenje potrebno ujeti vsak trenutek! Dobro filozofijo si je izbrala za moto pevka DIDO, ko je album naslovila z Life For Rent. Skladbe na zgoščenki delujejo kot 100% pomirjevalo in prava pravljica za lahko noč. Ljubitelji kvalitetne glasbe smo dobili ponovno pravo gradivo in čas bo pokazal, ali se bo zgoščenka vpisala v glasbeno zgodovino. Komercialni uspeh je gotovo zagotovljen. To je razvidno iz podatka, da so ploščo v enem samem tednu po svetu prodali v več kot milijonu izvodov Zaprite oči in občutite posebno glasbeno nežnost, toplino in skoraj že pozabljeno romantiko!
David Breznik
Filmski kotiček
D
Vsemogo~ni Bruce
Kdo bi ne želel biti bog, pa čeprav le za teden dni?
Ste nezadovoljni s svojim življenjem? Se vam zdi, da je življenje ena sama velika komedija na vaš račun? Ste prepričani, da je za težave v vašem življenju odgovorna višja sila? Potem nikar ne obtožujte Boga, kajti lahko se zgodi, da usliši vašo prošnjo in vas obdari s svojimi sposobnostmi nadzorovanja sveta. A še preden zavriskate od veselja in si pričnete predstavljati, kako lepo bi bilo tako življenje, si oglejte Vsemogočnega Bruca. Potem vas bo želja biti Bog morda malce minila. Velika moč namreč ne prinaša le veselja in ugodnosti, temveč tudi veliko odgovornost. Odgovornost do drugih ljudi, ne samo v obliki molitev in prošenj, temveč odgovornost do uravnoteženega ravnanja za splošno dobro vseh ljudi. Se sliši komplicirano? Saj tudi je, kajti nekaj, kar je dobro za nekoga, bo morda slabo za drugega. In tako je na zemlji vedno potrebno naj-
VSEMOGOČNI BRUCE
Bruce Almighty, komedija, domišljijski, romantični Dolžina: 101 min Režija: Tom Shadyac. Producenti: Tom Shadyac, Jim Carrey, James D. Brubaker, Michael Bostick, Steve Koren, Mark O'Keefe, Gary Barber, Roger Birnbaum, Steve Oede-kerk. Scenarij: Steve Koren, Mark O'Keefe, Steve Oede-kerk, Michael O'Keefe Igrajo: Jim Carrey, Jennifer Aniston, Morgan Freeman, Lisa Ann Walter, Nora Dunn
ti nek kompromis, s katerim bo zadovoljna večina ljudi, a hkrati ne bo direktno ogrožal nekoga drugega. Seveda pa je bilo že od nekdaj tako, da je človeški duh močan, a je meso šibko. Seveda bi (skoraj) vsakdo sprejel božanske moči z namenom delati dobro za vse ljudi, toda vprašajmo se, komu bi najprej pomagali: neznancu ali sebi? Redki ljudje so tako humani, da si upajo brez pomisleka trditi, da jih bolj kot lastno blagostanje skrbijo problemi drugih, pa še med njimi je nekaj lažnivcev, ki to rečejo zgolj iz razlogov lastne samovšečnosti. Film Vsemogočni Bruce dobro prikaže človeško (podzavestno) sebičnost, ko človek brez pomislekov sprejme veliko moč, ne da bi prej pomislil, če ji je sploh kos in takoj nato najprej poskuša v red spraviti zgolj svoje življenje. A velika moč na žalost tudi (skoraj vedno) pokvari človeka in prej ko človek spozna, da ni moč tisto, kar ga dela človeškega, prej lahko uresniči svoje prvotne sanje. Vsemogočni Bruce nam po relativno dolgem času na naša filmska platna ponovno vrača največjega ameriškega mojstra izrazne komike Jima Carreya, ki se je po nekaj blagajniško neuspešnih (a vsebinsko zelo dobrih) filmih vrača k svojemu najboljše-
mu elementu: komiki in obraznim grimasam. Za oporo so mu tokrat "prilepili" še Prijateljsko Jennifer Aniston, ki pa na žalost tudi v tem filmu služi zgolj kot rekvizit, na katerem lahko Carrey izvaja svoje šale. Tu je tudi vedno fenomenalni Morgan Freeman, tokrat v vlogi Boga, tako nekako v posmeh vsem rasistom. Ko smo že pri tem: če malce v šali združimo evolucijsko teorijo o nastanku človeka s teorijo božjega nastanka, potem se izkaže, da je Bog res temnopolt. Prvi (moderni) človek naj bi namreč izhajal iz Afrike, bog pa je človeka naredil po svoji podobi. Ergo: Bog je temnopolt, zato naj se le pazijo vsi rasisti, ko bodo enkrat (po smrti) stali pred njegovo podobo.
Kar lahko očitamo temu filmu je, da morda malce preveč na grobo združuje resne teme z elementi komedije, drame in romantike, tako da so nekateri zaključki in tudi sam konec mal-
ce preveč izumetničeni. A če vam je všeč Carreyjeva komika, boste vsaj s te plati bogato poplačani, saj se boste morali neprestano držati za trebuh (od smeha seveda). Pri tej temi bi samo dodali drobno razlago malce bolj ameriškega pojma, ki pa je ključen za razumevanje ene izmed večjih šal v filmu, namreč kdo je Jimmy Hoffa? To je bil znan in mogočen ameriški sindikalist, z zelo velikim vplivom na politiko in socialne razmere v Ameriki v vojni, pred njo in po njej. Očitali so mu tudi povezave z ameriško mafijo, lepega dne pa se je za njim izgubila vsaka sled in njegovo izginotje je še danes ena največjih ameriških skrivnosti, katere razkritje bi seveda pomenilo ogromno slavo in uspeh za vsakega novinarja ali raziskovalca. Zakaj vam to govorim, boste razumeli, če si boste ogledali film.
Vsemogočni Bruce je film, ki bi ga, glede na Carreyevo filmsko zgodovino, še najlažje uvrstili nekje med Ti, ti lažnivec ter Trumanov show. Torej film, ki obravnana dokaj resno temo, a se ji približa s skrajno komičnega stališča. To dejstvo pa bo kot vedno gledalce razdelilo med Carreyjeve velike nasprotnike in med njegove velike oboževalce.
Grega Kavčič
CID
Sreda, 22.10., ob 18. uri literarni večer z Eriko Vouk in glasbenim gostom. Moderatorka večera je Jana Skaza. Sobota, 25.10., ob 10. uri ustvarjalna delavnica Jesenski navdihi - aranžmaji iz naravnih materialov. Za vse od 6 do 106 let, kotizacija je 500 SIT. Vpisujemo v začetni 40-urni tečaj znakovnega jezika gluhih.
Na ogled je razstava slik Sama Vrabiča.
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro na {t. 780 55 40 ali po e-posti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Gobe
Po vsem svetu so užitne gobe zelo cenjene. Razen da vsebujejo nekoliko ve~-je koli~ine beljakovin, gobe niso preve~ hranljive, so pa cenjene zaradi svojega prijetnega okusa in pove~ini rahlo žilave konsistence. Cenjene so kot okusen dodatek jedem ali kot samostojna jed.
Sveže gobe naj bi bile čvrste, vendar sočne in brez razmočenih delov. Suhi konci betov pomenijo, da so gobe že nekaj dni nabrane. Pravi goban ima tudi izrazit vonj, ki nam prav tako pove o svežosti gobe.
V naravi nabrane gobe so različno velike in pogosto obdane z listjem, iglicami in zemljo. Če gobe hranimo na vlažnem, se hitro pokvarijo. Zato jih v hladilniku ne hranimo v plastičnih vrečkah, pač pa zavite v prtič ali papirnato vrečko. Tako ostanejo v hladilniku sveže tudi do tri dni. Očistimo in narežemo jih vedno tik pred tem, ko jih uporabimo.
Te dni najdemo resnično kraljeve gobe - gobane, ki so v gastronomiji takoj za gomo-ljikami in smrčki. Gobani se ponašajo z debelim betom in mesnatim klobukom. So plemenitega orehastega okusa in prijetno dišijo po drevesih, ki rastejo v bližini. Gobani so vedno prilagodijo barvi zemlje. Tako je zgornja stran klobuka od svetlo rjava do temno rdečkasta, podklobučje pa rumene ali bele barve. Med številnimi vrstami gobanov so nekateri, ki so prijetnega okusa, spet drugi so popolnoma medli ali skoraj brez tipičnega okusa. Zaradi tega jih nekateri nabiralci in uporabniki raje posu-
šijo in uporabljajo posušene; te lahko zmeljemo v prah in uporabljamo kot mleto začimbo.
Če je pri velikih gobanih podklobučje premehko, ga lahko z žlico odstranimo. Večina gob, tudi pravi gobani,
olivnem olju. Pri praženju lahko uporabimo tudi slanino, ki jo postrežemo z gobami vred. Vse gobe pražimo v plitvi večji ponvi, ko najprej segreje-mo maščobo, dodamo po želji sesekljano čebulo ali šalotko, jo zdušimo do mehkega, nato dodamo narezane gobane, solimo ter dodamo še po želji česen, timijan, muškat in ko-riander. Vsekakor pa so praže-ne gobe veliko okusnejše, če jim tik pred serviranjem dodamo sesekljano mešanico svežega peteršilja, mladih listkov česna, šalotke ali narezanega drobnjaka.
Tako kot gobe pogosto pražimo, jih tudi dušimo. Z dušenjem dobimo izdatnejše jedi, ki jih ponudimo ob glavnih jedeh, pražene gobe pa ponudimo za zajtrk ali samos-
pri toplotni obdelavi spusti večjo količino tekočine, ki med obdelavo izpari. Gobani vsebujejo toliko vode, da pri večji količini priprave postanejo celo sluzasti, zato jih je priporočljivo mešati z drugimi vrstami gob, ki ne vsebujejo toliko vode. Lahko pa jih tudi pražimo, tako da jih najprej rahlo prepražimo, del tekočine odlijemo in ponovno pražimo.
Najboljši okus pri praženju gobanov dobimo, če jih pražimo na surovem maslu, na dobrem rastlinskem olju ali
Mokri smrček
Vprašanje bralca Marijana: Pred kratkim se je naši ma~ki zataknila kost v grlu. Sam sem ji odprl gob~ek in ji s precejšnjim trudom kost odstranil iz gob~ka. Zdi se mi, da jo je še dolgo po tem bolelo. Zanima me, kaj svetujete za prvo pomo~ v takšnih primerih.
Odgovor: Nezgoda s kostjo, ki se je zataknila vaši muci v
žrelu, sodi med najpogostejše neljube dogodke pri naših hi-
tojno malico. Gobe dušimo prav tako v večji ponvi skupaj s čebulo ali česnom, odvisno od tega, za kaj jih uporabimo. Ko so do polovice prepraže-ne, jim dodamo malo vina ali poljubno mesno juho in pokrite počasi kuhamo do mehkega. Ob koncu jih poljubno zgostimo. Najbolje je, da jih zalijemo s sladko smetano, rahlo prevremo, da se zgostijo, in takoj ponudimo. Zgostimo jih lahko tudi z žlico jedilnega škroba, surovim naribanim krompirjem ali masleno kocko.
šnih ljubljencih (psi, muce). V ustih se zagozdijo predvsem manjše kosti in njih odkrhki, delčki lesa, trav, šilasti predmeti, kot so šivanke, koščki žice. Najpogosteje se zataknejo, zapičijo ali vkleščijo tanke ribje ali piščančje kosti. Zelo neugodni so lahko tudi ne-razkosani sapniki in goltanci (goveda in prašičev). Zapičen košček - tujek je silno neprijetna zadeva, ki jo spremlja obilica za žival močno motečih dejavnikov: nervoza, ople-tanje z glavo, kašelj, oteženo požiranje, slinjenje, davljenje, poizkus bljuvanja, otresanje z glavo, cviljenje, pohitreno dihanje, plah pogled ... Sami ste izkusili, kako težavno je brez ustreznega pribora in sredstev (pomirjevala, spazmoliti-ki, analgetiki ipd.) pomagati prizadeti živali. Tudi če nam uspe popolnoma odstraniti zapičen tujek, moramo vedeti, da je na mestu tujka bolj ali manj močno prizadeta sluznica. Le-ta je otekla, pordela in večinoma močno boleča.Po odstranitvi tujkov iz ustne votline imamo mnogokrat opravka z vnetjem ustne sluznice
Tako kot je med gobami cenjen goban, tako so cenjene tudi jedi, ki jih pripravljamo iz njega. Tako v Nemčiji pogosto pripravljajo prave gobane s smetano, v Franciji s česnom, drobtinami in peteršiljem, v Italiji z drobovino od drobnice. Pri nas si radi skuhamo gobovo juho, ki jo lahko pripravimo s krompirjem, svetlim prežganjem in smetano, lahko pa pri pripravi juhe krompir tudi izpustimo sploh, če imamo veliko gobanov. Okusen je tudi gobov golaž, sploh če pri pripravi uporabimo vsaj tri različne vrste gob. Nekoliko zahtevnejša, vendar cenjena jed je slan gobov puding, ki ga lahko ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi ali kot toplo uvodno jed, enostavno pripravimo gobove ocvrtke in še druge jedi.
Gobov golaž pripravimo tako, da na maščobi prepraži-mo večjo količino sesekljane čebule ali šalotke. Pražimo jo toliko časa, da čebula dobro ovene. Na to dodamo fino naribano korenje, na kocke narezano svežo papriko, uporabimo lahko rumeno ali rdečo, sveži paradižnik, ki ga olupimo in narežemo na kocke, rahlo zalijemo s poljubno mesno juho in dušimo. Ko je zelenjava do polovice zdušena in sok izpari, prisipamo večjo količino na lističe narezanih gob in jih premešamo, začinimo s soljo, lovorom, timijanom, posodo pokrijemo in dušimo do polovice. Nato dodamo po potrebi surov naribani krompir, da se jed po želji zgosti, in kuhamo do mehkega. Posebej lahko kuhamo na krhlje narezan krompir in ga vsipamo v gobov golaž, tik preden ponudimo. Na koncu izboljšamo okus še z mešanico sesekljanega peteršilja in narezanega drobnjaka ter po želji dodamo še kislo smetano.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
(žrela). Ta vnetja je potrebno zdraviti z ustreznimi protivne-tnimi zdravili (antibiotiki) in primernimi analgetiki (sredstava za lajšanje bolečin), saj bomo le na ta način ustrezno in pravilno pomagali naši živali.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v vinotoku
Vrtov in bivalnega zelenega okolja še ni zajela tista jesenska barvitost, ki je značilna za to obdobje, ko se vrtno rastje prične pripravljati naprezimitev. Narava, kot da bi se hotela oddolžiti in nadomestiti zamujeno, je po septembrskem dežju toliko osvežila od poletne vročine in suše izčrpane vrtove, da so ponovno ozelenele trate, zacvetelo jesensko cvetje in pričele obnavljati rast vrtnine, ki še niso pospravljene z vrtov. Zapoznela vegetacija vrtnega rastja bi ob nastopu zgodnje zime utegnila škodovati, če se ne bo pravočasno dozorelo in se pripravilo na prezimitev. Vrtna opravila in nega rastlin naj bodo v tem času usmerjena pripravi vrta na prezimitev.
V SADNEM VRTU je bila ob letošnji dolgotrajni vročini in suši motena rast in razvoj sadnega drevja. Sadje poznih sadnih vrst in sort je zaradi pomanjkanja vlage ostalo drobnejše, slabo obarvano in predčasno dozorelo, mnogo pa je bilo samoodpadlega in neuporabnega. Formiranje cvetnih brstov meseca avgusta je bilo slabo, korenine pa ves čas niso bile sposobne prehraniti drevesne krošnje z dovolj rezervnimi snovmi za naslednjo letino. Po septembrskem dežju je sadno drevje obnovilo rast, zato se bo vegetacija zavlekla pozno v jesen. Listje bo to jesen pozno odpadlo, les pa slabo dozorel. Slabo prehranjena drevesa z nedozorelim lesom niso odporna na sadne glivične in bakterijske bolezni, še posebej grozeč pa je pojav hruševega ožiga. Odpornost dreves pred sadnimi boleznimi povečamo tako, da jih poškropimo z listnimi gnojili, ki vsebujejo hranilne snovi za utrjevanje drevesne krošnje. To bo seveda učinkovito le, če škropimo, dokelr je še listje aktivno in sposobno asimilirati. Škropivu za prehranjenost sadnega drevja dodamo v tem času še bakrene pripravke za večjo odpornost in preprečevanje okužb po sadnih boleznih.
Del opravil v OKRASNEM VRTU namenimo tudi ureditvi grobov naših najdražjih, že pokojnih. Čeprav naj bo grob urejen vse leto, mu dodatno pozornost dajemo v mesecu oktobru pred praznovanjem dneva mrtvih, to pa je tudi najprimernejši čas za razne posaditve okrasnih trajnic, ki ga ne bodo ozaljšale le za to priložnost, temveč za daljše obdobje. Ozeljen in cvetoč grob izpoveduje mnogo več kot dragocen marmor. Med vedno zelenimi počasi rastočimi nizkimi ali plazečimi listavci so za posaditev na grob primerni pušpan, bodlika, bršljan, kopitni, plazeči skrečnik
ali skozi vso poletje cvetoče vrtnice, med iglavci pa tisa, brin, bor, cipresa in juniperusi. Za sezonsko cvetje v jeseni so primerne lončne krizanteme, jesenske rese in erika, najhvaležnejše pa so mačehe, ki prekrite s smrečjem dobro prezimijo in pomladi skupaj z žafrani, tulipani ali narcisami, katerih čebulice tudi sadimo v tem jesenskem času, na grobovih zacvetijo kot pomladansko cvetje. Za posaditve na grobove izbiramo zmeraj rastje, ki ni prezahtevno za nego in je počasne rasti, od cvetnic pa takšne, ki dolgo cveto in so umirjenih in nežnejših barv.
