Leto I., štev. 37. V Ljubljani, torek dne 5. oktobra f920. Posamezna štev. 60 Vifl« teh*!* ofc 4 Stane celoletno . . 180 K mesečno. ...... K a tm. zased, ozemlje . 300 , ta inozemstvo . . 409 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » za gospodarstvo, prosveto in politiko. UrednI&tiro: Miklošičeva cesta it VSfL Telefon it 72. Upravnl&tvo: Sodna otica it 8. Telefon it 38. Račun kr. post ček. urada štev. LL842. Onim, bi mislijo glasovati za Avstrijo. Pred nedeljo besedo tudi Vam. Odkrito in resno besedo. Vi ste Slovenci. Obešajte nemške Zastave, kričite Heil: nič vam ne pomaga. Slovenci ste. To ve ves svet. Danes je o tem uverjena vsa ententa in Amerika: V coni A so sami Slovenci, a en del je zapeljanih v izdajstvo svojega naroda. Ko Vas vprašujemo, zakaj ste se izneverili svojemu narodu, ste v zadregi: največ med vami jih reče, da duhovščine videti ne morete in da ste »Svobod»misleci ali komunisti. Ali je ta izgovor pošten ? Ali ni v Jugoslaviji svobodooniislocev iin komunistov? Ali svobodomiselstvo dovoljuje izdajstvo nad svojim narodom ? Ali ste kedaj videli Nemca ali Francoza, ki je izdal domovino, ker Se je prepiral s svojim duhovnikom 'Ali niste videli ruskih komunistov, kako so branili rusko domovino i Ne, ne. Svobodomiselstvo Vas ne opravičuje. Izdajalci ste. če za Avstrijo glasujete. Čisto navadni izdajalci Mi jugoslovenski svobodamiselci fVam moramo ob tej priliki povedati : Svobodomiseleu je domovina prva Ni je svobode brez narodne svobode. 5fi\je izobrazbe brez svobode materinega jezika. V tej naši domovini smo srečni. Res je, tudi pri nas imamo politične boje, hude boje s klerikalizmom. A politična svoboda nam je absolutno zagotovljena. Mi pazimo na njo ko na zenico v očesu. Tudi Vam je ta svoboda zajamčena, bodite strankarskega prepričanja, kateregakoli. A le pod enim pogojem: Izdajalec, zločihee je ne zasluži. On zasluži smrt. Kdor je hote svoj narod zasužnjiti Nemcu, ta je vreden le suženjstva. Le skrivajte zeleno glasovnico, kakoo* hočete. Le agitirajte tiho in potuhnjeno. Mi bomo dobro vedeli, kdo je bil izdajalec. Mi ne gremo nikdar iz Koroške. Gotovi smo zmage. Pa naj pride karkoli: prej bo poslednja duša zdihnla in poslednja streha pogorela, ko gredo Slovenci iz svoje Koroške. Judeže bomo poznali in znjimi obračunali. Nemci Vam kličejo: bodite junaki za Avstrijo! Kakšni junaki? Prodane duše niso junaki. Zase in za svoje potomce naj izdajice računajo na posledice. V nedeljo je zadnji dan, da se spreobrnete. Vasi in posameznike, ki se spomnijo na svojo kri in domovino, sprejmemo nazai v okrilje kakor svetopisemski oče izgubljenega sina. Kdor pa nas izda tudi v nedeljo, tega bo zadela kletev jugosloven-skih svobodomiselcev preko groba. Bankerotna Avstrija, ki z vsemi jad. ri hiti Habsburžanom nazaj v naročje, Vas ne bo ne branila ne rešila. Svojat, ki vas danes ščuva, bo preko noči izginila za vselej, a Vi nam ostanete, in Vaše rodbine in imetje, vse to ostane pri nas v naših močnih rokah. Časa in prilike za obračun z iVami bo torej dovolj. Izberite si: ali svobodo ali o»veto! Demarša radi generala Maistra. Beograd, 4. oktobra. (Izvirno). Avstrija je, kakor znano v zadnjem lasu storila vse mogoče, da z avtoriteto entente podpre svoje derroralizi-rane postojanke na Koroškem. Edino kar je dosegla je, da je ententa po svojih zastopnikih v Beogradu dala intervenirati radi generala Maistra, ki ga Nemci še vedno vidijo na Koroškem. akoravno je odšel od tam skupno z našim vojaštvom. Francoski in angleški poslanik sta včeraj opozorila našo vlado, da bi bilo treba generala Maistrp. iz plebiscitne co ne odpoklicatiT fivedela sta, da''se general sploh ne nahaja tam. Beograd, 4. oktobra. Minstrski svet se je v svoji zadnji šefi bavil z vprašanjem o osvoboditvi vseh Korošcev od vojaške službe in o uvedbi milice na severni meji na Štajerslcem. in Koroškem. Pliberk, 4. okt. Predsednik okrajnega sveta v Pliberku italijanski podpolkovnik Navarini, ki je izzval znani incident preteklo nedeljo, je bil odpoklican. Na njegovo mesto pride italijanski major Carrara. Celovec, 4. okt. Včerajšnja nedelja je potekla po vsej coni A skoro brez incidentov. Povsod vlada mir in red, kar dokazuje, da naša uprava popolnoma odgovarja stavljeni nalogi in da nikakor ni potrebno, da bi zasedla to ozemlje medzavezniška policija ali celo italijansko vojaštvo, kakor to žele Nemci in Italijani. Dunaj, 4. oktobra. Kakor poroča „Wiener Mittag", je brzojavil poročevalec lista „Nieuve Curant", ki se je včeraj v Bistrici udeležil nemškega zborovanja, svojemu listu: V coni A vlada teror. Jugoslovanske tolpe hodijo okrog in plenijo pri nemškem prebivalstvu. Včeraj sem bil skupno s Kalteneggerjem napaden od take tolpe in sem se le s težavo rešil. Sedaj so Kalteneggerja ob belem dnevu napadli in. pretepli. Ugotavljam,"'da medzavezniška komisija te razmere trpi, ne da bi posegla vmes. Gornje poročilo je tip mnogoštevilnih enakih poroSl,-ki jih pošiljajo Nemci po svojih na ta ali drugi način pridobljenih prijateljih z znanimi nameni v svet. Beograd, 4. oktobra. (Izv.) V veliki dvorani II. gimnazije se vrši v torek velik zbor za Koroško, ki