V ZELENJAVNEM VRTU do prvih jesenskih slan poberemo plodove paradižnikov, paprike, jajčevcev, kumare, bučke, stročjega fižola in drugih, ki so sicer občutljive na pozebo. Paradižniki, ki so se po septembrskem dežju še dobro ob-rastli, na njih pa zavezali plodovi, so v tem času še drobni in zeleni. Pustimo jih na prostem, tik pred napovedjo prve slane pa cele rastline populimo in narobe obrnjene obesimo pod strop svetlega prostora, ki ima nad 10 stopinj Celzija. Tod bodo paradižniki počasi dozorevali dva do tri mesece. Še sejemo zimsko špinačo in motovilec, ki ga do vznika prekrijemo z vlaknasto folijo, v primeru zgodnje zime in ostrejšega mraza pa prekrijemo s plastičnim bunkerjem.
Miran Glu{ič, ing. agr.
16-četrtek	17-Petek	18-Sobota	19-Nedelja
20-Ponedeljek	21-Torek #	22-Sreda è	
NEZASEDENO MESTO
NEVARNA SLABOST
BRIGA
POD
VELIK NELETAJOC AFRIŠKI PTIČ
NAŠA NOVINARKA (VLASTA)
OCENJEVALCI (ZASTAR.)
REKA V BRAZILIJI
ALFI NIPiC
NASAD CIPRES
RAZJEDA NA KOŽI
"črT"
KANONI
ALBERT CAMUS
FRANCOSKI
SLIKAR (BENJAMIN)
TANTAL
GLASBENA SKUPINA IZ
KRANJA
ČEBEUI SAMEC
BARVA KOŽE. TEN
ZAVEZNIKI
DELOVNI NALOG
BODI-ČEVJE
UUBITEU LEPEGA
ROZMANOVA RAD. IGRA
POVEZOVALNE MOLEKULE
IZUMET-NIČENOST
ŠIRJAVA
MIKROSKOPSKA VREČICA ZAPRTO-TROSNIC
ZAOSTAJANJE V RASTI
PREBIVALEC VEVNICE
MRGOLE
ZA POLTON ZVIŠAN TONA
NAJSTAREJŠI IZAKOV SIN
STIH
NAŠ TELOVADEC HODŽAR
RIBIČ S SAKOM
KARAMBOL
SMUČARKA SITAR
AVTOMOBILSKO KRMILO
JAPONSKI DIRIGENT (HOROJUKI)
A
IZ
BESEDE KAS
ZVITEK
ZNAČAJ, NARAVA
SOKRATOV TOŽILEC
ZLATKO ČAJKOVSKI
HOTEL V STARIGRADU
MEHIŠKI FILMSKI REŽISER (BENITO)
FARMA V ZDA
KONEC SUKANCA
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Rakus, Azana, zaliv, prvak, paro, itison, stvarnik, Ni, tropita, pretveza, DA, sulec, regrat, Daar, Lima, aporpos, IT, šasija, nai, Olmi, Ernest, TO, GL IM, AV, Sar, PA, kis, ekonomska statistika, rak, Čehoslovakinja. Ugankarski slovarček: ACARA = reka v brazilski državi Para, ADRESIN = posebne notranje povezovalne molekule v tkivih žil in bezgavk, AJZENPONAR = radijska igra Smiljana Rozmana iz leta 1984, ALAZRAKI = mehiški filmski režiser (Benito, 1923-), CONSTANT = francoski slikar (Benjamin, 1845-1902), EZAV = najstarejši sin Izaka in Rebeke, IVAKI = japonski dirigent (Hirojuki, 1932-), STANS = glavno mesto švicarskega polkantona Nidwalden.
iovori se ...
da je Ljubljana dosegla še en centralisti~ni uspeh: popevko Vesele jeseni so preselili v močvirje.
... da pa so si s tem naredili medvedjo uslugo: končno so priznali, da ljubljanščina ni nič drugega kot narečje, pa čeprav so nam desetletja zatrjevali, da je to splošni
vorni jezik. Slekapac... ... da se nekateri pred nogometno tekmo Hrvaške s Slovenijo bojijo, da bodo na Ptuju prve bojne linije. Ko bi vsaj ob "uspehih" domače ekipe lahko Ptujčani kje trenirali za vroč spopad!
... da so na kidričevskem srečanju podjetnikov z drugim možem slovenske gospodarske zbornice pogrešali prvega moža svojega največjega podjetja. Pa je najbrž ta že vnaprej vedel, da tako ali tako ne bo izvedel nič novega. Kot tudi niso prisotni.
Vldl se ...
... da so nekateri ptujske in slovenske Zelene že pred kongresom izenačili. Na kongresu pa to dokazali, saj je ve~ina vodstva ptujskega.
Slovenije
uja
Aforizmi
by Fredi
Naj mi ne solijo pameti tisti, ki zajce »s soljo na rep«
lovijo.
***
Tista, ki z majhnim ni zadovoljna, je bolj redko
zadovoljena.
***
Iz vikanja tikanje, iz tikanja
rogov natikanje.
***
Dlje so mladeni~i v uniformi,
bolj so izurjeni v - naskoku.
***
Le kako uspeva naravni inteligenci z napakami ustvarjati umetno inteligenco
brez napak? ***
Sveta jeza je najbolj raz{irjena med posvetnimi
ljudmi.
***
V {portu prina{a prestop diskvalifikacijo, v politiki pa
zmago.
***
V Indiji so nedotakljive svete krave, pri nas pa bo^ji voleki.
Lujzek • Dober den vsoki den
Na kolen-drah pi{e 12. vinotok, Sedim pod braj-dami. Vr o ~ine glih nega, hladno pa
tudi neje. Po grabi se megla pose, na bregi trova rose, sunce izpod megel gleda, če glih letos nega posebnega vremenskega reda. [e dobro, da je vinotok lepi in prijazen, nam je v veselje in ne za kazen. Tudi glbaje rosejo, tiste ta prove in tudi tiste, ki so samo za enkratno uporabo, saj tepotli lehko odnesejo v grabo. Jaz mam najraj{i lisi~ke (na dveh nogah), tok{ne, ki majo rdeče ličke, črno ali pa blond lase, pač tok{ne, ki jim vse od rok in med noge gre ... No, ja, saj vete kak smo včosik pravli: "[e pomnite, tovari{i? In seveda tudi tovari{ice. Gne{ji den smo pač vsi gospodje in gospe, če glih nam slab{e gre, včosik smo bli toti, ki smo že v letih, mlodi in lepi, gne{ji den pa stori in slepi.
Glih zaj je Ozmecov Martinek po radiji Ptuj poveda, daje pred pul vure termometer koza na Ptuji deset Celzijovih sto-
pinj, v senci seveda, kak se to strokovno gleda.
Včeraj sma hodila z Mico po glbaje in kostaje. Hodima mija po gozdički, ko nama prideta nasproti dve gospodični mični. Nista ble z na{e vasi, saj sta bli po mestno zrihtani, nakodrani in napudrani, zrihtani po zodji modi, s kok{no se v {ume ne hodi. Ko sta vidli, da nosima v enem cekari gobe, v drugem pa kostaje, sta se nama potožili, da {e niti enega kostaja nesta naj{li, na gobe pa se itak ne spoznata. Te pa sma jima tak na fini način povedala, da nesta na provem tereni, saj v {umi, ge rosejo same bukve, ne bota kostajov naj{li. Malo jima je bilo nerodno, Mica pa jima je vseeno približno dve kili svojih kostajov odstopila in obedve podvičila, kak moreta drugič ločiti drevesa med bukvami in kostaji. Pravzaprav je to žalostno, da mestna dece toga ne vejo in slepi v svet grejo.
No, pa smo na kunci, tam kak grejo junci. Pa vete, kdo je junec?? Bik brez jajc, smo rekli v storih cajtih, da vem {e to povem inpodvičim tiste, ki toga ne vejo in i{ejo kostaje v bukovih {umah. Te pa srečno. Poda-vlja vas Lujzek
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 16. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Pri gasilcih z Miklavža pri Ormožu). 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
PETEK, 17. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
SOBOTA, 18. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POS-
LUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). NEDELJA, 19. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). PONEDELJEK, 20. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na
območju Policijske uprave Maribor 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 21. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Murski val).
SREDA, 22. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU:
www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Prijeten teden je pred vami, tako v službi kot doma. Na poslu boste še vedno pod dobrodejnim vplivom srečne zvezde, zajemite je zvrhano žlico v ~etrtek. V ljubezni pri~a-kujte izboljšanje v ponedeljek zvečer.
BIK
Pred vami 80 prijetni dnevi, saj se bo izboljšalo vaše zdravje in tudi počutje. Pri poslovnih zadevah vam bodo pomagali vplivni ljudje. V ljubezni ne bo večjih sprememb, najbolj pa se boste zabavali v petek.
DVOJČEK
^^ V teh dneh vas bo prevzemala vročična ustvar-f	jalna sila, kar bo odlično za
akcijo in drzne dosežke na poslovnih področjih. Polni boste energije, da vas nihče ne bo mogel ustaviti. V ljubezni ne bo sprememb.
RAK
Pred vami bodo mimejši dnevi, kot so bili do sedaj. Pri poslovnih dogovorih bodite previdni v petek in soboto. Pazite, kaj boste govorili. Saj veste, molk je zlato. V nedeljo boste uživali v družinski sreči.
LEV
Pred vami je vznemirljiv in razburljiv teden. Pripravite se na povečan obseg dela v službi. Ob koncu tedna se sprostite, sicer vam bodo šle po glavi črne misli. Nedelja bo lepa - v družinskem krogu ali v dvoje.
DEVICA
Pred vami je lepo obdobje. Prijatelji se bodo oglasili in lahko se zgodi, da boste preživeli nekaj prav prijetnih in sproščenih dni v njihovem krogu. Uspešno boste zaključili prokejt, ki ste ga začeli že spomladi.
TEHTNICA
V	teh dneh boste še malo zbegani, saj se boste na poslovnih področjih odločali med dvema možno-stima. Ljubezenska zveza
bo postajala vedno bolj trdna. Pri tem vam bo pomagala vaša prijateljica.
ŠKORPIJON
Pred vami je odličen teden za ljubezen. Vse stvari bodo izgledale lepo. Življenje bo v vzponu. Odlični dnevi tudi za nakup nove garderobe. V četrtek in ponedeljek boste zelo uspešni pri podpisovanju pogodb.
STRELEC
V	dneh, ki prihajajo, boste zelo uspešni na poslovnem področju. Če si želite posodobiti poslovni prostor, to kar storite, ker so
vam pri tem zvezde naklonjene. Najboljši dan za to je petek.
KOZOROG
Z obnovljeno energijo se boste lotili dela, zato boste še bolj produktivni, kar se bo zelo hitro poznalo tako pri financah kot pri napredovanju. V petek zvečer boste srečali zanimivo osebo nasprotnega spola.
VODNAR
V	tem tednu boste intenzivno sodelovali z drugimi, izmenjavali boste mnenja, se pogajali, trgovali, navezovali nove poslovne stike.
Predvsem bo ugodno v sredo. V partnerstvu se lahko zgodi sprememba.
RIBI
Teden, ki je pred vami, bo bolj kot ne v znamenju osebne sreče, saj boste v središču pozornosti. Vse lepo boste doživeli skupaj s partnerjem, ki vas bo zelo prijetno presenetil v nedeljo. To bo sploh vaš dan.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Ukrajina, Romunija, Hrvaška
Slovenska nogometna reprezentanca se bo še tretjič zapored v dodatnih kvalifikacijah potegovala za uvrstitev na veliko tekmovanje, tokrat evropsko prvenstvo naslednje leto na Portugalskem. Naši izbrani vrsti tovrstnih izkušenj torej ne manjka, saj so si uvrstitev na EP leta 2000 in SP leta 2002 priborili ravno skozi dodatne kvalifikacije.
Po uspešno opravljenih kvalifikacijah, ko je bilo že kolo pred koncem jasno, da bo Slovenija zanesljivo druga, so bile želje naših nogometnih strokovnjakov precej podobne; želeli so si Latvijo, Wales, Skotsko ali Hrvaško (v takšnem vrstnem redu). Proti Španiji, Nizozemski in Tur~iji bi bile naše možnosti resnično majhne, tako da z žrebom ne moremo biti nezadovoljni. Skozi kvalifikacije se je pokazalo, da je moč slovenske reprezentance še vedno v čvrsti in homogeni igri, ki je dobila svoje temelje v času selektor-stva Sre~ka Katanca. Njegov naslednik, Bojan Prašnikar, je kljub odpovedi nekaterih pomembnih ~lanov (Milinovi~a, Novaka), znal to ohraniti in na odlo~ilni tekmi proti Izraelu v Ljubljani dokončno potrditi pravilno usmeritev dela v strokovnem delu reprezentance. Zlatko Zahovič in Aleksander Knavs sta še vedno glavni figuri, brez katerih si je težko predstavljati igro naše izbrane vrste. Pomembna novost pa je vedno večji delež Nastje Čeha, ki je v navezi z ZZ ideolog naše igre in bo največi slovenski adut tudi v prihodnje. Ne smemo pozabiti tudi na povratnika v reprezentanco (pri Katancu je igral zelo malo) in najboljšega strelca kvalifikacij - z osmimi zadetki je to postal Ermin Šiljak.
Medtem ko le trije zgoraj omenjeni igralci igrajo v uglednih evropskih klubih (resnično igrajo in ne sedijo na klopi), se lahko naši južni sosedje pohvalijo s precej daljšim seznamom takšnih igralcev (Tudor, Pršo, Kovač, Živkovič, Olič, Rapaič...). Iz dolgega seznama kvalitetnih igralcev pa izhaja tudi slabost, da bodo zaradi tega pod velikim pritiskom hrvaške javnosti, ki pričakuje zanesljivo zmago proti Sloveniji. O pretirani hrvaški samozavesti pa tako ni treba napisati nič več, saj jo že predobro poznamo. Za nas je najboljše vzdušje, ko nasprotnik misli »lahko bo^<; na ta način smo preskočili že Ukrajince in Romune, morda bo šlo tudi v tretje rado, saj so Hrvati zares nepoboljšljivi optimisti.
Najpomembnejše je, da bi proti Hrvaški lahko zaigrali v popolni postavi, motiva in želje tako ali tako ne bo manjkalo. Proti Ukrajini je bil naš adut iz rokava Ačimovič (gol s polovice igrišča), proti Rominiji Osterc (gol iz roba igrišča) in Rudonja (prvi reprezentančni gol v 50 tekmah). Na katero stran se bo Fortuna obrnila tokrat?
MESTNI STADION PTUJ
OTVORITEV PRENOVLJENE ATLETSKE STEZE
petek, 17. oktober 2003 ob 16. uri.
Slavnostni govorniki: Vlado Čuš, prof., preds. Odbora za družbene dejavnosti, dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport.
Program otvoritvene slovesnosti: slavnostni govorniki, demonstracijski nastopi ptujskih atletov, nastop otrok ptujskega vrtca, učencev osnovnih šol in
dijakov Gimnazije Ptuj, nastop članov Gledališkega studia Gimnazije Ptuj.
MESTNA OBČINA PTUJ
Nogomet • Borut Jarc, trener Kumha Drave:
»
Pred nami je sedem peklenskih krogov
«
Nogometaši Kumho Drave so prejšnji četrtek zjutraj odšli na šestdnevne priprave na Mali Lošinj. Očitno je, da so v ptujskem prvoligašu ocenili, da bi jim delo v času odmora v prvenstvu zaradi nastopa slovenske reprezentance lahko samo koristilo ter da je to priložnost, da se dobro pripravijo za preostala srečanja v letu 2003. Strokovni štab, na čelu katerega je Borut Jarc, je povedel 24 nogometašev, med njimi pa je tudi kadetski vratar Vesenjak. Kako je vse skupaj pomembno za Ptujča-ne, pove že podatek, da je bil z njimi ves čas predsednik Robert Furjan, ki se je lahko sam na svoje oči prepričal o delu nogometašev. "Cilj teh priprav, za katere mislim, da so bile zelo dobrodošle, je v tem, da smo želeli dvigniti
Borut Jarc
Nogomet • 2. SNL
Vse zmage v gosteh
SVOBODA - ALUMINIJ 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Repina (60)
ALUMINIJ: Miljkovic, Fridauer, Topolovec, Golob, Kuserbanj (od 31. Pekez, od 71. Herti{), Prapo-tnik, Dončec, Panikvar, Radenko Knežević (od 54. Fla{ker), Rastko Knežević, Repina. Trener: Miran Emer{ič.
Nogometa{i Aluminija iz Kidričevega nadaljujejo z dobrimi, predvsem pa uspe{nimi igrami v gosteh. Tokrat so po debaklu na domačem igri{ču, ki so ga doživeli proti velenjskemu Rudarju, bili uspe{ni v Ljubljani, proti ekipi Svobode. Želja po uspehu in dobrem rezultatu je bila ogromna. Toda lahko bi se dogodilo, da bi rdeče-beli ostali brez celotnega izkupička, saj je že v 13. minuti rdeči karton dobil zadnji igralec obrambe Aluminija - Golob. No, tudi to ni ustavilo gostov, ki so po izključitvi njihovega igralca zaigrali bolj obrambno in čakali na svoje priložnosti v hitrih nasprotnih napadih. V prvem polčasu so že zamudili priložnost, da dosežejo vodstvo, vendar njihovi napadalci iz ugodnih položajev niso bili uspe{ni.
Česa niso uspeli v prvem polčasu, so dosegli v 60. minuti,
Foto: Črtomir Goznik
Jernej Repina je dosegel že četrti zadetek v jesenskem delu prvenstva
ko je Nejc Repina zadel v polno in svojemu mo{tvu priigrati pomembne tri točke proti zadnje uvr{čeni ekipi Svobode.
Domačini so sicer posku{ali s pritiskom, ki pa se je po pravilu zaključeval na robu kazenskega prostora gostov, brez pravih možnosti, da zadenejo v polno. Na koncu so se Kidričani veselili pomembne zmage v gosteh.
Danilo Klajnsek
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 11. KROGA: Svoboda - Aluminij 0:1 (0:0), Bela Krajina - Tabor Sežana 2:1 (1:1), Livar - Dravinja 0:0, Krško Posavje - Brda 1:1 (0:1), Zagorje - Izola Argeta 3:0 (1:0), Rudar Velenje - Supernova Triglav 3:1 (2:0)
1. RUDAR VELENJE	11	9	2	0	40:13	29
2. ZAGORJE	11	7	3	1	26:12	24
3. DRAVINJA	11	5	5	1	21:9	20
4. BELA KRAJINA	11	6	2	3	16:12	20
5. SUPERNOVA TRIGLAV	11	4	3	4	15:16	15
6. KR[KO POSAVJE	11	3	5	3	13:15	14
7. LIVAR	11	3	5	3	13:15	14
8. ALUMINIJ	11	3	4	4	10:14	13
9. IZOLA ARGETA	11	2	4	5	11:18	10
10. BRDA	11	2	4	5	10:18	10
11. TABOR SEŽANA	11	2	2	7	13:27	8
12. SVOBODA	11	0	1	9	7:22	1
Iz berlinske Herthe v Dravo
Mini priprave na Malem Lošinju bi lahko za Ptujčane prinesle tudi kakšno okrepitev. Senad Zekic, ki je svojo nogometno pot kot napadalec pri~el v beograjskem Partizanu, od tam kot kadet prestopil v vrste Fiorentine (za tisti čas rekordni finančni vložek) in nadaljeval v berlinski Herti (kjer je odigral eno srečanje in bil 18-krat v kadru prvega moštva), je namreč treniral z nogometaši Drave. Ptujčani si močno želijo, da bi ta odlični napadalec okrepil njihove vrste in izboljšal njihovo učinkovitost.
fizicno, psihično in taktično pripravljenost za eno stopnjo više ter enostavno nadoknaditi pomanjkljivosti, ki so očitne. Nekakšen
super cilj pa je igralcem dopovedati skozi proces, da moramo osvojiti vsaj 50 odstotkov vseh možnih točk."
Ptujčani so v {tirih tekmah, ki jih je vodil Jarc, osvojili {tiri točke. Nekje so bili bliže zmagi oni, drugič pa so bili srečni, da so osvojili točko. Na nobeni tekmi ni bilo lahko in vse so si zaslužili z borbenostjo ter dosegli tihi cilj, da niso izgubili. "Osebno sem zelo zadovoljen z dobrim pristopom in odnosom igralcev do dela, globalno gledano pa ne. Še posebej, kar se tiče fizične pripravljenosti kakor tudi ne s selekcijo igralskega kadra, posebej glede kvalitete posameznikov in kolektiva, ki je eden od temeljev uspeha članske ekipe. Ob vsem tem pa moram poudariti, da v 10-letnem treniranju prvoliga{kih ekip kot trener nisem naletel na tako pozitivno klubsko politiko in pa kompletno logistiko v klubu in okoli njega," je nadaljeval Borut Jarc.
Pri Dravi imajo kar nekaj no-gometa{ev na posoji. Niso edini klub, ki tako dela, vendar nas je zanimalo mnenje o njih kakor tudi o po{kodovanih igralcih? "Sestava mo{tva je preveč bazirala na kvantiteti in ne na kvaliteti. Poso-
Kolesarstvo
jeni nogometa{i v nižje razredne klube niso pri{li dovolj do izraza, da bi lahko pokazali svoje znanje, z izjemo domačega igralca Jureta Arsiča, za katerega imam osebno zelo visoko mnenje. S svojo nogometno kvaliteto sodi v ožji izbor prvega mo{tva. Seveda pa bo moral dosledno izpolnjevati moje strokovne zahteve. Boris Emer{ič in Damjan Vogrinec se vračata po težjih po{kodbah. Upam, da bosta ti po{kodbi prebolela tudi v psiholo{kem momentu, kajti oba sodita po svojih nogometnih kvalitetah v ožji kader prvega mo{-tva," je nadaljeval Borut Jarc.
Znano je, da ptujske nogome-ta{e spremlja na domačih tekmah veliko gledalcev kakor tudi pravih navijačev, ki si želijo dobre igre in predvsem točke. Boruta Jarca so na Ptuju sprejeli zelo dobro. O navijačih pa je ptujski strateg dejal: "Veseli me, da imamo vedno več navijačev tako na domačem igri{ču in tudi na gostovanjih. Zadovoljen sem tudi s tem, ko vidim, da jih je vedno več organiziranih. Brez njih pač ne gre in tudi brez navijačev in ljubiteljev nogometa na Ptuju in v okolici ne vidim uspeha v prvenstvu."
Danilo Klajnsek
Gazvoda odli~en, Mahori~ s težavami
Prej{nji teden je v Kanadi, v mestu Hamilton, potekalo svetovno prvenstvo.
Kolesarji so tekmovali v treh kategorijah. V vsaki so se za "mavrične" majice potegovali v cestni dirki in vožnji na čas. Pravico do nastopa in čast zastopanja slovenskih barv sta si z naslovom državnega prvaka v kronometru priborila tudi Ptujčana Gregor Ga-zvoda v kategoriji mlajših članov in Mitja Mahorič pri članih Elite. Oba sta že stara znanca velikih tekmovanj, oba sta bila odlično pripravljena, videli pa smo zelo različna nastopa.
Gregor Gazvoda je odlično opravil s 30 km dolgo progo, iz kilometra v kilometer stopnj eval ritem vožnje in na koncu za evropskim in svetovnim prvakom Nemcem Fothenom zaostal slabo minuto in pol ter tako dosegel 13. mesto.
Kljub slabemu počutju med nastopom, težave je imel s krči v nogah, je dokazal, da sodi med najboljše tekmovalce v tej disciplini na svetu. Po prihodu domov je povedal: "Sam pri sebi sem sicer upal na izboljšanje lanskega devetega mesta, vendar pa sem v danih okoliščinah iztisnil iz sebe maksimum. Še bolj pa sem zadovoljen, da sem se na zadnjih svetovnih prvenstvih redno uvrščal med najboljše."
Slabši rezultat je dosegel starejši in izkušenejši Mitja Mahorič. Okvara kolesa in s tem izguba dragocenega časa ter motivacije za nadaljevanje dirke že v uvodnih kilometrih sta razloga, da je bil Mahorič na cilju 40-kilometrske preizkušnje uvrščen na 42. mesto.
Uroš Gramc
Rokomet • 1.A DRL (moški, ženske)
Ormož in trgovke blizu točki
Zgodnja izključitev Bezjaka - Mesarec ni zadel v zadnji sekundi - Olimpija je potrebovala tudi sodniško pomoč
VELIKA NEDELJA -TERMO 17:19 (8:11)
VELIKA NEDELJA: Kovacec, Gotal 3, Mesarec, Trofenik, Po-tocnjak, Kumer, Bezjak 1, Planinc 3, Kokol, [antl 4, Kozomara 2, Ki-sovec (13 + 1), Okre{a, Kukec 4.
SEDEMETROVKE: Velika Nedelja 1(2), Termo [kofja Loka 2(3)
RDEČI KARTON: Bezjak (6. minuta)
Gledalci v Veliki Nedelji so lahko videli zanimivo rokometno predstavo dveh dokaj izenačenih nasprotnikov, žal pa tudi poraz domače ekipe. Že v 6. minuti je pri{lo do izključitve domačega igralca Robija Bezjaka, ki je bolj nespretno kot pa z namero naredil prekr{ek in sodnika sta mu pokazala rdeči karton, oziroma pot v slačilnico. Seveda se je to kasneje poznalo v igri domačih, saj v nadaljevanju srečanja ni deloval domači protinapad. Igra v prvem polčasu je bila dokaj izenačena, gostje pa so bili tisti, ki so imeli prednost dveh zadetkov. V 23. minuti so domači povedli z 8:7 s strelom Gotala, minuto kasneje pa so [kofjeločani spet izenačili. V zadnjih {estih minutah so Nedeljani gre{ili v napadu, go-
stje pa so si priigrali tri zadetke prednosti.
V drugem polčasu so bolje krenili domačini, ki so izkoristili dobre obrambe Kisovca in se [ko-fjeločanom približali na samo zadetek zaostanka (10:11), ob tem pa zamudili dva napada, oziroma priložnosti, da rezultat izenačijo. To so izkoristili gostje in ponovno pri{li do prednosti treh zadetkov (11:14). V 45. minuti so domačini ponovno zaostajali za samo zadetek in vse to minimalno vodstvo gostov je vzdržalo do 54. minute, ko so ponovno povedli s tremi točkami. Gostujoči vratar je rokometa{em Velike Nedelje ubranil veliko strelov. Ro-kometa{i Terma so vzdržali do konca in pri{li do novih dveh točk. S samo 39-odstotno realizacijo strelov v napadu Nedeljani pač niso mogli zmagati.
DK
RUDAR TRBOVLJE -JERUZALEM ORMOŽ 30:29 (16:12)
JERUZALEM ORMOŽ: G.
Čudič (8 obramb), Siko{ek, Bel-{ak 1, M.Horvat 1, Mesarec 8, Koražija 1, Kosaber, Bezjak 7, Gra-bovac 3, Ivanu{a, B.Čudič 1, Lol-lo 6(2), Hanželič 1, Kirič. Trener: Sa{a Prapotnik.
Krožni napadalec Kozomara (Velika Nedelja) v akciji
Foto: DK
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 3. KROGA: Velika Nedelja - Termo 18:21 (8:11), Rudar Trbovlje - Jeruzalem Ormož 30:29 (16:12), Prule 67 - Celje Pivovarna La{ko 28:28 (13:16), Prevent - Cimos Koper 34:23 (17:10), Adria Krka - Trimo 26:23 (11:10), Inles Riko - Gorenje 23:33 (9:16)
1. GORENJE	3	3	0	0	6
2. PRULE 67	3	2	1	0	5
3. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	3	2	1	0	5
4. PREVENT	3	2	0	1	4
5. TERMO	3	2	0	1	4
6. RUDAR TRBOVLJE	3	2	0	1	4
7. JERUZALEM ORMOŽ	3	1	0	2	2
8. ADRIA KRKA	3	1	0	2	2
9. VELIKA NEDELJA	3	1	0	2	2
10. TRIMO	3	1	0	2	2
11. INLES RIKO	3	0	0	3	0
12. CIMOS KOPER	3	0	0	3	0
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA ŽENSKE
REZULTATI 5. KROGA: Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj 24:23 (10:10), Burja - Krim Eta Malizia 24:40 (13:19), Loka kava - Izola 40:17 (19:9). Sre~anje Gramiz Ko~evje je prestavljeno na kasnej{i termin, sre~anje @alec - Celei Celje je bilo odigrano v~eraj.
10 6
6 6 6 5 5 2 2 0
1. KRIM ETA MALIZIA	5	5	0	0
2. MERCATOR TENZOR PTUJ	5	3	0	2
3. PIRAN	4	3	0	1
4. ŽALEC	5	3	0	3
5. OLIMPIJA	6	3	0	3
6. LOKA KAVA	5	2	1	2
7. BURJA	5	2	1	2
8. CELEIA CELJE	4	1	0	3
9. GRAMIZ KOČEVJE	4	1	0	3
10. IZOLA	5	0	0	5
Ormožani so na gostovanju pri trboveljskih knapih zapravili lepo priložnost za osvojitev to~ke. Bolje so pri~eli doma~ini in povedli 3:1. Nato so odli~no zaigrali novinci v ligi, ki so po zaslugi zadetkov mladega Bezjaka povedli 6:8, pri tem pa zapravili {e nekaj nasprotnih napadov, ki jih je izvrstno obranil doma~ vratar Pro{t (14 obramb). Do konca pol~asa so doma~i kljub po{kodbi Ter-žana in po seriji zadetkov razpoloženega dvojca Gaji~- Sen~ar povedli za {tiri zadetke (16:12). Tudi na za~etku drugega pol~asa gostje niso na{li re{itve za dvojec Gaji~ (10 golov) - Sen~ar (12 golov) in razlika se je povzpela na osem zadetkov prednosti za Rudar (22:14). Minuta odmora ter strelsko razpoložena Mesarec in Bezjak so vrnili "jeruzalem~ke" {tiri minute pred koncem spet v igro (29:28). Sledila je napeta kon~nica, kjer si je Grabovac nepotrebno v napadu zaslužil iz-klju~itev, nato je Sen~ar zadel za 30:28, Lollo pa je iz sedemmetro-vke znižal na 30:29. Doma~ini so v svojem zadnjem napadu storili prekr{ek v napadu, Ormožanom pa se je tako ponudi velika priložnost za ne(pri~akovano) to~ko v Trbovljah. Štiri sekunde pred koncem so gostje izvajali devet-metrovko, žoga je pri{la do Mesa-reca, ki pa žal ni bil natan~en po strelu iz devetih metrov, saj se je žoga od pre~nika odbila prek do-ma~ih vrat.
Uroš Krstič
OLIMPIJA - MERCATOR TENZOR PTUJ
24:23 (10:10)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Laki~, Poto~njak, Šijanec 6 (2), Pu~ko, Černe 1, Radek 6 (1), Bezjak, Ram{ak, Nojinovi~ 4, Bru-men, Murko 1, Kelenc, Majnik, Raukovi~ 5. Trener: Vlado Hebar.
Nekdanja mo~na ekipa iz Ljubljane je imela obilico sre~e, da je pri{la do tretje zmage v prvenstvu, in sicer proti ekipi Mercator Tenzor iz Ptuja.
@e podatek, da je bil v prvem pol~asu rezultat kar desetkrat ize-na~en, pove, kak{na je bila igra, predvsem pa gibanje rezultata. Ptuj~anke se niso predale, ~eprav so se skozi vso tekmo borile tudi z dokaj neenakovrednim sodni{-kim kriterijem.
Pri rezultatu 20:20 sta bila iz-klju~ena Diana Radek in trener Vlado Hebar, kar so igralke Olim-pije znale izkoristiti in so povedle 22:20. Toda tudi "ptujske trgovke" se niso dale in so izzid izena~i-le na 23:23 ter imele celo napad. Namesto da bi sodnika Okle{~an in Svolj{ak po o~itnem prekr{ku nad Diano Radek pokazala na kazenski strel, sta dosodila prekr-{ek v napadu. Doma~inke so tako imele zadnji napad in so 6 sekund pred koncem izvajale devetmetro-vko in z veliko sre~e dve sekundi pred koncem dosegle zmagoviti zadetek. Ptuj~anke so se borile po svojih mo~eh, a je težko igrati ob tak{nem sodni{kem kriteriju.
Tokrat je za igro potrebno pohvaliti Meto Šijanec, tako v napadu, ko je dosegla {est zadetkov, kakor v obrambi in vratarko Bilja-no Laki~, ki je zbrala kar 29 obramb.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1.B SRL (moški), 2. SRL
6 sekund pred koncem do zmage
1. B SRL - MO[KI
REZULTATI 3. KROGA: Chio Kranj - Gori{nica 26:26 (12:12), Dol TKI Hrastnik - Sevnica 30:23 (11:11), Slovan - Gold Club 24:36 (16:21), Svi{ - Črnomelj 34:27 (18:15), Gorica Leasing - Pekarna Grosuplje 30:29 (16:12), Mitol Sežana - Mokerc 32:29 (17:15)
1.	GOLD CLUB	3 3 0 0 6
2.	GORICA LEASING 3 3 0 0 6
3.	OGISNICA	3 2 10 5
4.	ŠVI	3 2 0 1 4
5.	DOL TKI HRASTNIK 3 2 0 1 4
6.	PEKARNA GROSUPLJE 3 10 2 2
7.	VNECA	3	10 2	2
8.	OVAN	3	10 2	2
9.	RŠOMELJ	3	10 2	2
10.	MITOL SEŽANA	3	10 2	2
11.	CHIO KRANJ	3	0 12	1
12.	MOKERC	3	0 0 3	0
CHIO KRANJ -
GORI[NICA 26:26
(12:12)
GORISNICA: Valenko, Sok 1, Vajda, Korpar 1, I. Ivan~i~ 5, Bu-zeti, Šterbal, D. Ivan~i~ 11, A. Sapa~ 2, Firbas 5, Kumer 1, I. Sapa~, Pisar, Klemen~i~. Trener: Ivan Hrupi~.
Gori{ni~ani nadaljujejo z uspe-{nimi igrami v novem prvenstvu. Tokrat so celo zamudili priložnost, da dobijo {e drugo to~ko, saj so v 45. minuti vodili s {tirimi zadetki prednosti (21:17), v vratih pa so imeli razpoloženega vratarja Tomaža Valenka.
Rokometa{em Kranja je uspelo izena~enje v 57. minuti, na koncu pa so ob izena~enem rezultatu
Košarka
2.	SKL VZHOD
REZULTATI 1. KROGA: Ptuj Haloze - Velenje 84:89, Ru{e - Prebold 88:86, Superga - Smlednik Lastovka 73:83, Lenart - Celjski KK 67:55, Jan~e - Ilirija 102:65.
HALOZE PTUJ -VELENJE 84:89 (6:19, 20:26, 27:21, 31:23)
HALOZE PTUJ: Peter, Frangež 5, Jagarinec 4, Gori~an 1, Rojko
3,	Mar~i~, Bien 13, Indji~, Petro-vi~ 6, Osenjak 23, Sira~evski 9, Lov{e 20.
Novinci v drugoliga{ki ko{ar-karski ligi Haloze Ptuj so v uvodnem krogu gostili ekipo Velenja in na žalost sre~anje izgubili s petimi to~kami razlike. Odlo~ilni sta bili prvi dve ~etrtini, kjer so si Velenj~ani priigrali 19 to~k prednosti. Borbena in uspe{na igra v preostalih dveh ~etrtinah, ki so ju dobili ptujski ko{arkarji, pa je bila premalo, da bi pri{li do zmage na {tartu prvenstva.
Danilo Klajnšek
imeli minuto ~asa, da bi celo pri-{li do zmage. Gostje so to prepre-~ili z borbeno igro.
Danilo Klajnšek
2. SRL - MO[KI
REZULTATI 2. KROGA: Drava Ptuj - Rade~e 31:30, Gr~a Ko-~evje - Alples @elezniki 23:22. Izola - Atom Kr{ko 28:25, Cerklje -Dobova 31:28, Arcont Radgona -Šmartno 99 23:29, Radovljica - Aj-dov{~ina 26:27
1.	ŠMARTNO 99	2 2 0 0 4
2.	AJDOVŠČINA	2 2 0 0 4
3.	ATOM KRŠKO 2 1 0 1 2
4.	DOBOVA	2 1 0 1 2
5.	RADOVLJICA	2 1 0 1 2
6.	CERKLJE	2 1 0 1 2
7.	DRAVA PTUJ	2 10 12
8.	GRČA KOČEVJE 2 10 12
9.	IZOLA	2 10 12
10.	ADEČE	2 0 111
11.	ARCONT RADGONA 2 0 111
12.	ALPLES ŽELEZNIKI 2 0 0 2 0
DRAVA - RADEČE 31:30 (15:14)
DRAVA: Klinc, Rutar 9 (2), Pre-dikaka, Majcen 2, Bra~i~ 8, Kac 2, Kafel6, Mijatovi~ 1, Berli~, Se-lin{ek, Štager, Terbuc, Zadravec, Kelenc.