ga je sklicalo udruženje beograjskih žen. Govorila bosta poslanec Ribnikar in vseučiliški profesor Stanojevič. Dunaj, 4. oktobra. (Izvirno.) „Neue Freie Presse" javlja, da je zadnjo nedeljo v coni A bilo nad 40 nemških shodov, ter poveličuje delovanje nekega župnika Feiniga in koroško mislečega" kmeta Kudmigg, ki je vodil četo 200 enakomislečih kmetov proti Slovencem. Isti list poroča tudi, da so ,.mariborski pretepaški oddelki" v Škocijanu streljali na Nemce itd. General Wrangel zmaguje. Dunaj, 4. okt. „Deutsche Telegra-pheninformation" javlja iz Varšave: Ukrajinska armada se je združila z vojsko generala Wrangla pri Jeka-terinoslava. Južno od Odese stoječa sovjetska armada je v nevarnosti, da jo obkolijo. London, 4. oktobra. „Times" javljajo iz Carigrada : Brodovje generala Wrangla je napadlo Mariopol, pri čemer je več boljševiških vojnih ladij uničilo. Moskva, 4. oktobra. Po zanesljivih poročilih so v Sebastopol dospeli številni transporti orožja iz Amerike. Moskva, 4. oktobra. Ij Carigrada se poroča, da so dospeli tja alžirski strelci, ki gredo na pomoč generalu Wranglu. Varšava, 4. okt. (Izv.) Poljsko vojno poročilo: Pri zasledovanju be-žečih boljševikov smo zavzeli mesto Myr. V odseku Baranoviči istočno tega kraja smo zasedli Svojatico in Poljesje. Pri ruskih četah je popolnoma prenehal stik z zapovedništvi. 140. rdečo brigado smo vrgli iz Ho-rodišča ter jo celo ujeli, južno Pri-pjeta smo razgnali 44. rdečo infan-terijsko divizijo. Varšava, 4. oktobra. Zadnji teden poizkuša sovražnik pričeti novo ofenzivo, pa naše čete so ga vrgle za 150 km nazaj. Pri tem je imel velikanske izgube. 16 sovjetskih divizij je bilo popolnoma ali deloma uničenih. Ostale divizije imajo velike izgube in so prisiljene k splošnemu umiku, število ujetnikov, ki smo jih ujeli v zadnjih dneh, znaša več kot 42.000 mož. Moskva, 4. oktobra. Na fronto generala Wrangla je dospela francos-ca vojaška komisija z generarlom Weygendom na čelu. Berlin, 4. oktobra. (Izvirno). Iz Londona se poroča, da je na glavnih ruskih železnicah izbruhnila stavka, dva sovjetska komisarja so stavku j oči ubili pri Semenovu. Delavci tvornic v Petrogradu so stopiti v stavko ker ta teden niso dobili kruha. Pravi vzrok stavke pa je baje političen. Korošci, zalepite v kuverto raztrgano zeleno in celo belo glasovnico. Ruski načrti. Pariz, 3. oktobra. Po zadnjih vesteh iz Rige je ruska delegacija predložila svoje predloge za mir na podlagi neodvisnosti Bele Rusije, Litve in Ukrajine ter rešitve plebiscitnega vprašanja v Vzhodni Galiciji. Poljaki še niso odgovorili na te predloge. Potrjuje se, da bi moskovska vlada popustila od gotovih zahtev, ki jih poljska vlada ne more sprejeti, ker želi, skleniti mir in dobiti tako svobodne roke napram generalu Wrang-lu, zatem pa organizirati novo boljševiško vojsko ter spomladi zopet kreniti proti Poljski. Iierlin, 4. oktobra. (Izvirno.) Iz Iiige poroča jo, da je nastopil preokret v usko-poljskih pogajanjih, ker je Joffe po naročilu Troekega stavil nepričakovano nove ruske pogoje. Krvava proslava narodnega ujedin-jenja v Atenah. Atene, 4. oktobra. (Izvirno). O priliki proslave ujedinjenja Grške, se je tu vršila velika manifestacija na čast Venizelosa. Med manifestacijo je prišlo do poboja med Venizelosovimi in Konstantinovimi pristaši. V poulični borbi je bilo ubitih 147, mnogo pa je bik) ranjenih. Nad Atenami je proglašeno obsedno stanje. Razna brzojavna poročila. Split, 4. okt. Na silno burnem shodu so javni nameščenci sprejeli sklep, naj se zadnje povišanje dra-ginjsldh doklad odkloni in 15. t. m. proglasi uradniški štrajk. Ker so tremi elementi ugovarjali, je prišlo do burnih prizorov in predsednik je moral shod zaključiti. Amsterdam, 4. oktobra. Reuter javlja iz Tokija o silnih viharjih, ki so divjali po Tokiju in Jokohaini. Orkan je porušil mnogo hiš. Nižje ležeči kraji so poplavljeni. Število žrtev je veliko. Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Tukajšnje vseučilišče je imenovalo vojvodo Zivojina Mištča, solunskega zmagovalca, za častnega doktorja. To je drugi častni doktor tega vseučilišča. Prvi je Masaryk. Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Ministei prosvete je učiteljico Radičevičo imenoval za solsko nadzornico mesta Beograd. To je prva ženska šolska nadzornica v Jugoslaviji, Jadranska konferenca se prične ta teden. Zagreb, 4. oktobra. „Jutranji list" poroča iz Beograda, da zadnji ministrski svet ni sklenil ničesar defini-tivnega glede jadranskega vprašanja Za sedaj se ve toliko, da se bo pogajanj udeleževal tudi ministrski predsednik Vesnič in delegat Rado-vič. Glede italijanskih delegatov je znano samo to, da se bo udeležil pogajanj Sforza. Kraj pogajanj je menda oddaljen 40 minut od Rima in je za naše delegate naročen v tem kraju hotel „Regina". Verjetno je, da se bodo pogajanja začela koncem tega tedna. Zagreb, 4. oktobra. „Narodno dje-lo" poroča iz Beograda, da je bila včeraj ministrska seja pod predsedstvom Nj. Vis. regenta Aleksandra, ki je trajala nad dve uri. Bavili so se z vprašanji zunanje politike. V dobro informiranih krogih smatrajo, da se bodo pogajanja z Italijo vsekakor zaleta