SEDEMMETROVKE: Drava 4/2, Rade~e 3/2.
Varovanci trenerja Valenka so v dvorani Center pred 100 gledalci v zadnjih sekundah izbojevali zmago. Videli smo enakovrendo igro dveh ekip. Doma~ini so pri-~eli bolj zbrano, povedli ter si priigrali 4 zadetke prednosti, toda gostje so jih pred odmorom ujeli
na 12:12. Da se je v nadaljevanju odvijala zagrizena borba, dokazuje rezultat, ki je bil 10-krat ize-na~en, na koncu pa so doma~ini s kan~kom sre~e ve~ 6 sekund pred koncem preko Bra~i~a dosegli zmagoviti zadetek.
Sodnika iz Novega mesta sta svojo težko nalogo dobro opravila. @al pa so se po kon~nem sodnikovem žvižgu pri nekaterih igralcih iz Rade~ vnele borilne strasti, toda kaj hitro je prevladal zdrav razum. Poro~ilo delegata bo tokrat vsekakor dalj{e kot obi~ajno.
anc
ARCONT RADGONA - [MARTNO 99 23:29 (11:15)
ARCONT RADGONA: Fartek, L. Klun 1, Buzeti 1, Petra{ 8, Pin-tari~, Hojs 2, Zorko 7, Kolmanko, Merica 1, Vere{, N. Klun 2, Đuki~ 1, Krajnc, Karnet.
Po odli~ni minuli sezoni, ko so se rokometa{i Arconta potegovali za vstop v 1. B slovensko rokometno ligo, se je sezona 2003/4 za njih pri~ela skromno. Potem, ko so v prvem krogu prinesli iz Rade~ le to~ko, so tokrat v {portni dvorani v Apa~ah morali premo~ priznati rokometa{i Šmartnega. V ekipo Arconta sta se na tej tekmi vrnila doslej po{kodovana Petra{ in Merica, ki pa nista mogla pre-pre~iti poraza.
MŠ
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Frangež (Haloze Ptuj)
Namizni tenis • 1. SNTL
1. SNTL - MO[KI
REZULTATI 3. KROGA: Kema Puconci - Ptuj 6:3, Lisk Križe - Vesna 6:0, Maxi Olimpija - Vegrad 6:2, Preserje - Sobota 6:1, Krka -Maribor 2:5
1.	KEMA PUCONCI 3 3 0 0 6
2.	MARIBOR	3 3 0 0 6
3.	PRESERJE	3 2 1 0 5
4.	LISK KRIŽE	3 2 0 1 4
5.	MAXI OLIMPIJA 3 2 0 1 4
6.	PTUJ	3 1 0 2 2
7.	SOBOTA	3 1 0 2 2
8.	KRKA	3 0 1 2 1
9.	VEGRAD	3 3 0 2 1 1 0. SVNEA 3 0 0 3 0
KEMA PUCONCI -PTUJ 6:3
Igralci Ptuja so odpotovali v Puconce, kjer jih je pri~akala mo-~na ekipa Keme Puconci. Ptuj~ani e vedno igrajo oslabljeni, saj Piljak {e ni saniral po{kodbe. Kljub temu so igrali zelo dobro in Prek-murci so se morali zelo potruditi za nove to~ke.
Posamezni rezultati: Pavi~ -Petar 3:0, Grbi~ - Horvat 1:3, Ov-~ar - Benko 0:3, Pavi~ - Benko 3:1, Grbi~ - Petar 3:1, Ov~ar - Horvat 0:3, Pavi~/Grbi~ - Horvat/Benko 2:3, Pavi~ - Horvat 1:3, Grbi~ -Benko 2:3.
1. SNTL - ŽENSKE
REZULTATI 3. KROGA: Ptuj -Iskra Avtoelektrika 0:6, Arrigoni Izola - Ilirija 4:6. Prevent Maren-berg - Edigs Mebge{ 2:6
1.	ISKRA AVTOEL.	3	3	0	0	6
2.	ILIRIJA	3	3	0	0	6
3.	MERKUR	2	2	0	0	4
4.	ISATRABENZ	3	3	0	0	4
5.	EDIGS MENGEŠ	3	1	0	2	2
6.	ARRIGONI IZOLA	3	0	0	3	0
7.	PREVENT MARENB.	3	0	0	3	0
8.	PTUJ	3	0	0	3	0
PTUJ - ISKRA AVTO-ELEKTRIKA 0:6
Ptuj~anke so se doma pomerile z odli~no ekipo iz Nove Gori-
ce. Kot že dvakrat to sezono so bile nasprotnice premo~ne in so slavile 0:6.
Rezultati: Mojsilovi~ - Yang 0:3, Terbuc - Moskalenko 0:3, Rojko - Budihna, 0:3 Mojsilovi~ - Moskalenko 1:3, Terbuc - Budihna 1:3, Rojko - Yang 0:3.
DRUGA EKIPA DO PRVIH TOČK
V	soboto, 11. 10., so se Ptuj~ani doma pomerili z igralci Velenja II. Odli~no sta zaigrala Darko Dr~i~ in Jan Janžekovi~. Ekipa je zasluženo slavila z rezultatom 6:2.
Posamezni rezultati: Rebek -Rosc 3:0, Janžekovi~ - Lame{i~ 3:0, Dr~i~ - Golov{ek 3:1, Jan-žekovi~ - Rosc 3:0, Rebek - Go-lav{ek 0:3, Dr~i~ - Lame{i~ 3:1, Janžekovi~/Rebek - Golav{ek/Rosc 0:3, Janžekovi~ - Golav{ek 3:0.
KADETI V MB
V	Mariboru je v nedeljo potekalo regijsko tekmovanje za kadete. Od Ptuj~anov so zaigrali Domen Ov~ar, ki je v 4. skupini zasedel odli~no 2. mesto, Denis Grbi~ je bil v 4. skupini 4., Alen Ber je v 5. skupini zasedel 3. mesto in Luka Kru{i~ v 5. skupini 5 mesto.
BM
I	AL d.o.o.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Mali nogomet • Pokal SLO
POKAL SLOVENIJE
TOMAŽ - PUNTAR TOLMIN 3:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Kragelj (3), 1:1 Janžekovič (6), 1:2 Leban (8), 2:2 Magdic (23), 3:2 Janžekovič (26), 3:3 Uršič (26), 3:4 Uršič (26), 3:5 Rosič (34).
TOMAŽ: Bedrač, Magdič, Do-večar, Miklašič, Bohinec, Žagavec, Hržič, Janžekovič, Kovačec, Lah, Vidovič, Hozyan.
Malonogometaši Tomaža letos nastopajo v 2. slovenski malono-gometni ligi, saj so po uvrstitvi nogometašev Ormoža v 3. slovensko ligo-sever ostali brez šestih nosilcev igre in se iz tega vzroka odločili, da stopijo stopničko nižje. Od
Nogomet
3. SNL SEVER
REZULTATI 10. KROGA: Pohorje - Železničar 0:1 (0:0), Zreče
-	Bistrica 0:1 (0:1), Hajdina - Kozjak 10:0 (7:0), Središče - Holermu-os Ormož 4:2 (3:0), Cigler Šoštanj
-	Paloma 1:0 (1:0), Malečnik - Sto-jnci 1:2 (0:0), Pesnica -Šmarje pri Jelšah 0:4 (0:2)
1. ŠMARJE PRI J.	10	7	0	3	21:	15	21
2. HAJDINA	10	6	2	2	29	:9	20
3. BISTRICA	10	6	2	2	27	:9	20
4. C. ŠOŠTANJ	10	6	2	2	23:	11	20
5. MALEČNIK	10	6	1	3	21:	18	19
6. POHORJE	10	5	1	4	27:	14	16
7. ŽELEZNIČAR	10	5	1	4	18:	19	16
8. STOJNCI	10	3	3	4	13:	12	13
9. PALOMA	10	3	3	4	21:	15	12
10. ZREČE	10	4	0	6	19:	20	12
11. PESNICA	10	4	0	6	12:	21	12
12. HOL. ORMOŽ	10	3	2	5	21:	25	11
13. SREDIŠČE	10	3	0	7	19:	25	9
14. KOZJAK	10	0	0	10	4:	63	0
zadnjih Mohikancev so pri Tomažu ostali le odlični vratar Bedrač, srce kluba Magdič, Bohinec, Lah, Horvat in Janžekovič. Favorizirani gostje iz Tolmina (le Litijani so boljša ekipa v Sloveniji), sicer brez prvega zvezdnika Melinka, so šele ob koncu strli odpor pomlajenega a žilavega drugoligaša od Sv.Tomaža. Tekma je bila odločena v 26. minuti srečanja. Najprej je najboljši mož v domačih vrstah Janžekovič povedel domačine v vodstvo 3:2 in na obzorju je bilo videti veliko presenečenje. Toda v pičlih dvajsetih sekundah je reprezentant Slovenije, Boštjan Uršič, z dvema natančnima streloma premagal vratarja Bedrača in povedel "puntarje" k napredovanju.
Uroš Krstič
ZALOG P&I - VITOMARCI PETLJA 0:12 (0:6)
VITOMARCI PETLJA: Polšak, Krampelj, Pukšič, Rižnar, Kraut, Kurnik, Šprah, Cvetko, Kamenšek, Lešnik, Ramadani. Trener: Darko Križman.
V šestnajstini finala pokala NZS so prvoligaši iz Vitomarcev suvereno opravili z ambiciozno ekipo iz Zaloga na Gorenjskem, ki nastopa v drugoligaški konkurenci in se uvrstili med osem najboljših v državi. Po začetnem otipavanju je dvakrat zadel Krampelj ter Pukšič in Lešnik, zato je bilo dvomov o zmagovalcu konec že v sredini prvega polčasa. Moštvo Petlje je prikazalo všečno igro, kar je dober obet pred prvoligaškim štajerskim derbijem, ki bo v petek, 17. oktobra, v dvorani Tabor v Mariboru, proti tamkajšnjemu ligašu Napoliju.
R.D.
Boks
Zmaga Saša Pu~ka v Kranju
V Kranju, v nabito polni športni dvorani Planja, kar je vsekakor presenečenje za slovenski boks, je potekala mednarodna boksarska revija mladincev in kadetov med Slovenijo in Hrvaško. Na tej reviji je uspešno nastopil tudi Ptujčan Sašo Pucko (v kategoriji mladincev do 60 kilogramov), ki je brez večjih težav premagal hrvaškega mladinskega prvaka Ba-tiča.
Danilo Klajn{ek
MALECNIK - STOJNCI 1:2
(0:0)
STRELCI: 0:1 D. Bezjak (57), 1:1 Dvoršak (82), 1:2 Žnidarič (87)
STOJNCI: Trop, B. Bezjak, Pur-gaj, D. Bezjak, Vilčnik, Štebih, Mi-lošič (Zemljarič), Železnik, Kupčič (Petrovič), Žnidarič, Rižnar. Trener: Miran Klajderič.
HAJDINA : KOZJAK 10:0
(7:0)
STRELCI: 1:0 Jurišič (4), 2:0 Ju-rišič (5), 3:0 Jurišič (12), 4:0 Holer avtogol (17) 5:0 U. Krajnc (30), 6:0 Jurišič (37), 7:0 Pihler (43), 8:0 Vrabl z 11-m (58), 9:0 R. Krajnc (75), 10:0 R. Krajnc (76).
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser (R. Krajnc), Bezjak, B. Bauman, Vrabl, Emeršič, U. Krajnc, B. Fragnež, Jurišič, Pihler (Letonja), Hotko (Ba-uman M.).
Domačini so kaj hitro prevzeli pobudi in Jurišič je v prvih 12. minutah dosegel tri zadetke, ob polčasu pa je bilo že 7:0..
anc
ZRECE - BISTRICA 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Furman (45) BISTRICA: Kastelic, Peša, Skale, Šabanovič, Čerenak, Horvat (Plev-nik), Furman, Papotnik, Primožič, Regoršek, Magdič (Tkavc, Klajde-rič). Trener: Ivan Vidačkovič.
SREDIŠCE - HOLERMUOS ORMOŽ 4:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kolenc (6), 2:0 Habjanič (10. iz 11 m), 3:0 Bu. Prapotnik (23), 3:1 Bo. Prapotnik (52), 3:2 Fijavž (60), 4:2 Zadravec (61).
SREDIŠČE: Polak, Novak (Pin-tarič), Miljevič (Vizjak), Vincetič, Zadravec, Žerjav (Aleksič), Kolenc, Bu. Prapotnik, Habjanič, Lesjak, Kolarič. Trener: Franc Rajh.
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Trstenjak (Dav. Ropoša), Go-ričan, Školiber, Jurčec, Pintarič, Fijavž, Gašparič, Bo. Prapotnik, Kralj, Govedič. Trener: Bojan Cunk.
Dvanajsti lokalni derbi si je prišlo v Športni park Trate ogledat približno 700 ljubiteljev nogometa. Edino pravo priložnost za Ormož v prvem polčasu sta na začetku srečanja zapravila Fijavž in Gori-čan. Nato so do polčasa vse niti na igrišču prevzeli domačini. V 6. minuti 1:0. Zadravec je izvajal prosti strel, žogo pa sta v lastno mrežo z atraktivnim golom potisnila Fijavž in Goričan. Sledi upravičeno do-sojena enaj stmetrovka za Središče. Jurčec je v dvoboju z Miljevičem v lastnem kazenskem prostoru igral z roko in sodnik je pokazal na belo točko, iz katere je bil zanesljiv izvajalec Habjanič. Na polovici prvega polčasa so domačini povedli 3:0. Lepo sta kombinirala Miljevič in Borut Prapotnik, slednji pa je bil po dvojni podaji prehiter za gostujočo obrambo in se je sam znašel ter zadel poleg nemočnega Šnajderja.
Drugi polčas so aktivneje začeli Ormožani. Igro je poživil predvsem Ropoša, ki je zamenjal Trstenjaka. V 52. minuti je gostom uspelo znižati preko Borisa Prapo-tnika izid na 3:1. V 60. minuti je sledila mojstrovina, katere se ne bi sramovali tudi najboljši nogometaši na svetu. Fijavž je na robu kazenskega roba odlično preigra-val, nanizal nekaj domačih igralcev, njegov strel z levico pa je končal za hrbtom nemočnega Po-laka. Le minuto zatem je padla odločitev o zmagovalcu. Na pogled nenevaren prosti strel Zadravca z leve strani je po napaki slabo postavljene obrambe in vratarja končal na veliko veselje domačih v mreži premaganih Ormožanov. Do konca derbija sta Miljevič pri domačih in Ropoša pri gostih zamudila lepi priložnosti za gol, glavni sodnik pa je spregledal drugi rumeni karton Kralju po vlečenju za dres. Obe ekipi je potrebno pohvaliti za pošteno in športno igro, tokrat pa je zasluženo zmagal boljši nasprotnik - Središče.
Uro{ Krsti~
3. SNL VZHOD
Rezultati 10. kroga: Bakovci -Tromejnik 1:0 (0:0), Križevci - Ar-cont Radgona 3:2 (0:2), Bistrica -Odranci 4:1 (3:0), Nafta - Tišina 3:1 (2:0), Turnišče - Veržej 1:2 (0:0), Čarda - Beltinci 2:4 (0:2), Črenšovci - Hotiza 3:1 (1:0).
1.	KRIŽEVCI	10	9	1	0	30:11	28
2.	NAFTA	10	7	1	2	26:11	22
3.	VERŽEJ	10	7	0	3	25:15	21
4.	TI{INA	10	6	2	2	22:15	20
5.	BAKOVCI	10	6	1	3	17:11	19
6.	ODRANCI	10	4	3	3	21:18	15
7.	BISTRICA	10	4	2	4	17:12	14
8.	ČRENŠOVCI	10	3	2	5	17:20	11
9.	TROMEJNIK	10	3	2	5	20:26	11
10.	ČARDA 10 3 2 5 15:21 11
11.	HOTIZA	10	3	1 6 13:23 10
12.	BELTINCI	10	2	2 6 14:21	8
13.	A. RADGONA	10	2	0 8 15:35	6
14.	TURNIŠČE	10	1	18 13:27	4
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 8. KROGA: Gereč-ja vas Unukšped - Slovenja vas 1:2, Dornava - Pragersko 0:1, Gorišni-ca - Mark 69 Rogoznica 3:0, Videm
-	Boč 4:1, Skorba - Zavrč 0:6, Bukovci - Podlehnik 1:1.
1.	ZAVRČ 8 7	0	1	28:6	21
2.	GEREČJA VAS 8 6	0	2	32:12	18
3.	PODLEHNIK 8 5	12	15:15	16
4.	VIDEM 8 5	0	3 24:15	15
5.	SKORBA 8 5	0	3 16:25	15
6.	GORISNICA 8 4	0	4 19:12	12
7.	SLOVENJA VAS 8 3	2	3 11:11	11
8.	MARK 69 ROG. 8 2	2	4 13:16	8
9.	DORNAVA 8 2	0	6	8:14	6
10.	BUKOVCI 8 1 3 4 15:25 6
11.	BOČ	8 2 0 6 9:26 6
12.	PRAGERSKO 8 2 0 6 9:26 6
SKORBA - ZAVRC 0:6 (0:3)
STRELCA: 0:1 Golob (8), 0:2 Golob (21), 0:3 Meznarič (41), 0:4 Golob (64), 0:5 Golob (67), 0:6 Meznarič (82)
GORIŠNICA - MARK 69 ROGOZNICA 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Ciglarič (11), 2:0 Ljubec (55), 3:0 Ljubec (90. iz 11m)
gereCja vas unukšped
-	SLOVENJA VAS 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Hertiš (21), 1:1 Horvat (35), 1:2 Gerečnik (81)
DORNAVA - PRAGERSKO
0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Sagadin (48)
VIDEM - BOC 4:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Ciglar (4), 2:0 Ciglar (9), 3:0 Šeliga (45), 3:1 Volav-šek (64), 4:1 Pečnik (84)
BUKOVCI - PODLEHNIK 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Mustafi (14), 1:1 Polajžer (78)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 8. KROGA: Hajdo-še - Lovrenc 1:2, Zgornja Polskava
-	Apače 2:1, Leskovec - Tržec 3:2, Grajena - Spodnja Polskava 0:0, Podvinci - Markovci 4:2. V tem krogu so bile proste Cirkulane.
7 7 7 5
1.	PODVINCI
2.	LOVRENC
3.	CIRKULANE
4.	TRŽEC
5.	MARKOVCI
6.	GRAJENA
7.	HAJDOSE
8.	APAČE
9.	ZG. POLSKAVA 7 2
10.	S. POLSKAVA 7
11.	LESKOVEC 7 1
7	5
8	4 8 3
7	3
8	3 7 2
0 0
2 0 1 1
32:9	21
13:6	17
19:9	16
0	4 30:23 12
1	4 14:14 10 1 3 12:15	10 1 4 12:25	10 0 5 11:13 6 0 5 13;24 6
9:18	4
5 10:22	4
1 1 5 1
HAJDOŠE - LOVRENC 1:2
(0:0)
STRELCI: 0:1 Belca (61), 0:2 Pi-šek (74), 1:2 Petek (90)
LESKOVEC - TRŽEC 3:2
(1:1)
STRELCI: 0:1 Vidovič (25. avtogol), 1:1 Stopajnik (43), 1:2 Krajnc (76), 2:2 Kozel (82), 3:2 Bratušek (90)
ZGORNJA POLSKAVA -APACE 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Čelan (42), 1:1 Zajc (72), 2:1 Ostruh (87)
PODVINCI - MARKOVCI 4:2
(1:2)
STRELCI: 1:0 Petrovič (9), 1:1 Štrafela (18), 1:2 Zver (44), 2:2 Petek (56), 3:2 Petrovič (68), 4:2 Modrič (84)
LIGI VETERANOV MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 6. KROGA: Goriš-nica - Tržec 2:1, Markovci - Dornava 2:2, Leskovec - Videm 3:0 b.b. V tem krogu je bila prosta Savaria Rogoznica.
1.	SAVARIA ROG. 4 3 1 0 9:3 10
2.	TRŽEC	5 2 2 1 12:6 8
3.	DORNAVA 4 2 2 0 13:8 8
4.	GORISNICA 4 2 11 8:7 7
5.	MARKOVCI 4 1 2 1 7:5 5
6.	LESKOVEC 4 1 0 3 4:8 3
7.	VIDEM	5 0 0 5 1:17 0
ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 6. KROGA: Hajdina - Polskava 5:0, Lovrenc - Loka Rošnja 0:3, Pragersko - Prepolje 1:3. Prosta je bila ekipa Apač.
1.	HAJDINA	5	5	0	0	22:3	15
2.	PREPOLJE	6	4	1	1	9:4	13
3.	POLSKAVA	5	3	0	2	7:10	9
4.	APAČE	5	1	3	1	6:5	6
5.	LOKA ROSNJA	5	1	1	3	6:8	4
6.	LOVRENC	5	1	0	4	5:18	3
7.	PRAGERSKO	5	0	1	4	6:13	1
DK
Prijateljska tekma: Hajdina - Maribor 0:7 (0:4)
STRELCI: Mostarlič in Pekič po 2, Žnuderl, Golob in Rakič po 1.
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Horvat, Bauman, Vrabl, Črnko, U. Krajnc, Bezjak, Jurišič, Pihler, Hotko. Igrali so še Princl, R. Krajnc, Letonja, Emeršič. MARIBOR: Murko, Balajič, Pitamic, Ošlaj, Teinovič, Brezič, A. Čeh st., Žnuderl, Mostarlič, Mešanovič, Pekič. Igrali so še Golob, Rakič, Bečiri, Filekovič, Džinič, Horvat, Preac, A. Čeh ml.
Do 25. minute je bila igra enakovredna, nekajkrat je odlično posredoval Brodnjak, U. Krajnc in Jurišič pa sta zamudila lepi priložnosti. Mrežo domačinov je načel Mešanovič, Pihler je kmalu zatem zamudil priložnost za izenačenje. Nato je inciativa prišla na stran gostov, domača obramba pa ni mogla več zadrževati razigranih gostov (anc)
Sportni napovednik
OTVORITEV PRENOVLJENEGA ATLETSKEGA STADIONA NA PTUJU
Atletski klub Ptuj vabi vse generacije atletov in atletskih delavcev, ki so kdajkoli sodelovali pri delovanju kluba, da se udeležijo slovesnosti ob otvoritvi prenovljenega atletskega stadiona na Ptuju. Svečana otvoritev z bogatim programom in posebno gostjo, Jolando Čeplak, bo v petek, 17. 10. 2003, ob 16. uri.
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: SOBOTA OB 18.00: Maribor Pivovarna Laško -Olimpija; SOBOTA OB 19.00: Gorica - CMC Publikum; NEDELJA OB 15.00: Domžale - Kumho Drava, Dravograd - Mura, Ljubljana - Sport Line Koper, Šmartno - Primorje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Svoboda - Supernova Triglav; SOBOTA OB 17.00: Rudar Velenje - Brda; NEDELJA OB 15.00: Izola Ar-geta - Aluminij, Krško Posavje - Dravinja, Livar - Tabor Sežana, Bela Krajina - Zagorje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER
PARI 11. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Šmarje pri Jelšah - Pohorje, Paloma - Male~nik, Kozjak - Središ~e, Bistrica - Hajdina, Železni~ar - Zre-~e; NEDELJA OB 15.00: Stojnci - Pesnica, Holermuos Ormož - Cigler Šoštanj.
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD Pari 11. kroga: Beltinci - Črenšovci, Veržej - Čarda, Arcont Radgona -Turniš~e (v soboto, 18. 10. 2003, ob 15. uri), Hotiza - Bistrica, Tromejnik -Križevci, Tišina - Bakovci, Odranci - Nafta (v nedeljo, 19. 10., ob 15. uri).
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 9. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Mark 69 Rogoznica - Gere~ja vas Unukšped, Zavr~ - Bukovci, Bo~ - Dornava, Slovenja vas - Videm, Podlehnik - Gorišnica; NEDELJA OB 15.00: Pragersko - Skorba.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 9. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Markovci - Leskovec, Spodnja Polskava - Podvinci; NEDELJA OB 10.30: Lovrenc - Zgornja Polskava; NEDELJA OB 15.00: Apa~e - Grajena, Cirkulane - Hajdoše. VETERANSKA LIGA
ZAHODNA SKUPINA: PARI 7. KROGA: PETEK OB 16.00: Loka Roš-nja - Pragersko, Polskava - Lovrenc, Apa~e - Hajdina.
ZAHODNA SKUPINA: PARI 7. KROGA: PETEK OB 16.00: Dornava -Leskovec, Savaria Rogoznica - Gorišnica.
POVABILO ZA TRENERJE
NK Kumho Drava Ptuj vabi k sodelovanju trenerje za selekcije de~kov od 6 do 12 let. Vpis v nogometno akademijo je zelo števil~en, zato klub potrebuje dodatne trenerje. Vsi, ki vas zanima delo z mladimi nogometaši, se javite v prostorih NK Kumho Drava ali pokli~ite na telefonsko številko 041 684 724 (Dušan Rojko, predstavnik NK Kumho Drava Ptuj za odnose z javnostmi).
MALI NOGOMET
1.	SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 4. KROGA. Napoli Intelsat Pernica - Vitomarci Petlja, Dobovec - Svea Lesna Litija, Brežice - Puntar Alpkomerc, Nazarje - Metropol, GIP Beton - KIX Ajdovš~ina.
2.	SLMN - VZHOD
PARI 3. KROGA (17. IN 18. 10.): Bakara Center Mode - Mak Red Bat Vratko, Bioterme Mala Nedelja - Tomaž, Slovenske Gorice - Panda Maribor, Pizzeria Vinska trta - Cerkvenjak Gostiš~e Anton. Prosta bo Sevnica.
ROKOMET
1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI PARI 4. KROGA: Trimo Trebnje - Velika Nedelja (sobota ob 20.00), Termo - Inles Riko, Cimos Koper - Adria Krka. Sre~anja Jeruzalem Ormož -Gorenje, Celje Pivovarna Laško - Prevent, Rudar Trbovlje - Mobitel Prule 67 so bila odigrana v~eraj. 1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA ŽENSKE PARI 6. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Loka kava Jelovica (sobota ob 19.00), Celeia Celje - Krim Eta Malizia, Izola bori - Gramiz Ko~evje, Piran -Burja Škofije. Sre~anje Žalec - Olimpija je bila odigrana 8. 10.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 4. KROGA: Gorišnica - Mokerc ( sobota ob 19.30), Pekarna Grosuplje - Mitol Sežana, ~rnomelj - Gorica Leasing, Gold Club - Sviš, Sevnica - Slovan, Chio Kranj - Dol TKI Hrastnik.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI
PARI 3. KROGA: Šmartno 99 - Drava Ptuj (sobota ob 19.00), Sobova -Arcont Radgona (sobota ob 19.00), Ajdovš~ina - Gr~a Ko~evje, Rade~e -Radovljica, Atom Krško - Cerklje, Alples Železniki - Izola.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA LIGA MOŠKI
PARI 3. KROGA: Maribor StavbarIGM - Svit, Krka - Calcit Kamnik, Fu-žinar Meltal Ravne - Pomurje Galex, Šoštanj Topološcica, LIP Bled - Salonit Anhovo.
1.	DRŽAVNA LIGA ŽENSKE
PARI 3. KROGA: Nova KBM Branik - Avto Prstec Ptuj, Benedikt - Pre-valje, Tpv Novo Mesto - ZM Ljutomer, HIT Nova Gorica - Formis Bell Miklavž, Sladki greh Ljubljana - Luka Koper.
KOŠARKA
2.	SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA VZHOD - MOŠKI
PARI 2. KROGA: Ruše - Ptuj Haloze, Prebold - Ilirija, Celjski KK - Jan-ce, Lastovka Smlednik - Lenart, Velenje - Superga.
JUDO
1. SLOVENSKA JUDO LIGA
PARI 1. KROGA: LJUBLJANA: Olimpijja, Juršinci , Ivo Reya; SLOVENSKA BISTRICA: Impol, Drava, Slovenj Gradec; KRANJ: PJK Triglav, Gorišnica, Branik Broker.
Danilo Klajnšek
BOKS
V soboto, 18. oktobra, bo v dvorani Mladika (dvorana za boks) ob 17.uri 5. kolo I. boksarske državne lige. Nastopajo trenutno najkvalitetnejši boksarski klubi v Sloveniji: BK Ljubljana, TOMO HAVK - Ljubljana, Dolomiti - Ljubljana, ANKARAN, Savoy - Ljubljana, CELJE, Slovenska Bistrica, Maribor, PTUJ in LEGIONAR - JURŠINCI.
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Benediktu lokalni derbi
ÍI m« mi^.
» I.-I: -'» It \	fc. »x
Foto: Črtomir Goznik
Ana Kutsay je bila edina svetla točka Ptujčank, v bloku Krajnčeva (10) in Štumperjeva (2)
1. DOL (M)
REZULTATI 2. KROGA: Svit - LIP Bled 3:0, Calcit Kamnik -Maribor Stavbař IGM 3:1, Salonit Anhovo - Šoštanj Topolščica 2:3, Olimpija - Fužinar Meltal Ravne 3:1, Pomurje Galex - Krka 0:3.
1.	CALCIT KAMNIK 2 2 0 6
2.	KRKA	2 2 0 6
3.	ŠOŠTANJ TOPOLŠ. 2 2 0 5
4.	SALONIT ANHOVO 2 114
5.	OLIMPIJA	2 1 1 3
6.	SVIT	2 1 1 3
7.	LIP BLED	2 113
8.	MB STAVBAR IGM 2 0 2 0
9.	FU@INAR M. RAVNE 2 0 2 0
10.	POMURJE GALEX 2 0 2 0
SVIT - LIP BLED 3:0
(27, 17, 17)
Športna dvorana Bistrica, 300 gledalcev, sodnika: Murčehajič (Trebnje) in Borko (Mežica).
SVIT: Slatinšek, Bračko, Gomi-vnik, Jurak, Kneževič, Lampret, Pipenbaher, Miletič, Berdon.
LIP BLED: Lakota, Flajs, Oder-lap, Božič, Pretnar, Žerdoner, Serajnik, Panzalovič, Fabjan, Po-kršnik, Dolenc.
Bistričani so v prvem krogu novega državnega prvenstva doživeli nepričakovano hud poraz v Šoštanju, kar jim je tudi na začetku tokratne tekme z Bledom nekoliko spodrezalo krila. Prvo letošnjo tekmo pred domačim občinstvom je precej okrepljena ekipa Svita začela dokaj nervozno. Na začetku so sicer povedli s 6:2, nato pa brez razloga popustili in gostom dovolili, da so napravili preobrat in povedli z 10:7. V tem nizu so goste vseskozi lovili, kar jim je uspelo šele pri 23. točki. V končnici je bilo zelo izenačeno, igralci Svita pa so izkoristili šele peto zaključno žogo. Veliko zaslug pri tem ima zlasti reprezentančni spreje-malec David Slatinšek, ki je bil domala nepremagljiv. V drugem nizu je bila na parketu le ena ekipa, ki je po zaslugi odličnih začetnih udarcev Hrvata Maura Miletiča že na začetku povedla s 6:0, nato pa so gostitelji vodili tudi z desetimi točkami naskoka. Tretji niz je bil izenačen do desete točke, nato pa so domači zapored nanizali pet točk in si priigrali odločilno vodstvo s 15:10. Igralci Svita so še bolj pritisnili na servisu, končno zmago pa jim je prinesla odločna igra v napadu in na mreži.
DK
1. DOL (Ž)
REZULTATI 2. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Benedikt 0:3, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Nova KBM Branik 0:3, Prevalje - Sladki
greh Ljubljana 0:3, Hit Nova Gorica - Luka Koper 3:1, Formis Bell Miklavž - TPV Novo Mesto 2:3.
1.	NOVA KBM BRANIK 2 2 0 6
2.	SLADKI GREH LJ. 2 2 0 6
3.	HIT NOVA GORICA 2 2 0 6
4.	F. BELL MIKLAV@ 2 113
5.	TPV NOVO MESTO 2 1 1 3
6.	BENEDIKT	2 113
7.	LUKA KOPER 2 112
8.	ZM LJUTOMER 2 0 2 1
9.	AVTO PRSTEC PTUJ 2 0 2 0
10.	PREVALJE	2 0 2 0
AVTO PRSTEC -BENEDIKT 0:3 (-23, -10, -20)
Ptuj, dvorana Gimnazije, 150 gledalcev.
AVTO PRSTEC: Lačen, Mohor-ko, Resanovič, Draš, Vučičevič, Kutsay, Vidovič, Rola, Bilanovič, Vindiš, Dimac - trener T. Pajnik.
BENEDIKT: Rajšp, Štumper, J. Borko, Šauperl, T. Borko, Holc, Črešnar, Coulter, Krajnc, Noonan - trener Z. Kolednik.
Dokaj spodbudno so pričele domačinke svojo prvoligaško tekmo pred domačim občinstvom in povedle s 6:0. Rutinirane gostje se niso pustile zmesti in so v 5. minuti rezultat izenačile na 7:7. V nadaljevanju so imele gostje pobudo in so vodile, domačinke pa so nekajkrat izenačile, nazadnje pri 23:23. Žal so domačinke storile vse preveč napak pri servisu in sprejemu in gostje so zaključile niz v svojo korist. Po menjavi igralnih površin smo pričakovali boljši razplet, toda domačinke so zapravljale žoge, igra je bila neorganizirana in gostje so si priigrale visoko vodstvo 16:4. Homogena igra gostij in točni udarci Štum-perjeve in Coulterjeve so bili nezadržni, domačinke pa so zraven tega še slabo postavljale blok. Pri domačinkah Kutsayeva sama s svojimi udarci ni mogla reševati vsega, ostale pa so le redko uspešno zaključevale točke (nekajkrat sta bili uspešni Vučičevičeva in Draševa). V začetku tretjega niza so domačinke zaigrale bolj zbrano in vodile do 7:6, ko so ponovno pričele izgubljati igro in gostjam ni bilo težko zmagati. Ena ključnih igralk pri domačinkah Mohorkova je delala vse preveč napak, pa tudi preostale so zaigrale pod svojimi sposobnostmi. Kljub trenerjevim nasvetom niso mogle zaustaviti razigranih gostij, ki so se predstavile kot zrela uigrana ekipa, ki je v pretekli sezoni mešala računice vsem ekipam. Domačinke (novinke) šele spoznavajo sisteme in igre nasprotnic, pridobivajo izkušnje, in
upamo, da bodo njihovi nastopi postali enakovredni.
TEO PAJNIK - trener Avto Prstec Ptuj: "Poizkušali smo presenetiti, vendar smo prikazali slabo igro v polju in sprejemu. Za kaj ve~ je potrebno igrati hitreje in mo~neje. Mogo~e je takšna igra dovolj za vrh v 2. ligi, za nastop v prvoliga{ki konkurenci pa je potrebno ve~. Čaka nas težko delo."
ZORAN KOLEDNIK - trener Benedikta: "Na za~etku nas je presenetila slaba vidljivost v dvorani, nato pa je le vse prišlo na svoje mesto. Pri~akoval sem ve~ji odpor doma~ih, ker imajo nekaj izkušenih igralk, toda to je bilo tokrat premalo, da bi Ptuj~anke lahko naredile kaj ve~ in mislim, da smo zasluženo zmagali."
DK, anc
ZM LJUTOMER -NOVA KBM BRANIK
0:3 (-13, -8, -15)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Jo-zelj, Jureš, Kadiš, Morec, Oleti~, Pirher, Praprotnik, yrban~i~, Vrb-njak, Drvari~.