ta teden. Rim, 2. oktobra. Ministrski svet je danes razpravljal o jadranskem vprašanju. Narodnega predstavništva. Zagreb, 4. oktobra. „Novcsti" poročajo iz Beograda: V političnih krogih smatrajo, da bo parlament, ko se sestane 12. oktobra, imel samo dve ali tri seje, na katerih se bodo sprejeli ukazni zakoni, predlagani po ministrstvu za konstituanto. Obenem se misli dati vladi tudi v finančnih stvareh posebno pooblastilo. Začasno narodno predstavništvo bi se potem sploh ne sestalo več, ker se bodo poslana nahajali v volilni agitaciji. Načrt naredbe za pobilanfe draginje. Beograd, 3. oktobra. Komisija za izdelavo naredb proti draginji je dovršila svoje delo. Komisija je bila razdeljena v dve sekciji, in sicer v sekcijo za prisilne odredbe proti draginji in v sekcijo za organizacijo zasebne iniciative. Prva sekcija je izdelala zakon ski načrt, ki ga bo minister za prehrano in obnovo zemlje jutri predložil ministrskemu svetu. O glavnih principih, ki jih vsebuje ta zakonski načrt, se bo še poročalo. Druga sekcija je med tem sprejela načrt uredbe o organizaciji zasebne iniciative in o podpiranju kon-zumnih zadrug javnega značaja, ki se v splošnem bavijo s preskrbovanjem konsumentov. V predlogu te sekcije je tudi zahteva, naj se v finančni zakon za leto 1920/21 vstavi naknadno dopolnilo o stvoritvi kredita 500 milijonov dinarjev, iz katerih bi se nakazovala konsumnim zadrugam in aprovi-zatijam sredstva za obratni kapital: Ministrstvo za prehrano bo ta predlog izročilo ministrstvu za finance Po predlogu komisije naj bi se v ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje ustvaril poseben odbor strokovnjakov in zastopnikov konsumnih organizacij, ki naj bi vodil vse tozadevne posle. Novi predlog o pobijanju draginje se bo predložil parlamentu bržkone še tekoči teden. Po novem zakonskem načrtu bi se imel izvršiti popis hrane in vseh življenskih potrebščin ter blaga po tr= govinah in skladiščih. Cene živil in blaga bi se maksimirale. Rekvizije naj bi se ponovno uvedle ter kaznovali brezvestni trgovci. Nepoštene špekula cije naj bi se kaznovale z zaporom do enega leta in globo do 200.000 dinarjev. Razen tega bi se smele nepoštenim trgovcem zapreti trgovine. Nekaj članov odbora je predlagalo smrtno kazen za špekulante, ki na brezvesten način dvigajo cene blaga in živil. PotfrZevlJenJe Južne železnice. Zagreb, 4. oktobra. „Riječ" poroča iz Beograda: Vlada je sklenila, da se naš del Južne železnice prevzame v našo upravo. Naša država bo plačala zato družbi mesečno dva milijona frankov do definitivne rešitve tega vprašanja. Uprava Južne železnice, ki se pogaja tudi z italijansko vlado, s tem ni zadovoljna in namerava storiti nove ko- rake pri naši vladi, da se sklene pro-rizoricen arrangement. Volilno gibanje. Split, 4. okt. Včeraj je bila skupščini. težačke (kmetske) zveze, ki je bila številno obiskana. Glede volitev za konstituanto se je sklenilo, da se težačka zveza pridruži izvenstran-karski kandidatni listi, ki nosi na čelu kot kandidata dr.Trumbiča in v kateri je tudi dr. Smodlaka. Na skupščini so se izrekle tudi želje za kooperacijo z demokratsko stranko. Na skupščini je bilo končno sklenjeno, da se odpošlje deputatija k ministru za agrarno reformo ter mu sporoči zahteve dalmatinskih kmetov glede agrarne reforme. Subotica, 4. oktobra. (Izv.) Tu se je včeraj vršil velik shod demokratske stranke, ki ga je otvoril seljak Kova-čevič. Shoda se je udeležilo nad 5000 pristašev, tako da se je moral vršiti pod milim nebom pred mestno hišo. Svetozar Pribičevič je razložil program stranke in naglašal potrebo, da se vkljub vsem težkočam in upravnim ne-dostatkom izvede veliki ideal popolnega ujedinjenja jugoslovanskega naroda. Poslanec Ribnikar je opozarjal Bu-njevce na samosilno strahovlado klerikalcev in na nepoštenost njihove politike. Frančiškan, poslanec fra Roko Vu-kovič je pojasnjeval, da je kot katoliški duhovnik demokrat in član ter poslanec te stranke, ker je z njegovim verskim prepričanjem in s politično potrebo naioda nezdružljivo versko ini politčno hinavstvo klerikalcev. Vračunanje koroške slufbe. Ljubljana, 4. oktobra. Komanda dravske divizijske oblasti javlja: Na stavljeni predlog in prošnjo tukajšnje komande, da se onim obveznikom letnika 1899. iz ozemlja dravske divizijske oblasti, ki so bili z ozirom na vladajoče razmere predčasno vpoklicani v aktivno vojaško službovanje na dan 8. januarja 1919 in so bili z 7. julijem odpuščeni od vojakov, ta z izpolnjenjem 21. leta njihove starosti odslužena vojaška doba izjemoma šteje na kadarski rok, je minister vojne in mornarice s pov. F. D. Br. 9340 od 1. septembral920. izvolil izdati sledečo naredbo: Radi izjemnih razmer, katere so vladate na ozemlju dravske divizijske oblasti, vsled česar je poveljnik dravske divizije bil prisiljen uporabiti tudi mladeniče, rojene leta 1899 na koroški fronti kot aktivne borce, potrjujem predlog, da se tudi mladeničem, rojenim leta 1899 na ozemlju dravske divizijske oblasti prizna na račun službovanja čas, ki so ga prebili v naši vojski prošlega leta s tem, da imajo doslužiti ostanek časa do odrejenega jim roka. V Italiji neprestano vre. Rim, 