Doma~e odbojkarice je v odsotnosti trenerja Bojana Novaka, ki je na bolniškem dopustu, na tekmi proti ve~kratnim državnim in pokalnim prvakinjam iz Maribora vodila kapetanka Saša Vrbnjak, ki je med tednom v odsotnosti Novaka opravila tudi nekaj treningov. Gostiteljice so bile celotni dvoboj povsem nemo~ne, okrog 50 gledalcev pa je videlo najslabši dvoboj med tema dvema ekipama. Dvoboj je trajal le 54 minut.
Trener mariborske ekipe Dragutin Balti~ je ve~ji del tekme odigral z najmo~nejšo postavo, izstopal pa je predvsem tercet Cri-stea - yugdali~ - Teknedžjanova, ki je dosegel kar 34 to~k. V uvodnem nizu so po slabih desetih minutah igre Maribor~anke povedle kar s 14:5 ter ob tem hitro odkrile vse slabosti ljutomerske ekipe, pri kateri nobena odbojkarska prvina (servis, sprejem, blok, napad ...) ni delovala pohvalno. Še najbolj izena~en je bil zadnji niz, v katerem so bile doma~inke enakovredne - rezultat 14:13 za gostje, nato pa znova popustile. Ljutomerske odbojkarice bo po videnem na prvih dveh dvobojih v tej sezoni ~akal ogor~en boj za obstanek v prvoligaški druš~ini, še najbolj pa se pozna izostanek Andreje Drevenšek, ki je v prejšnji sezoni poleg Oleti~eve dosegla ve-~ino to~k za ljutomersko ekipo.
Miha Šoštarič
Karting
V Zagrebu zmage Ptujčanov in ekipe AMD Ptuj
Na kartodromu v Mi~evcu pri Zagrebu je bila odli~no pripravljena 7. dirka za državno prvenstvo in za mednarodni pokal
CRO-SLO, kjer je nastopilo 51 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. V tekmovanju za pokal sta dve zmagi pripadli Hrvatom in
Aleks Damiš (AMD Ptuj)
dve Slovencem. Angelo Vežnaver je zmagal v prvi vožnji v drugi pa je bil tretji, kar je zadostovalo za zmago, odli~no vožnjo je prikazal Tomaž Janeži~, ki si je dvakrat privozil drugo mesto, veteran Jože Šeruga pa se je uvrstil na peto mesto. V razredu 111 je odli~na uvrstitev Tomaža Mlinari~a na 3. mestu, med mladinci je s prepri~ljivo vožnjo dvakrat zmagal Alex Damiš, Dar-jan Klobasa si je privozil tretje mesto, Saša Stamenkovi~ pa je bil sedmi.
Zadnja dirka za prvenstvo Slovenije in za mednarodni pokal na kartodromu Lucije-Portorož bo v nedeljo.
anc
Judo • 1. SJL
Vsak ima svoje na~rte
V soboto se bo pri~elo tekmovanje v 1. slovenski judo ligi, kjer iz našega obmo~ja nastopajo kar štiri moštva: Drava Ptuj, Impol Slovenska Bostrica, Gorišnica in Juršinci.
Juršin~anibodo v 1. krogu nastopili v Ljubljani, kjer bodo merili mo~i z Olimpijo in celjskim 1vo Reya. Neskromno, vendar povsem realno je, da si juršinski judoisti želijo obstanka med prvoligaši. To jim je tudi primarni cilj: "V soboto gremo na težko gostovanje v Ljubljano. Moji tekmovalci bodo vsekakor dali vse od sebe, da bi se zadovoljni vrnili iz Ljubljane. Tudi letos nismo šli v drage in spektakularne nakupe.
Kegljanje
2. SKL VZHOD -@ENSKE
REZULTATI 3. KROGA: Drava - Nafta 6:2, Miroteks 111.- Fužinar 7:1, Radenska - 1mpol 1:7, Koro-tan - Komcel 7:1
1.	IMPOL	3 3 0 0 6
2.	KOROTAN	3 3 0 0 6
3.	KOMCEL	3 2 0 1 4
4.	DRAVA PTUJ 3 1113
5.	MIROTEKS III. 3 10 2 2
6.	FU@INAR	3 0 2 1 2
7.	NAFTA	3 0 1 2 1
8.RADENSKA	3 0 0 3 0 DRAVA PTUJ - NAFTA 6:2
(2807:2729)
KK DRAVA PTUJ: Fridl 500, Plajnšek 474, Bombek 438, Ko-zoderc 449, Kruši~ 477, Kramber-ger 469.
RADENSKA - IMPOL 1:7 (2722:2785)
IMPOL SLOVENSKA BISTRICA: Veber 502, Koren 455, Štefa-ni~ 216, Lampreht 308, Pe~ovnik
Okrepili smo se z judoistom iz Kopra 1gorjem Spasojevi~em, ki bo lahko tekmoval v dveh kategorijah, in sicer do 90 in do 100 kg. Jaz osebno pa bom nastopil po potrebi," je zaklju~il nekdanji odli~ni judoist in reprezentant, sedaj uspešni trener JK Juršinci Jože Marin.
Judoisti ptujske Drave bodo v prvem krogu nastopili v Slovenski Bistrici, kjer bodo merili mo~i z doma~im 1mpolom in Slo-venjgrad~ani. Favorit turnirja je nesporno ekipa 1mpola, svoje priložnosti pa bodo iskali tudi Ptuj-~ani. Trener Vlado Čuš je pred startom prvenstva povedal: «Za letošnjo sezono smo se dobro
478, Kun~i~ 452, Adami~ 243, Pet-erkovi~ 233.
3. SKL VZHOD -MO[KI
REZULTATI 5. KROGA: Drava - Žalec Rogaška 2:6, Agroruše -1mpol 6:2, Lokomotiva - Petrol 6:2, Fala - Marles hiše 3:5, Piramida - Fužinar 6:2.
1.	PIRAMIDA
2.	PETROL
3.	FU@INAR
4.	DRAVA
5 5	0	0	10
5 4	0	1	8
5 3	0	2	6
5 3	0	2	6
5.	@ALEC ROGAŠKA 5 3 0 2 6
6.	AGRORUŠE	5 3 0 2 6
7.	MARLES HIŠE 5 2 0 3 4
8.	FALA	5 1 0 4 2
9.	LOKOMOTIVA 5 1 0 4 2
10.	IMPOL	5 0 0 5 0 DRAVA - @ALEC ROGA[KA
2:6 (2977:3041)
KK DRAVA PTUJ: Arnuš 527, 1van~i~ 480, Kirbiš 501, Čeh 242, Dremelj 224, Podgoršek 523, 1li~ 236, Kozoderc 225.
DK
Kegljavke ptujske Drave so dosegle prvo letošnjo zmago.
pripravili, naši na~rti pa spet segajo do finalnega turnirja, ki bo v sredini decembra. Tudi formo bomo poskušali tempirati tako, da bo decembra optimalna. Poleg doma~ih judoistov bodo za našo ekipo nastopali še Ognjenovi~ in brata Ferjan, ki sta nam pomagala že lani.«
Naš ~etrti predstavnik, ekipa Gorišnice, bo v prvem krogu skupaj z judoisti Triglava in Branika Brokerja iz Maribora nastopila v Kranju. Gorišni~ani so letos v svoje vrste pritegnili dva nova judoista in sicer Mlinarevi~a in Mohorovi~a, oba iz JK Bežigrad.
JM, DK
Kikboks
Pred odhodom na SP v Pariz
Reprezentanca Slovenije je imela prejšnji teden na Rogli za-klju~ne priprave pred odhodom na svetovno prvenstvo v Pariz. Priprave so poleg selektorja Vladi-mirja Sitarja vodili Tomaž Barada in Bojan Korošec. Po pripravah je selektor dolo~il ~lanice in ~lane reprezentance, ki bo nastopala na letošnjem SP WAKO organizacije od 21. - 26. oktobra v Franciji. Reprezentanco sestavlja 16 ~lanov in 10 ~lanic. Na tekmovanje potujejo tudi ~lani ptujskega Kluba borilnih ve{~in, in sicer Nadja in Matej [ibila, Sabina in Sandi Kolednik ter Marcel Fekonja.
Selektor Vladimir Sitar: ^"V reprezentanci so nekatera nova imena, ekipo smo malo pomladili, saj je nekaj dobitnikov iz prej{njih evropskih in svetovnih prvenstev nehalo tekmovati. Glede na napovedano konkurenco nad 50 držav lahko pri~akujemo težke borbe za vsako vidnejšo uvrstitev. Zadovoljni bi bili že z eno do dvema kolajnama, kar pa bi bilo ve~, pa je samo dobrodošlo in vzpodbuda za nadaljnje delo.
Najve~ pri~akujemo od naših nosilcev medalj s prejšnjih prvenstev. Od Ptuj~anov najve~ pri~a-kujem od Nadje Šibila ter Marcela Fekonje. Ognjeni krst na uradnih svetovnih prvenstvih pa ima Sabina Kolednik. Imamo pa seveda še druge kvalitetne tekmovalce."
Franc Slodnjak
AERÓDIKE
KAKO POTEKA VADBA AEROBIKE?
Aerobika se razvija v vedno nove oblike, vendar je posamezna vadba v osnovi sestavljena iz enakih delov, to je uvodnega, glavnega in zaključnega dela. V aerobiki pričnemo uro z ogrevanjem, kar je zelo pomembno, saj s tem naše telo pripravimo na vadbo. S splošnim ogrevanjem, ki vključuje ritmično gibanje celega telesa in specialnim ogrevanjem, ki vključuje vaje raztezanja, povečamo krvni obtok in temperaturo telesa ter povzročimo večjo gibljivost mišic in sklepov, s čimer se zmanjša možnost poškodb. Uvodnemu delu ogrevanja sledi glavni aerobni del in tudi del krepitve mišičnih skupin, odvisno od vrste vadbe. V osnovi so to različne gibalne strukture, ki jih izvajamo na mestu ali v prostoru, z različno intenzivnostjo, v različnem ritmu, ki ga pogojuje glasbena spremljava, pri tem pa uporabljamo t. i. kombinacije oz. koreografije, pri katerih povezujemo gibe rok in nog v neko celoto. Posamezna oblika oziroma vrsta vadbe se razlikuje ravno v tem delu, saj poznamo t. i. klasično aerobiko, pri kateri izvajamo gibanje brez drugih pripomočkov, step aerobiko, pri kateri uporabljamo posebno stopničko, imenovano step, na katero se s pomočjo gibanja vzpenjamo in zatem z nje spuščamo, slide aerobiko, kjer uporabljamo posebno drsno ploščo, po kateri ob gibanju bočno drsimo, različne vadbe oblikovanja telesa, kjer je poseben poudarek na krepitvi mišičnih skupin z uporabo dodatnih pripomočkov ali z lastno težo. Raznolikost vadb aerobike daje možnost vsem vadečim, da si izberejo vadbe, ki jim najbolj ustrezajo, tako po intenzivnosti, načinu gibanja ali po namenu, ki bi ga radi dosegli. Zaključni del je tako kot ogrevalni del nujen in izredno pomemben del vsake vrste vadbe aerobike, saj vključuje postopno zniževanje intenzivnosti vadbe z nadaljevanjem gibanja z nižjo intezivnostjo, ki pa se vselej zaključi s statičnim raztezanjem mišic (imenovanim stretching), v katerem je mogoče doseči tudi največjo gibljivost.
KAKO POGOSTO NA VADBO?
Celotna vadba aerobike ponavadi traja 60 minut ali nekaj manj. Da bi dosegli vse prednosti, ki nam jih ukvarjanje z aerobiko prina{a, bi morali v začetku poskrbeti za udeležbo na vsaj 2-3 vadbah na teden, kasneje pa lahko postopno z izboljšanjem telesne pripravljenosti število vadb na teden povečujemo. Pri tem pa je pomembna seveda tudi intenzivnost vadbe, ki pa ni odvisna vedno le od vaditelja, ki to intenzivnost narekuje, saj je v veliki meri odvisno od nas samih, koliko si prizadevamo oziroma koliko energije vlagamo v posamezne gibe oziroma v celotne gibalne strukture, poleg tega nam vaditelj lahko ponudi različice gibanj, z večjo in manjšo intenzivnostjo, pri čemer izberemo tisto, ki ustreza naši trenutni telesni pripravljenosti. Pomembno dejstvo je, da s prvim vstopom v dvorano za vadbo aerobike ne smemo pričakovati preveč, posebej, če se do takrat nismo dovolj gibali. Telo potrebuje nekaj časa, da sprejme spremembe in se nauči novih gibalnih struktur, da se postopoma navaja na telesni napor, na katerega do takrat ni bilo vajeno, zato moramo pričeti z vadbami, ki so priporočljive za začetnike in na katerih izvajamo gibe, posebej pri raztezanju in krepitvi mišičnih skupin, do svoje meje stopnje tre-niranosti. Ko pogostost in intenzivnost vadb, ki smo si jih izbrali v začetku, za nas ne bo predstavljala več posebnega napora, bomo dodajali nove vadbe z večjo intenzivnostjo in tiste, ki nas bodo posebej privlačile, saj je naša "naloga" pri vadbi aerobike v prvi vrsti, da uživamo.
Vpisi k vadbam aerobike potekajo 15 minut pred vadbami, ki se začnejo ob 19. in 20. uri od ponedeljka do četrtka, v Centru aerobike, na Ormoški cesti 38/a, na Ptuju. Informacije na telefonski številki: 041 699 639 ali spletni strani www.aerobika. net.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM TELICO simentalko, brejo 7 mesecev. Tel. 755-87-81.
NESNICE rjave, grahaste, zagotovljena takoj{nja nesnost. Vzereja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
ENOREDNI plug in repooreznico {e novo (mikser) prodam. Tel. 031 759-819._
PRODAM ~rno-belo telico, A-kontr-ole, v 7. mesecu brejosti. Tel. 031 623-356._
JABOLKA ZA OZIMNICO! Sorte janagold, zlati deli{es, idared prodajamo, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, Žetale, tel. 02 769-26-91._
PRODAMO SUHA bukova drva, kalana, možna dostava. Tel. 769-10-41._
BREJO TELICO z A-kontrole, kravo s teletom ali po želji, bikce za nadaljnjo rejo, težke 150 kg prodam. Tel. 769-10-41._
PRODAM ČISTI doma~i jabol~ni kis in mo{t, zelo ugodno. Tel. 031 295-071, zve~er.
Za obiranje sadja potrebujemo ve~je {tevilo sezonskih delavcev. Sadjarstvo Lovrec, Rjavci 35, 2255 Vitomarci, tel. 75 75 040, 031 242 340._
PRODAM HLEVSKI gnoj v manj{ih ali ve~jih koli~inah. Jir{ovci 55, tel. 753-15-21._
NESNICE, rjave, cepljene, stare 16 tednov, prodam - 600 SIT. Dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792-35-71._
SEST let staro kravo s teletomo prodam ali menjam za mlado klavno živino, prodam doma~e purane ter neme bele race. Tel. 719-80 06.
TELICO, brejo, simentalko in molzni stroj alfa laval prodamo. Tel. 792 49 51, 031 853 828._
PRODAM MLADO plemensko kravo in svinjo, 200 kg, ter kupim seno. Tel.757-08-51._
10 dni staro teli~ko in dva bikca prodam. Tel. 719-70-93.
Suha drava kupimo, lahko neraz-žagana. Tel. 031 439-264._
JABOLKA ZA ozimnico prodam. Sorte: idared. Cena 1000 SIT za zaboj. Bežan, Mestni Vrh 117 pri Grajeni.
PUJSKE TEŽKE OD 25 DO 35 KG prodam ali menjam za drva. Stojnci 23 a, tel. 031-467-739 ali 766-70-81.
GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, z.o.o., Potrčeva cesta 033, PTUJ ODKUPUJE VSE VRSTE LESA IGLAVCEV IN LISTAVCEV PO KONKURENČNIH CENAH. Organiziramo tudi posek in spravilo lesa do kamionske ceste. Plačilo v roku 30 dni ali po dogovoru. Informacije: za področje Haloz 041 462-308, za področje Slovenske gorice 041 456-731 ali na št. 02 745-56-91.
TRGOVINA Z LESOM, SKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D. Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
STORITVE
Izolacijske fasade rofix, demit, fasadel, zaključni ometi v vseh barvnih odtenkih z garancijo in certifikatom. Vsa ostala slikople-skarska dela rigips, suhomonta-žna dela. Slikopleskarstvo Jože Voglar, s.p., Zabovci 98l, tel. 041 226 204, 02 766 90 91.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolari~, s.p., Gajevci 6 a, Gorisnica.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
GARANT SMIGOC&CO, d.n.o. Ugodno vam pomagamo pri reševanju odškodnin, v primeru prometne nesreče in drugih nezgod. Telefon: 771 06 36 ali 787-7240.
Astrologija, regresija, bioterapi-ja. Odprava blokad ASTROLO-GINJA GORDANA 041 404-935, GORDANA - ALENA 090-41 -26. JASNOVIDNOST.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s.p., Trste-
njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.

«aH rt 1A
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinstalacije, meritve električnih instalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
POSOJILO PO VASI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
Inštrukcije iz matematike in angleščine za osnvone in srednje šole. Tel. 041 753 321._
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., P.E., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507._
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571._
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
BELA TEHNIKA
ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika in plinsko jeklenko ugodno prodam. Tel. 041/206-318.
NEPREMIČNINE
KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE OD 5 HA dalje, na vinogradniški legi v okolici Ptuja ali Halozah. Tel. 041 237-077.
GARAŽO v Rimski peči prodam ali oddam v najem. Tel. 031 801-855.
PARODAM GOZD s pašnikom, 78 arov, v Grajenščaku. Tel. 031 274-525._
V najem vzamem garažo v Ptuju, Ul.prekomorskih brigad. Tel.775-18-61 ali 041 317-385._
GARAŽO pri trgovini Rimska peč v kletni etaži prodam, tel. 041 672-903.
Prodamo STANOVANJA: nova stan. in parkirni prostori Drava center; sprejemamo naročila za nova stan. vseljiva 2004 in poslovne prostore Rabelčja vas; Kidričevo-4 sob. stan., takoj vse-ljivo; VIKENDE, STAN. HIŠE na raznih lokacijah: Tržec-enodruž. hiša(15,275.000,00 SIT oz. 65.000 EUR, v račun 2 sob. stan); nezazidano stavbno zemljišče, Belšakova ul.; POSLOVNO-STAN. OBJEKTE: Ptuj, Grajena, Orešje, Hajdoše; Lenart-motel-možnost takojšnjega obratovanja. Vse inf. dobite v ag. VIKEND Biš 8 b 02/757-1101, Ptuj-Trstenjakova 5 02/748-1013, GSM: 041-955-402, fax: 02/748-1014.