4. det (Izv.) Okoli 3000 de* lavcev je zasedlo rove na otoku Elba, ld so sic. last države, a jih izkoriščajo kapitalistične družbe. Sklenjena je bila ustanovitev produktivne zadruge za skupno vzdrževanje rudnikov na otoku Elbi. Zasedanje posestev na otoku Siciliji s strani kmetov se nadaljuje. Sorijalistično delavstvo se je v sporu pomorščakov z vlado izjavilo solidarno. Ruski parnik Rodosto, ki so ga pomorščaki zaplenili, je bil izročen parobrodni družbi Garibaldi. Dosedaj je bilo aretiranih že več mornarjev. Bim, 4. oktobra. (Izvirno.: V mestu Grosseto so se delavci spopadli z vojaštvom, ki je rabilo orožje in 1> delavca ubilo. Želeničarji so na to začeli z 48 urno lokalno stavko. Promet na glavni progi med Rimom in Genovo je danes vsled tega prekinjen. Rim, 4. oktobra. (Izbirno). V pa-dovanski provinci se je pričela sploš-na stavka poljedelskih delavcev. V, Trapaniju so delavci zasedli nad 3000 oralov posestev. Rim, 4. det (Izv.) Republikanski kongres, ki se je ravnokar končal, je razpravljal o sodelovanju z ostalimi strankami. Kongres je sprejel večina socialističnih zahtev, Hroafti nemiri pred parla- Ljubljano. 3. :a Kakor smo že poročali, je Narodno predstavništvo po petdnevni debati o interpelaciji posl. Bukšega sklenilo postaviti posebno enketno komisijo, ki naj preišče vzroke Icmetske bune v nekaterih hrvatskih krajih ter je izrazilo vladi zaupnico. Na koncu debate je govoril še enkrat ministrski predsednik Vesnič. Njegova izvajanja so zanimiva. Dal je jako hudo lekcijo strankam, ki znajo biti istočasno vladne in opozicijonalne (klerikalci in Narodni klub) ter je s povdarkom citiral ostre določbe vojaškega zakona proti vsaki zlorabi vojaške moči. Interesanten je tudi njegov apel na duhovništvo, naj vrši svojo dolžnost napram domovini. Ministrski predsednik Vesnič je dejal:. Srbski vojaški zakon je bil revi diran leta 1904. Ko smo ga razširili na celo državo, se je vzbudila nejevolja in kritika in zahteva se njegova izpre-memba. V modi je, da se kritikuje vojsko in vojne zakone. Prečitati pa va™ hočem samo dva člena vojaškega kazenskega zakona. Člen 102. se glasi: Častnik, ki sramoti svete stvari, jih napada z grdimi besedami, trpinči podčastnike in redove, se kaznuje z zaporom do dveh let, v kolikor pa bi čin ne bil obteževalen, se kaznuje z zaporom do enega leta. Člen 103. pravi: Predstojniki in starejši, ki postopajo nezakonito napram mlajšim, se kaznujejo s smrtjo! Gospoda! Kar velja napram vojakom, velja še v večji meri napram onim, proti katerim nimajo častniki nobene pravice, za kar obstoje še splošni kazenski predpisi. Z ozirom na to se razume, da se bodo v tem primeru, kakor tudi v vsakem drugem kaznovali vsi krivci, ki bodo morali nositi posledice za svoje delo. Z ozirom na to pa moram vzeti v arstvo tudi častnike in orožnike, ker ••:.*/ zakrivili spopadov. Zahvaliti se jim moramo, da onega gibanja danes več ni in da se ne širi dalje. Omeniti hočem še eno posebnost tega parlamenta. Ta posebnost obstoji v tem, da je to interpelacijo predložil sicer član stranke, ki je izven vlade, da pa so to priliko uporabili tudi člani stranke, iz katere je vlada izšla in na katero se vlada naslanja (smeh), da se z vsem naporom vržejo na to svojo vlado, da bi tako svoje lastno dete zadušili in ubili. (Ploskanje.) Pravi vzrok razpoloženja naroda je bržkone v tem, ker se psiha enega dela našega naroda, ki je skoro tekom desetih sto leti j gledal neprestano v oblasteh svoje sovražnike, ni mogla iz-premeniti v 20 mesecih. Dodajam, da se še nismo dovolj potrudili, da bi se ta nsiha priprostega naroda izpreme-nila, da bi ne videl več v banu dr. La-ginji Khuena Hedervaryja ali v Sto-janu Protiču ali Ljubi Davidoviču kakega madžarskega ministra. Potrudimo se, da bomo gledali predse in ne za seboj, na ono, kar nas brati, in ne na ono, kar razdvaja. (Odobravanje.) 'Apeliram na vse, ki vodijo v javnosti glavno besedo, ter apeliram na duhovnike vseh ver, kaiclZ!:e in pravoslavne, naj te besede naslove na dobro našo domovino. Izjavljam in ponavljam, da hočemo vse slučaie preiskati zakonitim potem, kakor zaslužijo. Ako se bo to storilo, peter se bo napram vsakemu uporabljalo io, kar predpisuje zakon. MMm 4- Pred jadransko konference. Razburjenje Italijanskega časopisja narašča od dne do dne, nacionalistično časopisje, ki so se mu sedaj pridružila razna Sonninova glasila s „Giornale d' Italia" na čelu, vodi ogorčeno borbo proti neposrednim pogajanjem. Izgleda da se nacionalistični krogi bojijo ..popustljivosti'" Giolittia in Sforze. Giornale navaja odlomek iz volilnega reda za našo nstavotvorno skupščino in dokazuje, da se Jugoslavija ne briga za vse sklepe entente, ker je vzela v svoja volilna okrožja celo Gorico in Zadar! Nittieva „Epoeha" je pred nekaj dni zagovarjala Trumbiča češ da je človek modernih političnih nazorov, ki ni tako nepristopen sporazumu, a v odgovor „Giornale d' Italia" prinaša odlomek Trumbičevega ekspozea, kjer je govoril o nedotakljivosti naših krajev. S tem hoče dokazati, da Jugoslavija noče o popuščanju niti slišati. — Edino milanski „Secolo" se odvaja od ostalega časopisja in dosledno zagovarja tezo