DOM - STANOVANJE
Na Ptuju oddam opremljeno trosobno stanovanje. Tel. 031 407-300.
GARAŽNA VRATA, rabljena, prodam. Tel. 031/420-620.
DELO
IŠČEMO žensko za čiščenje hiše, 1-krat tedensko. Tel. 051-229-834
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
MOTORNA VOZILA
HONDO CIVIC 1,4, 16 V, letnik 90, dobro ohranjeno prodam. Tel. 031 294-542.
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE,: UGODNO PRODAMO: peugeot 206 1.4, 2000, alfa 166, 20, 1999, brava 1.2,1999, ax, 1992, lanos
1.5,	1998, audi a6 2.4, 1999, nubira 1.6 wagon, 2000, astra
1.6,	1992, twingo 1.2, 2001, golf 1.4, fiesta 1.25, 1998, punto 1.2, 2000, clio 1.2, 1996, megane scenic 1.6, 1996, peugeot 106, 1995, baleno 1.3, 1996,golf 1.6 cl, 1993,alfa 166 2.0, 1999, golf 1.8 karavan, 1995, golf 1.4, 2001, mercedes-benz c 180, 1994, ma-rea 1.8 karavan, 1997 ,matiz, 1998, cordoba 1.4 se, 1997,tem-pra 1.6, 1992 in še več!! Kekec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
ř
ELEKTRO IVANČIČ, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroinštalacij; pregled in meritve elektroinštalacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapetostnih zaščit in zaščite pred strelo.
íPoilula/U nas. na iniemsiu!
RADIOPTUJ
<Mrtùie
32k Î^Tune In! www.radio-ptuj.si
PREVOZI PREMOOGA iz Velenja, samo še do 30. 10. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO URAD ZA PROSTOR, Sektor za gradbene zadeve
Dunajska 48, PF! 653 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 478 71 26, Telefaks: (01) 478 71 25
©
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska cesta 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UR. list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02), v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za RTP 110/10 kV Kidri~evo, obnovo in raz{iritev 110 kV stikali{~a na zahtevo investitorja ELES, Elektro Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana, s tem
JA VNIM NAZNANILOM
OBVEŠČA JAVNOST
I.
Osnutek gradbenega dovoljenja za RTP 110/10 kV Kidričevo, obnova in razširitev 110 kV stikališča, Poro~ilo o vplivih na okolje za obnovo in raz-{iritev 110 kV stikali{~a RTP 110/10 kV Kidri~evo, ki ga je v maju-juniju pod referatom št.: 1608 izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar in Poro~ilo o vplivih na okolje za obnovo in raz{iritev 110 kV stikali{~a RTP 110/10 kV Kidri~evo (dopolnilo), ki ga je v septembru pod referatom št.: 1608 -dopolnilo izdelal Elektroinštitut Milan Vidmar in Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja RTP 110/10 kV Kidri~evo, obnova in raz{iritev 110 kV stikali{~a, ki ga je pod št. R4KI-A025/104A v maju 2003 izdelal IBE, d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring, Hajdrihova 4, Ljubljana, bodo javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev od 16. do 30.10.2003 sejni sobi Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidri~evo in sicer ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure, in ob sredah od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure
II.
Javna obravnava z zaslišanjem investitorja ELES, Elektro Slovenija d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana, bo v torek, dne 28.10.2003 ob 11.00 uri v sejni sobi Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidri~evo
III.
Mnenja in pripombe se lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih poteka javne razgrnitve do konca javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje, prostor in energijo do konca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi.
mag. Sanja TRAUNŠEK, univ.dipl.inž.arh.
DRŽAVNA PODSEKRETARKA
Povzetek in sklepna ocena, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje za obnovo in razširitev 110 kV stikališča RTP 110/10 kV Kidričevo. Za potrebe razvoja, povečanja zanesljivosti preskrbe z električno energijo na delu Štajerske in širitve proizvodnih zmogljivosti in zanesljivosti preskrbe z električno energijo bo na območju industrijske cone TALUM Kidričevo potreben večji odjem električne energije, zato mora ELES razširiti 110 kV stikališče RTP 110/10 kV Kidričevo in obnoviti sedanjo opremo na stika-lišču, ki je že dotrajana in ne zagotavlja več zanesljivega rednega odjema električne energije. Obravnavano 110 kV stikališče RTP 110/10 kV Kidričevo je locirano v okviru same industrijske cone TALUM na območju parcel št. 986, 1001, 1023/1 in 1023/7, k.o. Lovrenc na Dravskem polju. Obseg posega v okolje
Obnova in razširitev 110 kV stikališča Kidričevo bo obsegala naslednja dela:
-	obnova glavnih 110 kV zbiralk z zamenjavo portalov,
-	podaljšanje 110 kV zbiralk na zahodnem delu 110 kV stikališča za 54 m oziroma šest 110 kV stikalnih polj,
-	zamenjava vseh VN aparatov v stikališču vključno s temelji in jeklenimi podstavki,
-	postavitev pomožnih 110 kV zbiralk,
-	priključitev stikalnih polj, orientiranih na jug, na pomožne 110 kV zbiralke,
-	zamenjava obstoječega sistema vodenja, zaščite in meritev z numerič-nim distribuiranim sistemom vodenja, z novimi numeričnimi zaščitnimi napravami in novimi merilnimi napravami, vse nameščeno v relejnih hišicah,
-	obnova sistemov lastne rabe,
-	postavitev štirih relejnih hišic za namestitev novih naprav vodenja, zaščite in meritev ter lastne porabe,
-	obnova celotnega sistema ozemljitev,
-	dogradnja prizidka h komandni stavbi,
-	obnova obstoječe komandne stavbe,
-	izgradnja 110 kV transformatorskega polja TR X,
-	izgradnja treh 110 kV polj rezerva (neopremljena),
-	prestavitev zveznega in merilnih polj,
-	gradnja novega obhodnega polja,
-	obnova in dogradnja internih cest, ograje in ureditev okolice. Stikališče bo ostalo prostozračno klasično. Vsa oprema bo nova.
Zaradi razširitve in obnove se bodo gabariti RTP povečali. Obstoječi objekt zaseda površino 12790 m2 (184 x 69,5 m). Zaradi razširitve se bo objekt podaljšal proti zahodu za 48,5 m. Površina se bo povečala za 3125 m2 oziroma za 24,4 %. Višina konstrukcij in naprav bo ostala ista. Najvišji elementi bodo izhodni portali in sicer so odpetja daljnovodov na višini 10 m, strelovodne konice pa segajo še 3 m više.
Prenovitvena dela in razširitev stikališča bodo potekala postopno, po določenih sklopih, kakor je predvideno v projektni dokumentaciji, da bo omogočen stalen odjem električne energije.
Presoja vplivov na okolje predvidenega posega
Pri pripravi presoje vplivov na okolje smo pregledali vso projektno dokumentacijo, ki obsega idejni projekt, urbanistično dokumentacijo, PGD in PZI, in ocenili, da je v projektu predvidena ustrezna zaščitna oprema (lovilci olja in kislin) in izvedba obnove ter dograditve stikališča v skladu z zakonskimi predpisi.
Po predpisani metodologiji za pripravo poročil o vplivih na okolje smo izdelali opis in oceno obstoječega stanja obremenjenosti okolja na območju industrijske cone TALUM, opis in oceno pričakovanih vplivov na okolje med gradbenimi deli in po obnovi in razširitvi 110 kV stikališča Kidričevo. Obnova in razširitev 110 kV stikališča Kidričevo bo potekala v okviru industrijske cone TALUM. Na območju posega ni registrirane zaščitene naravne in kulturne dediščine, pa tudi varstvenega pasu za podtalnico in zaloge pitne vode na tem območju ni. Objekt stikališča ni vir hrupa in emisij škodljivih snovi, zato pri normalnem obratovanju ne oddaja škodljivih snovi in ne onesnažuje zraka, vode in tal in ne povzroča hrupa. Redno vzdrževanje in kontrola opreme in delovanja po predpisanih postopkih zagotavlja ekološko bolj prijazno delovanje, pa tudi nova oprema, ki bo zamenjala sedanjo, je z ekološkega vidika mnogo bolj sprejemljiva.
Sklepna ocena pri~akovanih vplivov na okolje obravnavanega posega
Sestavine okolja
1.	Naravno okolje
2.	Varstvo zraka
3.	Varstvo voda in tal
4.	Varstvo pred hrupom
5.	Elektromagnetno sevanje
6.	Odpadki
7.	Kulturne vrednote
8.	Krajinske in vidne kakovosti
9.	Družbena sprejemljivost
Med gradnjo_Obratovanje	Ocena vpliva posega
1	0	sprejemljiv
2	0	sprejemljiv
1	0	sprejemljiv
2	0	pozitiven,
hrup se bo zmanjšal
sprejemljiv sprejemljiv	sprejemljiv
2 0	sprejemljiv
0 0	sprejemljiv
0 0	sprejemljiv
sprejemljiv sprejemljiv	sprejemljiv
Stopnja vpliva:
0 - vpliva ni, 1 - neznaten vpliv, 2 - zmeren vpliv, 3 - velik vpliv, 4 - nedopusten vpliv.
Iz pregleda ocen pričakovanih vplivov na okolje obravnavanega posega lahko zaključimo, da je obnova in razširitev 110 kV stikališča RTP 110/10 kV Kidričevo v okviru industrijske cone TALUM sprejemljiv in dopusten poseg v okolje.
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. V
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,E'I04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO URAD RS ZA PROSTORSKO PLANIRANJE
Dunajska 21, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 478 70 14, Telefaks: (01) 478 70 10
9
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 — popravek in 58703 — ZZK-1 ) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje, sklicuje
PROSTORSKO KONFERENCO PRED JAVNO RAZGRNITVIJO
za državni lokacijski načrt za cesto G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj na obmo~ju Ob~ine Hajdina, ki bo 21. oktobra 2003 z za~etkom ob 14. uri,
v veliki sejni sobi Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog državnega lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina — Ptuj na območju Občine Hajdina. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s predlogom državnega lokacijskega načrta za cesto G1 -2 (HC) Hajdina — Ptuj na območju Občine Hajdina v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Gradivo, to je obrazložitev in ureditvena situacija predloga državnega lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj, je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in 15.30 uro, na sedežu Občine Hajdina v času uradnih ur in na spletni strani Urada RS za prostorsko planiranje http://www.gov.si/upp/Aktualno.htm, v rubriki Obvestila za javnost. Številka: 352-21-5/2003
Ljubljana, 13.10. 2003	Valentina Lavrenčič
DIREKTORICA
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PROSTOR IN ENERGIJO URAD RS ZA PROSTORSKO PLANIRANJE
Dunajska 21, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 478 70 14, Telefaks: (01) 478 70 10
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje, sklicuje
PROSTORSKO KONFERENCO
za državni lokacijski načrt za hitro cesto na odseku Ptuj - Markovci ki bo 23.10.2003 z za~etkom ob 14.uri,
v veliki sejni sobi Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Ptuj - Markovci na območju občine Videm in občine Markovci.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Ptuj - Markovci v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Gradivo, to je osnutek programa priprave in informativno gradivo, je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13. in 15.30 uro, na sedežu občine Videm in Markovci v času uradnih ur in na spletni strani Urada RS za prostorsko planiranje http://www.gov.si/upp/ Aktualno.htm, v rubriki Obvestila za javnost. Številka: 352-21-7/2003 Ljubljana, 16.10.2003
Valentina Lavrenčič DIREKTORICA
Na podlagi prvega odstavka 31. člena v povezavi z četrtim odstavkom 45. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 - popr.) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03), župan Mestne občine Ptuj sprejme
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga Lokacijskega na~rta za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj
I.
Župan Mestne občine Ptuj odreja javno razgrnitev predloga Lokacijskega načrta za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj (v nadaljnjem besedilu: predlog lokacijskega načrta), ki ga je izdelalo podjetje URBIS d.o.o. Maribor, št. projekta 204-LN/03 v oktobru 2003, vključno s Poročilom o vplivih na okolje za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj (Urbis d.o.o., št. projekta 196-PVO/03, oktober 2003) in strokovnimi podlagami.
II.
Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2/I., v času od 24. 10. 2003 do 24. 11. 2003 v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek med 8.00 in 12.00 uro ter v sredo med 14.00 in 16.00 uro).
Javna obravnava bo potekala 13. 11. 2003 s pričetkom ob 18.30 uri v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 8/I. V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjeni predlog Lokacijskega načrta dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi kot zapis v knjigo pripomb in predlogov na mestih javne razgrnitve ali posreduje na elektronski naslov okolje@ptuj.si do konca javne razgrnitve.
III.
O pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve, odloči pripravljavec po predhodnem mnenju pobudnika izdelave lokacijskega načrta.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 350-05-66/01-501 Ptuj, dne 16. 10. 2003
dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
Najmanjše obresti v mestu za
60T0VINSKAP0S0JILA:
Garancija: plača, pokojnina, kartice
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
		
Itll	;	
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiGaDGa^i^irDgíPW©
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. lUaistrova 29,2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
dO 6 let
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov (o.m. 4,25%).
VIVA posredništvo, Matej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor
tek: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poidiřite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
POBOT
Poboti in poravnave v odškodninskih zahtevkih v vašo korist
Brezplačno telefonsko svetovanje
(((ÍmHH)	MeljskaclMaribor
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljek 20.10.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., peršonova 1, ptuj	Vabljen i !
Prireditvenik
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 16. oktober
18.00 v MIhellčevI galeriji na Ptuju, odprtje razstave »Posončnice«, razstavljata Feri Lainšček In Cvetka Hojnik 17.00 pravljična sobica mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju "Pravljica z jogo, za otroke od 4. leta dalje
Petek, 17. oktober
11.00 avla OŠ Žetale, osrednja prireditev ob 191-letnici šolstva 13.00 na grajskem dvorišču v Turniščah, odprtje cvetličarsko-vrtnarske razstave in proslava ob 50-letnici kmetijske šole na Ptuju.
Sobota, 18. oktober
15.00
16.00
dvorana gasilskega doma v Kicarju, kulturna prireditev z naslovom »Kicar poje in igra«
na igrišču OŠ Žetale, osrednja prireditev ob 4. občinskem prazniku Občine Žetale. Odprtje razstave fotografij Stojana Kerblerja,
Sreda, 22. oktober
18.00 v CID-u na Ptuju, Literarni večer z Eriko Vouk in glasbenim gostom. Moderatorka večera je Jana Skaza 19.00 v Matični knjižnici Lenart, potopisno predavanje o Indiji, novinarke in kultrurologinje Andreje Jernejčič.
KINO
Ptuj
16., 17., 18. in 19. oktober, 18.00, Butec in Butec 2: Ko je Harry srečal
Lloyda. 20.00 Italijanska misija. 21. in 22. oktober, 18.00, Dol z ljubeznijo.
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja, ob 10.00: Vlado Čuš novo izvoljeni predsednik Zelenih Slovenije, Zbirka glasbil na ptujskem gradu, Za krmilom občinske uprave Mestne občine Ptuj mag. Stanko Glažar, Seminar - Ženske to zmoremo, Srečanje pedagoških delavcev ob svetovnem dnevu učiteljev, Ob delu se učimo, Bralna terasa z Janezom Suhodolcem, Znanstvena monografija dr. Adolfa Žižka, Brata Kos v ptujski knjižnici, Razstava izdelkov učencev OŠ Ljudski vrt - Varnost za vse, Jesenski Živ-Žav na ptujskem gradu, Slovenska vzrejna razstava psov, Trgatev v mestnem vinogradu, Vabilo na pečene kostanje, Kako biti zdrav in zmagovati.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
posicočm
n
mićfimn
SMS
13 Ans.ZUPAN-Najurcaloitlidaka	12
12 Ans. TONIJA VERDERBERJA - Z vlalcom	1
11 Ans. GOTER - Ker se vedno nam mudi	10
10 Ans. Tulipan-IVI'rjana	13
09 7 Raj - Travnilci belili narcis	6
08 TERCET DOMIIVIA S PRIJATELJI - Domima	9
07 Ans. ZVONČKI - Šola za življenje	7
06 GORSKI CVET - Domovina pod alpami	11
05 Ans. BRATOV SLATINEK - Danes tu, jutri tam	8
04 BRODNIKI - Poštar	2
03 Ans. ROŽMARIN - Z zbrano družbo	3
02 Ans. JURU - Kadar bom mama postala	5
01 Ans. SIIVIONA GAJŠKA - Tok, lok, tok	4
Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00
1	POMLAD - Zapleši z nami
2	D' KWASCHEN RETASHY - Meti & Bius
3	ANDREJA - Če se kdaj razideva
4	ANITA KRALJ - Na zdravje tvoje SMATEJAJAN-TIbošmoj
6	PLII\/IA - Če bošnekoč mi dala vse
7	CLAUDIA - Veselica
^O^Jčkove SMS glasbene želje:
\	Poskočnih 13
' Glasujem za:_
Veličastnih 7
Glasujem za:.
Nagrado založbe MANDARINA prejme: FranCka Plohi, FormIn 18, 2272 GorišnIca
Mali oglasi
RAZNO
(poiLhjUnainaid^mtu!
32k îhTune Ini
KUPIJO STARE PEZ figurice, plačilo od 200 do 10.000 sit za kos. Tel. 041 429-376._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
BETONSKI ZIDAKI, širine 12, 20 in 25 v akcijski ponudbi OKTOBRA 2003. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30., 2319 Poljčane, tel. 02 8025-303.
UGODNO PRODAM otroško kolo in rolerje štev. 34-36. Tel. 031 667-579.
PRODAM BUČNICE golice in 6 mesecev starega šarplaninca. Tel. 751-25-91, zvečer._
PRODAM GARDEROBNO OMARO, 200x80x60 cm. Tel. 031 256-656,
DRVA, suha, sekana prodamo. Tel. 031 274 707.
PRODAM OPREMO za sobo učenca in dva šivalna stroja. Trubarjeva 1 Ptuj. Tel. 745-06-01._
SALONITNE PLOŠČE, rabljene, 5,5, valjne, prodam po 250 sit ali menjam za drugo. Tel. 778 87-51.