sporazuma, češ ako ne pride do sporazuma, tedaj Italija iz sedanje situacije nima drugega izhoda nego s silo izvesti aneksijo, a kake posledice bi imela taka prisilna aneksija, vemo Tsi! „Secolo" pravi: Vkljub vsej opreznosti politike Giolittia vidimo v nji vendarle nekaj simpatij za aneksijo! Ali žalostne skušnje z Libijo so_ morale Giolittia vendarle prepričati, da ee osvajanje in aneksija ne izvajajo z nepremišljeno potezo peresa. Na Jadranu se :;o sme govorit o okupaciji, tu se in •:•:-, govoriti o določitvi granic dveh sosc-lnih držav in tu je potreben sporazum! — Tudi bivši ministrski predsednik Nitti svari pred nasiljem in pravi: Mi ne smemo nikdar in nikjer ovirati razvitka in napredka Jugofllovanov. Mi moramo storiti vse, da stopimo v najboljše odnoša je s svojimi sosedi. Mi ne smemo iskati nasilja! Jaz smatram edino možnost rešitve italijan-sko-jugoslovan. spora v medsebojnem sporazumu. Vsaka nasilna rešitev izzvala bi vojno. — Vlada in vladini krogi sa drže v ti debati jako rezervirano, kakor da čakajo, kako mnenje bo prevladalo v italijanski javnosti + Naša rečna flofila. Iz Beograda poročajo, da je poslaniški svet potrdil rejitev razdelitve donavsko flotile, kakor ga je predlagala pomorska sekcija. Po tem sklepu dobi naša vojska, in isti pripadajo po vseh monitorje, a dva ostaneta v službi stalne podonavske komisije v Pešti. „Politika" javlja, da se naša vlada nc bo zadovoljila s to rešitvijo, ker je podonavske monitor je zaplenila samo naša voska, in isti pripadajo po vseh določilih mednarodnega prava kakor vojni plen naši državi! -f Program dr. Smodlake. Dalmatinski poslanec dr. Smodlaka je v Dalmaciji začel akcijo, da se pri predstoječih volitvah v konstituanto osnuje volilni blok vseh zdravih narodnih elementov. Ta blok naj bi postavil nadstrankarsko kandidatsko listo najboljših in. najsposobnejših dalmatinskih politikov, ki bi kandidirali na skupnem programu. Glavne točke skupnega programa bi bile moderno demokratsko urejenje države v duhu popolnega narodnega in državnega jedinstva; rešitev agrarnega vprašanja v zmislu regentove-ga proglasa; ureditev dobre državne uprave, rešitev uradniškega vprašanja glede samovolje, korupcije in gmotnega stanja, demokratska, finančna in davčna politika z razbremenje-njem siromašnejših slojev, a obremenjen jem vojnih dobičkarjev. Doktor Smcdlaka vodi sedaj dogovore s posameznimi skupinami, pa tudi z raznimi stanovskimi organizacijami, ki so v načelu v veliki večini pristale na skupni program ih skupno akcijo. Nosilec nadstrankarske liste bi bil dr. Trumbič. Dr. Smodlaka je poročal o ti svoji akciji Trumbiču, ki je izjavil, da se v vsem zlaga z njegovo akcijo, kakor tudi s skupnim programom, ki ga rad podpiše. — Akcijski odbor demokratske stranke za Dalmacijo je sklenil, da se pridruži skupni akciji vseh jugoslovanskih demokratskih in naprednih elementov v Dalmaciji. Kakor se javlja nadalje so se za skupen nastop pri volitvah dozdaj izjavili demokrati, seljaška stranka in dr. Smodlakova grupa. -f Jugoslovanska muslimanska stranka. Med muslimani v naši državi se je pojavil močen pokret za organizacijo posebne verske stranke, ki bi združevala mohamedance vseh jugoslovanskih pokrajin. Početniki te akcije so bosanski begi. Pod firmo verske stranke se skriva veleposestniška obrambena organizacija, muslimanski kmet pa je še preveč zaostal, da bi uvidel, kam ga hočejo speljati begi in age. Kakor nam javljajo iz Sarajeva, je organizacija te stranke (na čelu so Spaho, begHras-nica, stari Šerif Arnavtovič in drugi) že precej izpopolnjena ter sega preko Sandžaka tudi v Makedonijo. + Naša meja z Bolgarsko. Naša komisija za razgraničevanje z Bolgarijo je začela s svojim delojn, ki bo v nekaj dnevi končano. Nekateri neodgovorni bolgarski elementi so hujskali narod in mu prigovarjali, da naj se izseli, češ da jim bodo naše vlasti vzele vse premoženje. Zato je prišel v Caribrod poljedelski minister vlade Stambuliskega, ki je imel tamkaj shod, kjer je izjavil, da so vse te vesti neresnične in poživljal prebivalstvo naj zaupa novim vla-stim. V svojem govoru je izjavil, da bodo Srbi in Bolgari narod enak po jeziku in veri stopili v najbližji bodočnosti v močno zvezo in da med tema dvema narodoma za večno preneha mržnja. + Volilno gibanje na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da je Racfičeva seljaška stranka sldenila postaviti svoje kandidate v sledečih žiipanijah: Zagrebška (nosilec liste dr. Maček), bjelovarska (dr. Predavec), požeška (dr. Šuperina), liška (trgovec Marko Došen). Radič bode nosilec liste V varaždinski županiji. Od Hrvatske zajednice bo kandidiral dr. Barac v sremSki, a df. Srkulj v virovitiški Govori se, da nameravajo radikalci kandidirati v Liki proti Pribičeviču Stojana Protiča. -r Vcleizdajniški proces na Ceti-nju. Pred okrožnim sodiščem na Ce-tinju se je pričela v soboto razprava proti 180 agentom kralja Nikole, ki so obtoženi veleizdaje. Razprava bo trajala približno 20 dni. + Občinske volitve v Pečuhu. Pri občinskih volitvah v Pečuhu so zmagali socialni demokrati, a za župana je izvoljen bivši vojni minister v Ka-rolyjevi vladi Pavel Linder. Iz