Za varstvo 1-letnega sina na domu iščem gospo, 35 - 50 let, z izkušnjami in priporočili. Cenjene ponudbe z dokazili na upravi Tednika "Junij 04"._
Prodam več pisalnih miz (4.000 SIT/kos) in regal s posteljo za mladinsko sobo (20.000 SIT) dobro ohranjeno. Tel.: 031/693-113.
Kaj skriva novi Punto?
AKCIJA! Ladijski pod 12 mm, II. KL, in ladijski pod 20 mm, II.KL, za DESKANJE STREH. Tinles, d.o.o., Križevec 18, Stranice, tel. 041 647-234, fax: 03 752-12-00.
Odkrijte njegovo inteligentnost, moč, kompaktnost, udobnost. Spoznajte ga!
FORUM za kvaliteto življenja v ustanovljanju vabi vse, ki jih moti prehrupno preletavanje avionoov z letališča Moškanjci, da se nam pridružijo. Tel. 74-08-129.
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
Ěsa^a
Zakaj usoda kruta si bila, prehitro vzela si moža, očeta, dedka, tasta, nam pustila si praznino, solze in tiho bole~ino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta
Ivana Čučka
IZ DRBETINCEV 6 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sve~e, za svete ma{e ter za ustno in pisno izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim in ljudskim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijoslovesa. Zahvala tudi govornikom: g. Kuriju, g. Kovačiču, ge. Černezl, g. To{u, ge. Danko, g. Šo{tariču, g. Zorcu in nečaku Marjanu. Velika hvala prapor{čakom gasilcev in upokojencev iz sosednjih občin, PGD Vitomarci, Dru-{tvu upokojencev Vitomarci, KUD Vitomarci, KMN Vitomarci, Športnemu dru{tvu Vitomarci, KZ Ptuj, TBP Lenart, Optiki Kuri, Koaliciji strank in pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta.
Posebno se zahvaljujemo zdravni{kemu in medicinskemu osebju SBM - 11. nadstropje za vso nudeno pomoč in prijaznost. Vsem {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Alojzija, sin Milan z družino in sin Ivan z družino

Nudimo vam od 15% do 20% gotovinski popust na ameriška kolesa 2003, kolesa Rog 2003 pa po posezonskih cenah. Na voljo že konfekcija koles SCHWINN 2004, jesensko zimska oblacila in pestra izbira kvalitetnih fitness naprav! Kolesarski center Bike ek, Jadranska ulica 20 telefon: 771 24 41 ali 040 226 522.
^amnoseštvo
'DcmieCVrbcmcic s.p.
MOÎKANJCI II4B, 2272 CORIÎNICA, TEL.: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 41
Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel.: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• izdelava in montaža nagrobnih spomenikov • izdelava okenskih polic I izdelava in montaža stopnic, tlakov, miz, pultov itd.
sobota, 18. oktober ob 10.00 uri
Z
POGRNI ŠE!
Ljubljanske mlekarne, Kras, Žito in Gea! V družbi naštetih bo mizica zagotovo bogato pogrnjena. Da nam ne bo dolgčas, bodo poskrbeli plesalci, nagradne igre in glasbena gostja POLONA FURLAN.
s Hheiviaairnajboljn sosed
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
ZAHVALA
ob slovesu od na{ega dragega
Vlada Mislovica
IZ DORNAVE,
nazadnje stanujoč v Nemčiji
V globoki žalosti se mama, ata, brat in
sestra zahvaljujejo vsem od blizu in daleč za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Mnogi so ga poznali kot pridnega, delovnega, ni pa zaslužil te tragične bolečine, ki nam jo je zadal. Vlada ne bomo nikoli pozabili. Pridna dela so ostala nema, mi pa žalostni, njegovih 48 let je bilo še veliko premalo.
Hvala g. duhovniku za opravljen obred, govorniku občine Dornava g. Petku, zastavonošu ter še enkrat vsakemu posebej lepa hvala. Lepa hvala pogrebnemu zavodu MIR, vsem darovalcem za sv. maše, sveče, cvetje, vse sočutje. Hvala gre tudi sodelavcem dolga leta v Nemčiji, T. R. Kokol in sosedoma. Posebna hvala PGD Prvenci-Strelci in PGD Borovci. Lepa hvala tudi cerkvenemu pevskemu zboru iz Dornave. Vsem še enkrat posebej hvala.
Vsi njegovi sorodniki, starši, njegova brat in sestra. Vsemu temu se pridružuje tudi mnogo sodelavcev in prijateljev iz Nemčije.
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
OBJAVA ZA JAVNOST
Občane Mestne občine Ptuj obveščamo, da je akcija prijav za odvoz izrabljenih motornih vozil za leto 2003 zaključena.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tal.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
Razpored dežurstev zobozdravnikov
18. 10. 2003 Jože Janžekovič, dr. stom.
ZA Juršinci
Kako je prazen dom,
^^orišče nase,
oho zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
Frančiške Plajnsek
Z BREGA 27, MAJSPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Žalujoči: hčerki Danica in Zdenka z družinama
V na{a srca si se vpisal, ~as ne bo te ve~ izbrisal, pa ~eprav spokojno spiš, z nami hahorprej živiš.
SPOMIN
19. oktobra mineva 5 let, odkar je tiho odšel od nas dragi mož, oče, dedek in pradedek
Jože Bratušek
IZ POHORJA 17
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
SPOMIN
Anton Gonza
13. 1. 1951 - 17. 10. 1996 ZG. VELOVLEK 19 A, PTUJ
Najvažnejši v življenju so sledovi ljubezni,
hi jih zapustimo, ho odidemo ...
in le-te si v spominu nate ohranja tvoja družina.
Hvala za podarjen cvet, svečko in lepo misel nanj.
Maša za pokojne družin Gonza in Vaupotič bo 18. 10. 2003 ob 8. uri v cervi Sv. Jurija.
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, z boleznijo si dolgo se borila, nazadnje se ji uklonila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, botre in tete
Elizabete Kramberger
IZ SP. VELOVLEKA 36
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje, številne sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala osebnemu zdravniku dr. Jerkoviču, internemu oddelku B. Ptuj ter oddelku žilne kirurgije B. Maribor za vso skrb in pozornost ob njeni bolezni. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, duhovniku za opravljene pogrebne slovesnosti, ge. Veri za molitev in ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši in pevcem DU Rogoznica za odpete pesmi.
Za vse iskrena hvala!
Žalujoči: mož Alojz, hčerka Slavica z družino, Irena, sestri Marija in Jera z družinama ter vse ostalo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
ZAHVALA
20. oktobra mineva leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica
Ana Letonja
1916 - 2002 IZ ZABOVCEV 92
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete sveče.
Tvoji najdražji
SPOMIN
Štiri leta mineva, ko te več med nami ni. Kruto bilo je slovo. Na tvojem preranem grobu rože zdaj cvetijo in svečke ti v spomin gorijo. Ko bi solza te zbudila, te črna zemlja ne bi krila. Ob boleči izgubi dragega sina in brata
Bogdana Satlerja
IZ DOBRINE 25 a
Lepi so spomini na prekratek čas, ki smo ga preživeli skupaj.
Tvoji najdražji
Jesenskega dne je bilo, ko sonce sijalo je toplo, ura dvanajst je odbila, ko te kruta smrt je ugrabila. Hoteli smo nazaj te priklicati in nikakor njej predati. Sedaj že mirno v grobu spiš, a v naših srcih vedno ti živiš in v mislih spremljaš nas povsod, kjer vodi nas življenjska pot.
SPOMIN
20. oktobra bo minilo 3 leta žalosti, ko smo ostali sami, brez drage mame, žene in matere
Elizabete Lah
IZ SODINCEV 43
Hvala vsem, ki jo nosite v srcih, ji podarjate droben cvet na njen grob in prižigate sveče.
Vsi tvoji najdražji
Prazen dom je, dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Zdaj, dragi očka, v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si z nami, dragi očka, ti, solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V	SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 12. oktober 2002, ko si odšel od nas, dragi mož, očka, tast in dedek
Jožef Kmetec
upokojeni strojevodja Slovenskih železnic
IZ VAREJE 5, VIDEM PRI PTUJU
V	naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni in spoštovanja vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. Bolečina se da skriti, pa tudi solz ni težko zatajiti, le dragega moža, očeta, tasta in dedka nam ne more nihče več vrniti.
Čas mineva, žalost v srcih pa ostaja.
Vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke, poklanjate cvetje in se ga spominjate, iskrena hvala.
Tvoji: žena Štefka, sin Roman in hčerka Jasmina z družinama
Nekje bolečina je bila, a ti zamahnila si z roko, češ, zmagala bom, pa vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
Ob izgubi mame in babice
Jožefe Ceh
IZ GORENJSKEGA VRHA 36, ZAVRČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, pogrebnemu zavodu MIR in zdravstvenemu osebju onkološkega oddelka Ljubljana.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Genovefe Kosar
Z ZG. HAJDINE 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli izraze sožalja. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Ptuj za lajšanje bolečin, govornici za poslovilne besede, pevcem, gobeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen cerkveni obred ter pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA.
Žalujoči: vsi njeni
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka
Vinka Kohlerja
IZ KICARJA 24 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem za darovane vence, šopke, sveče ter za svete maše, za izrečeno ustno in pisno sožalje. Zahvala g. župniku za opravljen obred, govornici za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Žalujoči: žena Anica, sinova Vinko in Karl z družinama in družina Paluc ter ostalo sorodstvo
Tiho, brez slovesa si odšel,
skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 15. oktober 2002, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, tast in dedi
Martin Fostnarič
IZ HRASTOVCA 10, ZAVRČ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo
Kidričevo • Diamantna poroka pri Vernigovi^M Črna
65 let ljubezni In zvestobe
Pri VernIgovIh v Kidričevem je bila v četrtek, 9. oktobra, ob 16. uri slovesnost diamantne poroke. 65 let zakonskega življenja sta proslavila Lucija in Anton Vernig iz Ulice B. Kraigherja 14.
Diamantna nevesta Lucija Vernig, z dekliškim priimkom Brus, je bila rojena 13. avgusta 1920 in je bila vse življenje gospodinja. Diamantni ženin Anton Vernig pa je luč sveta zagledal 26. novembra 1913, dolga leta je služil kruh v nekdanji TGA Kidričevo, danes pa je upokojeni ključavničar. Poročila sta se leta 1938 v Mariboru, v zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes pa ju razveseljuje šest vnukov in sedem pravnukov.
Ob visokem jubileju sta jubilantoma čestitala tudi župan občine Kidričevo Zvonimir Holc in direktorica občinske uprave Eve-lin Makoter Jabločnik ter jima izročila spominsko darilo s šopkom, nato pa se z njima zadržala še v prijetnem pogovoru. Zakonca Vernig sta bila dokaj zgovorna in sta povedala, da jima kjub visoki starosti, nevesta šteje 83,
Luciji in Antonu Vernigu sta ob 65. obletnici poroke čestitala tudi kidričevski župan Zvonimir Holc in direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik.
ženin pa kar 90 let, zdravje še vedno služi. To sta dokazala, ko sta ob zdravici in veliki torti skupaj z gosti in domačimi tudi zapela.
Se na mnoga skupna leta, draga gospa in gospod Vernig, tudi iz uredništva Štajerskega tednika!
-OM
Ptuj • Dan odprtih vrat VDC Sožitje
Iz osamljenih kapljic reka
Zveza društev za pomoč duševno prizadetim osebam Slovenije praznuje letos 40 let delovanja. V petek so visoki jubilej počastili v Varstveno delovnem centru Sožitje Ptuj.
V dnevu odprtih vrat so javnosti predstavili delovanje centra, najprej pa pripravili krajšo slovesnost. Zbrane je nagovoril Janko Suman, predsednik medobčinskega društva za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju, ki je opozoril na položaj duševno
prizadetih v današnjem času in se zahvalil vsem, ki so jim pomagali na dosedanji 37-letni poti. VAROVANKA Dragica je povedala svoje ob~utke iz življenja VDC. Simboli~no je dejala, da so v~a-sih bili osamljene kapljice na svo-
jih domovih, z vklju~itvijo v VDC pa so postali žubore~a reka.
Za dolgoletno delo v društvu Sožitje so na petkovi slovesnosti podelili prizanje prvi predsednici od staršev Til~ki Suman.
MS

TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.O.O. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in ban/na metalurgija
•	ročno in elelctrično orodje
•	vodovod In toplovod
•	okovje In ležajl ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12. PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_


• TRGOVINA •VODOVOD
o-.o-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Utrinek s slovesnosti
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 88 12
Izberite modro svojo pot
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankaijeva 3,2307 Maribor
Kakršno vreme Urêa (21.) prinese, tako se rada jesen in zima obnese.
12/1
kronika
Slov. Bistrica je nevarna
9.	oktobra ob 17.45 uri je neznani storilec v Slovenski Bistrici z zadnje strani pristopil do C. N., stare 63 let, iz Slovenske Bistrice, jo udaril v desni del glave, tako da je padla, ter ji iz rok strgal črno žensko torbico, nato pa zbežal. C. N. je oškodoval za 20.000 SIT.
10.	oktobra okrog 19.30 ure je na Stepinškovi ulici v Slovenski Bistrici neznani storilec od zadaj napadel žensko, ki je hodila peš. Zaradi prerivanja je oškodovanka padla, storilec pa ji je takrat iztrgal večjo žensko torbico s knjigami in nekaterimi drugimi predmeti ter po storjenem dejanju zbežal.
Tudi 13. oktobra je neznani storilec okoli 14.30 ure iz rok J. F., stare 65 let, iz Slovenske Bistrice pred vhodom v stanovanjski blok iztrgal denarnico in pobegnil.
Strela zanetila po-
V
zar
8.	oktobra okoli 2.00 ure je zagorelo na starejši stanovanjski hiši, last A. V. iz Tr-dobojcev. V požaru, ki ga je zanetila strela, je zgorelo celotno ostrešje, polovica stanovanjskih prostorov in nekaj orodja. Požar so pogasili člani PGD Leskovec, materialna škoda pa znaša cca 4.000.000 SIT.
PoZar zaradi kratkega stika
9.	oktobra je okoli 16.10 ure prišlo do požara na gospodarskem poslopju F. R. iz Zamušanov, v katerem je zgorelo ostrešje, 200 bal slame in 30 bal sena. V gospodarskem poslopju so bile tudi domače živali, a so jih pravočasno odstranili. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika v električni napeljavi. Pri gašenju požara je sodelovalo šest gasilskih društev. Materialna škoda pa znaša po nestrokovni oceni 5.000.000 SIT.
'nmmmr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinsld pogoni
-	kljnčavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Erika Kostanjevec, Mala vas 15, Gorišnica - Jana; Huanita Kekec, Nova vas 92, Markovci pri Ptuju - Nino; Jelica Tement, Mo{kanjci 98, Gori{nica - Urbana; Gabrijela Povalej, Grlice 22, Podplat - Tomaža; Ana Emeršic, Gorenjski Vrh 49, Zavrc -decka; Majda Tomažic, Kostanjevica na Krasu 54 - Domna; Klav-dija Medik, Kolodvorska 13, Ormož - Tajdo; Helena Bezjak, Mure-tinci 52, Gorišnica - decka; Darja Svenšek, Pacinje 36, Dornava -Samantho; Nataša Filipic, Pristava 1, Ljutomer - Evro; Aleksandra Kolednik, Ul. 25. maja 17, Ptuj - Alešo.
Poroke - Ptuj: Edvard Rižner, Spuhlja 107lb in Brigita Marinic, Spuhlja 107/b; Ingolf Gunter Holstein, Eschenweg 3, Solingen, ZR Nemčija in Martina Kosec, Prvenci 5. Umrli so: Jakob Svenšek, Pobrežje 11, rojen 1925 - umrl 3. oktobra 2003; Venancija Vojsk, rojena Plešnik, Muretinci 71, rojena 1931 - umrla 4. oktobra 2003; Genovefa Kosar, rojena Kancler, Zgornja Hajdina 4, rojena 1930 - umrla 4. oktobra 2003; Karol Zavec, Maistrova ul. 10, Ptuj, rojen 1925 - umrl 5. oktobra 2003; Viktor Hojker, Vicava 86, Ptuj, rojen 1914 - umrl 5. oktobra 2003; Vincenc^ Kôhler, Kicar 24/a, rojen 1937 - umrl 5. oktobra 2003; Štefan Škerget, Žerovinci 29, rojen 1926 - umrl 5. oktobra 2003.
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

PRIHODNOST SLOVENIJE V EU
1. maja 2004 bo Slovenija postala članica Evropske unije. V družini petindvajsetih narodov bomo skupaj gradili evropsko prihodnosL Pri tem bodo regije igrale ključno vlogo, česar se zaveda tudi EU, ki si s pomočjo strukturnih skladov prizadeva za čimbolj razvite in konkurenčne regije. Da bi prebivalcem Ruja omogočili kvalitetno razpravo o temab, povezanih s skorajšnjim vstopom Slovenije v EU, in do bi lahko skupaj poiskali priložnosti za podravsko regijo, vas Delegacija evropske komisije v Sloveniji in Mestna občina Ptuj vabita na
JAVNO RAZPRAVO O PRIHODNOSTI SLOVENIJE V EVROPSKI UNIJI,
ki bo v torek, 21. oktobra, ob 19. uri v dvorani Gimnazije Ptuj, Volkmerjeva cesta 15.
Na razpravi bodo sodelovali:
Franc Bul, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj in veleposlanik Erwan Fouéré, vodja Delegacije evropske komisije vSiovenijL
Vabimo vos, do sodelujete v razpravi in poveste svoje mnenje o priliodnosH Podravja in Slovenije znotraj Evropslie unije!
DELEGACIJA EVROPSKE KOMISIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
■fr
Y Sloveniji, po telefonu 0801950. Razpravi bo sledila manjša pogostitev.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo precej jasno, ponekod v notranjosti Slovenije bo spet bolj oblačno. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem pa burja. Zjutraj bo ponekod v zati{nih legah slana. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, na Primorskem do 9, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem do 17 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo suho in hladno vreme. V zatišnih legah bo zjutraj slana. Burja na Primorskem bo v soboto ponehala.
Foto: MS