Beograda poročajo, da je včeraj dospel tja novi pečuški župan, da v imenu nove občinske uprave izroči vladi spomenico, ki se ji v nji prebivalstvo Pečuha in Baranje zahvaljuje, da je vlada pripomogla, da so se izvršile občinske volitve, da je tako dala priliko, da narod izreče svojo voljo. Istotako se Baranjci zahvaljujejo vladi, da je osvobodila Pečuh in Ba-ranjo zadnjih predstraž Horthyjeve garde. + Madžarska podkupila dunajsko krščansko-socijalno časopisje. Te dni smo poročali, da je dunaj-,ka „Arbeiter Zeitung" objavila dokumente, ki dokazujejo, da jo avstrijsko krščansko-socijalno časopisje prejemalo od madžarske vlade subvencije, da propagira povratek Habsburžanov. Napadeni dunajski listi so izjavili, da so objavljeni dokumenti potvorjeni, isto je izjavil tudi dr. Gratz, madžarski poslanik na Dunaju. Sedaj objavlja ,,Arbeiter Zeitung" točen opis vseh dokumentov, številke, pod katerimi so registrirani v arhivu madžarskega poslaništva kakor tudi kraj, kjer so shranjeni. V dunajskih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje, kako bo ta afera upi i vala na predstoječe volitve v Avstriji. + Podkarpatska Rusija, katera uživa v Češkoslovaški obsežno samoupravo, bo razdeljena v štiri volilna okrožja. Deželni zbor bo imel 45 članov in bo zboroval v Užhorodu. Deželnozbor-ska doba bo trajala šest let. -r Socializacija rudnikov v Nemčiji. Nemški ministrski svet pripravlja načrt zakona o socijalizaciji rudnikov, a tudi načrt o obligatnem delu za vse. Ta zakon temelji na pravi vojni službi: eno leto za moške, šest meise-cev za ženske. Listi pravijo, da tak zakon že obstoji v Bolgariji. Socija-listi ostro kritikujejo namero vlade n pravijo, da delavci nikakor ne bodo delali v korist kakega kapitalističnega društva. T Obnovitev francosko - nemških gospodarskih stikov je v kratkem pričakovati. V Berlinu in Parizu se pripravljajo na pogajanja za trgovinsko pogodbo. Prosvcfa. — Koncert Zlafko Balovič. Da in . Ljubljana svojo koncertno publiko, se je videlo na včerajšnjem koncertu. Seveda niso to oni najbogatejši. Zato sta bila n. pr. balkon in galerija nabito polna, sedeži pa niso bili vsi razprodani. Zlatko Balokovič je danes naš naiznanejsi jugoslovanski virtuoz, ki si je znal pridobiti ime tudi zunaj svoje domovine. Tudi v Ljubljani smo ga imeli že priliko slišati. Sinočnji koncert je zopet dokazal njegovo izredno tehniko in zdi se nam, da je nudil višek, kar smo doslej čuli njegovih koncertov. Koncert je torej tudi v umetniškem oziru sijajno uspel. Virtuozu je bil poklonjen venec s lovensko tro-bojnico, njegovi spremljevalki pa lep šopek Aplavza je bilo mnogo. — Zikov godalni kvartet priredi v Tržiču, in sicer v telovadnici meščanske šole v ponedeljek dne 11. oktobra 1.1. ob osni uri zvečer svoj komorni koncert s sledečim sporedom: 1.) J. Havdu: Godalni kvartet D-moll; 2.) P. J. Cajkovsky: Godalni kvartet D-dur in 3.) A. Dvorak: Godalni kvartet F-dur (ameriški). Koncert bo za tržiško občinstvo povsem nekaj novega in mu bo nudil prvovrsten užitek, na kar opozarjamo tudi okoličane, posebno učiteljstvo. Čisti dobiček so koncertantje blagohotno naklonili podpornemu fondu za revne ti čenče meščanske šole. Pred-prodaja vsotpnic pri ravnateljstvu meščanske šole. — Tragedija I slava Srbije. Bosanski slikar Bocarič izdeluje velikansko alegorično dela pod naslovom „Trage-dija i slava Srbije". Ko je bil regent Aleksander v Sarajevu, si je ogledal osnutke tega veliko zamišljenega dla jn poklonil umetniku 10.000 dinarjev,, da more končati svoje delo. * Štirinajst milijonov Jugoslovanov, združenih v bogati in močni državi, z napeto pozornostjo sledi dogodkom na Koroškem. Vsi so prisegli, da mora biti ta stara slovenska dežela jugoslovanska. Korošci! Kdor ljubi svojo koroško deželo, kdor ji hoče dobro, kdor hoče zvest ostati svojemu narodu, kdor hoče, da sc bo njemu in njegovim otrokom dobro godilo, ta bo v nedeljo raztrgal zeleni listek, sc odpovedal avstrijski bera-eiji ter poleq raztrganega zelenega fatka dal v kuverto neraztrgano belo glasovnico ! * Sirote. ..Karntncr Landsmann-schaft" objavlja v svoji sobotni številki pod velikim naslovom „So sorgt man in Osterreicli fur Kultur" senzacionalno vest, da je avstrijska vlada dala koroškemu glasbenemu zavodu za 1.1920/21 10.000 avstr. kron podpore! Hat man in SHS jemal etwas von so einer Unterstiitzung ge-hort ? vprašuje ponosno ,,K. L." Siromaki. 10.000 avstr. kron je približno 3600 naših. Pri nas pa dobi samo ljubljansko gledališče nad 4 milijone državne podpore na leto t. j. skoraj 12 milijonov avstrijskih kron in za glasbena društva ter podobne kulturne naprave je v proračunu odobrenih milijona kron to je-4- milijone avstrijskih kron. Od Avstrijo dobijo Korošci torej za svojo kulturo nekaj tisoče v beraškili dunajskih kron, pri nas pa gre v isto svrho na milijone naših dobrih jugoslovanskih kron. Tako se v Jugoslaviji skrbr za umetnost! * Nemške nakane. Od zanesljive strani smo izvedeli: Celovški Nemci organizirajo štiri delavske bataljone in tri bataljone dijakov ter takozva-no „Einwohnerwehr" s privoljenjem medzavezniške plebiscitne komisije. Te ljudi hočejo poslati deloma že v noči cd četrtka na petek v cono A, ostale pa v noči od sobote na nedeljo. V slovenskem zaledju pa organizirajo stavko železničarjev in vseh nemško čutečih državljanov kraljevine SHS. Pretrgati hočejo brzojavno in telefonsko zvezo ne samo v glasovalnem ozemlju, ampak tudi po vsej Sloveniji. Nerazumljivo nam je, kako more plebiscitna komisija te priprave mirno gledati, še bolj nerazumljivo pa, kako morejo Nemci misliti, da bodo taki fantastični načrti mogli imeti uspeha. Pri nas vendar ne spimo. In prvi nemški poskus teroristične akcije bomo zadušili z vsemi sredstvi. Jugoslavija ni Avstrija, kjer se država in politika prodaja na groše in je državna moč lastnim državljanom v posmeh. * Izzivanje s sodelovanjem ententinih uslužbencev. Iz Velikovca nam poročajo 4. oktobra: Snoči je tudi italijanski podčastnik na Glavnem trgu izzival naše vračajoče se izletnike z žvižganjem in kazanjem pasjega biča. K sreči so bili takoj naši orožniki na licu mesta, ki so onemogočili nad-" • incidente. Dotični Italijan je bi! f svojim drugim v družbi z velikovškim Nemcem, s katerim je prišlo do prerekanja. Orožništvo je razpršilo celo gručo. * Išče se dobra godba ki zna igirati glavne nemške žalne koračnice. Obrniti se je na glavno vodstvo „Hedmatsdiensta" v Celovcu pod „Trauermarsch 10. Oktober" ali pa na drja Birnbaumerja v Velikovcu. * Koroški dan v Sarajevu. Da vidno pokaže svoje simknHje za brate Slovence, je priredila Sc !:olska župa v Sarajevu pretečeno nedeljo „Koroški dan". V palači napredka se je vršilo predavanje dr. Čremošnika, po mestu pa so krožile nabiralne pole za prostovoljne prispevke v prilog koroškemu pleb; - i-tu. * Odbor za sprejem koroške dece se zahvaljuje vsem gg. trgovcem, tovarnarjem in drugim dobrotnikom za lepe in mnogoštevilne darove, ki so jih darovali za koroške otroke. Z veseljem izjavljamo, da so se naši prošnji odzvali z malimi izjemami, malodane vsi trgovci z večjimi ali manjšimi darili, bodisi v blagu ali denarju. Istotako velja naša srčna zahvala gg. gostilničarjem, ki so omogočili pogostitev, kakor tudi godbam, ter vsem, ki so pripomogli h krasnemu sprejemu. Posebno zahvalo izrekamo še upravi državne železnice, ki nam je dala kar največ udobnosti, in pri tej priliki pokazala, da je na svojem mestu. Srčna hvala tudi gledališki upravi. 1 Regent za sarajevske reveže. Pri odhodu iz Sarajeva je regent Aleksander poklonil sarajevski občini 60.000 kron za sarajevske reveže. Ljubljana, 4. oktobra. " G--.:::-'• ::čva Hadžič, bivši vojni minister in po.eijnik dobrovoljske divizije na Dobrudži, sedaj poveljnik II. armije v Sarajevu, jc odlikovan z redom Belega Orla 2..razrcda. * General M!lqe, komandant angleške vojske na solunski fronti, je prišel v Beograd in obckpl načelnika generalnega štaba, vojvodo Mišica. * Jugoslovanski generalni konzulat v Pragi se je preselil iz dosedanjega stanovanja (Dlouha trida) v svoje nove prostore v jindfihovi ulici št. 29 poleg glavne p«.!*.:. * Doklade za železničarje. Ministrstvo saobračaja je izgetovilo uredbo o dokladah za svoje uradnike in uradnike svojega področja, za katere ni veljavna splošna uredba. Ta uredba se je izročila ministrskemu svetu v odobrenje. * Pred končno obsodbo. Znan je slučaj nedolžne žrtve kmeta Brence-ta, ki so ga Avstrijanci v Ljubljani ustrelili, znani pa niso detajli, kako je bivši deželni odbornik na zverski način izdal in očrnil vojaškemu au-ditorju kmeta Brenceta. Znano je, da je bil dr. Oblak, ki je očital Peganu na javni razpravi slučaj Brencetov, in je Pegan utaknil ta očitek v žep, — od obtožbe očitka glede joštovih knjižic oproščen, gospa Peganova pa na obtožbo dr. Oblaka obsojena. .»Večerni list", goreči zagovornik tega človeka, je prinesel poročilo o tej razpravi na tak način, da je dr. Oblak dvignil tožbo. Pred poroto pridejo sedaj na dan vsi strašni detajli Pega-novih lumparij. * Klerikalci in volilni imeniki. Klerikalni župani, odnosno gerenti so v Mariboru in sploh po Štajerskem črtali iz volilnih imenikov veliko število svojih političnih nasprotnikov, češ, da so Nemci. Nasprotno pa so vpisali v volilne imenike svoje pristaše, ne oziraje se na to, da so splošno znani kot zagrizeni Nemci. * Radikalci in Narodni klub. Ko je p--Unec dr. Dušan Popovič govoril v Narodnem predstavništvi o d voskih na Hrvatskem, vpadala sta mu neprestano j levilo en radi'il:cvccv, ki so nekoliko manjši od večine, toda tudi ti so pravi. Pravi so tudi oni, katerih serija se prične z ničlo. * Tridesetletnico nepretrganega službovanja je praznoval v soboto gospod Tone Potočnik, sotrudnik tvrdke Šara-bon. Ob tej priliki so mu priredili prijatelji lepo slavlje. Stanovski tovariš gosp. Ivo Vovk je pozdravil jubilar-Ia, povdarjajoč njegove zasluge za tvrdko. V imenu Sokola I. ga je pozdravil v prisrčnih besedah podstarosta, br. Ma-rolt, v imenu pevskega društva ,,Zvon", pa sta mu izrazila iskrene častitke gospoda Prelovc in Krek. Na predlog gospoda Ljube Drmela ie nabralo omizje 1200 kron v prid stavbi Kokola I. Gospodu Potočniku tudi z naše strani iskreno čestitamo. * Prireditev kluba Soča je uspela v nedeijo zvečer kar najbolje. Vspored je bil mnogovratenj" zabaven in poučen. Po govoru poslanca dr. Puca so begunci izročili tržaškemu prvoberitelju drju. Gregorinn okusno izdelano diplomo. * Nadškof Bauer proti rsformisiom. Kakor znano, je mestno zastopstvo v Koprivnici na Hrvatskem izvolilo za tamošnjega župnika dr. Kcžinana. Zagrebški nsc'."kof pa te iz\zYAwc ni potrdil, marveč je imenoval za župnika v Koprivnici dr. Pečka. Med mestnim nastopom, ki je na strani reformistiene duhovščine, in nadškofom ie došlo vsled tega do ostrega konflikta. - Italijanske intrige. Rimska .,Epo-cha" ie nedavno prinesla izvlečke iz nekih Trumbičevih pisem, v katerih ee batje Trumbič rriiatelisko izraža o Italiji in Italijanih; sedaj minister Trumbič on».o demenfira te glasove in izjavlja, da ni nikdar pisal pisem, ki jih citira ,,Epccha". a še manje, cla je kdaj rekel, da smo Jugoslovani dolžni zahvalo Italiji za naše csvofcr-ienje. * Tiskarsko društvo v Zagrebu je imelo v nedeljo izredni občni zbor, na katerem se je razpravljalo o podaljšanju kolektivne pogodbe. Sklenjeno je bilo da se kolektivna pogodba podaljša za eno leto, zahteva pa obenem 50 % povišek plače. Tudi za nočno de- j lo se zahteva nadalnji 50 % povišek. j Tiskarji so izročili principalom pose-j ben memorandum, v katerem zahtevajo i odgovor do torka opoldne. * Iz Trbovelj nam pišejo: V gotovih krogih se zopet tajinstveno namiguje, da bo kmalu zopet izbruhnil štrajk in da se bo takrat vse drugače obneslo. Na Piškovcu se vršijo neprestana posvetovanja, h katerim vabijo razni hujskači in katerim baje prisostvuje tu in tam tudi neki oblastveni organ. Je to mogoče? 31 Razpust požarne hrambe v Voj-siku. Vlada je razpustila požarno hrambo v Vojniku, ki je ravnala proti pravilom s tem, da ni hotela sprejemati slovenskih članov in ker se je branila vpeljati slovensko poveljstvo. Občina je dobila nalog, da prevzame inventar in ga izroči novousta-navljajoči se požarni brambi. * Občinski svet v Vojnikn je na svoji zadnji seji sklenil, da črta vse častne občane razen Hoehna, ki je sicer Nemec, a je kljub temu tudi Slovencem veliko dobrega storil. Med črtanimi častnimi občani so znani nemški politiki Steiner, Lenko i. dr. * Podružnica .Jugoslovanske Matice" za Brežice in okolico priredi na Martinovo nedeljo, dne 14. novembra t 1., velik Martinov dan v vseb prostorih ..Narodnega doma" v Brežicah, kar naj blagovolijo druga vo iz Falske elektrarne. Pri tej priliki se je nabralo po ulicah mnogo-brojno občinstvo, ki je z vskliki in prepevanjem pozdravilo novo luč. V kratkem bodo razsvetljene tudi stranske ulice in javni ter privatni obrati. * Zahrbten napad na Slovence. Iz Maribora nam poročajo: V nedeljo popoldne so imeli Nemci na Teznu svojo kolesarsko dirko, kateri je sledila veselica v gostilni Roth. Ko sq se mimo vračali Sokoli iz Hoč, so jih Nemci čakali in iz zasede streljali nanje. K sreči ni bil nihče zadet. Ko je prišel mimo podnarednik Čuš, so ustrelili tudi nanj in ga zadeli v nogo in v trebuh. Podnarednik leži iežko ranjen v mariborski rezervni bolnici in se ne ve ali bo okreval. * Poštni imenik. Ministrstvo pošt je izdalo imenik vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih postaj v našem kraljestvu. V imeniku je točno naznačeno, kako službo (nočno, dnevno) ima vsaka postaja; v dodatku se nahaja pregled železniških prog in ambulantnih pošt, kakor tudi potrebna navodila za poštni Rova naredila glede osiguraaje tiijs valute. Podpisana je in izide te dni nared-ba, ki regulira trgovino z devizami in valutami. Vesti, ki so do sedaj bile raz-žirjene o vsebini te naredb,e niso povsem točne. Med tem, ko je moral do sedaj vsak izvoznik zasigurati tujo valuto pri devizni centrali, vršile bodo v bodoče ta posel Narodna banka s svojimi filijalkami in druge banke, ki imajo osnovno glavnico vsaj štiri milijone kron in ki dobijo tozadevno pooblastilo od generalnega inšpektorata v finančnem ministrstvu. Načeloma se izvaža za naš denar. Vsak izvoznik pa mora prodati po dnevnem kurzu enemu teh zavodov tujo valuto, katero dobi za izvoženo blago. Banke, ki bodo sprejemale tuje valute, morajo dati na razpolago finančnemu ministrstvu eno tretjino tuje valute, in sicer po dnevnem kurzu, ostali dve tretjini pa morajo prodati uvozničarjem. Bistvene določbe nove naredbe se glasijo: Radi kontrole nad prometom z devizami in valutami je generalni inšpektorat finančnega ministrstva dolžan voditi evidenco celokupne trgovine z devizami in valutami. Dosedanja centrala za pladnje v inozemstvu (devizna centrala) se ukine. Vsi po6li z devizami in valutami kakor tudi vsi do sedaj še ne-likvidirani posli devizne centrale, preidejo na generalni inšpektorat. Vsi naši deželni proizvodi se prodajajo v inozemstvo za naš narodni denar. Nobeno blago, ki ni s posebnim odlokom finančnega ministrstva izvzeto iz tega režima, se ne sme izvoziti iz države, dokler ni dokazano, da je inozemski kupec, ki želi izvoziti blago, izvršil nabavo dinarja, odnosno krone, s katero je blago plačal, na našem denarnem trgu za valuto države, v katero se blago izvozi. Ako producppt, odnosno izvoznik, ki sam izvozi blago na tuji trg, ni državljan naše države, ne more izvoziti blaga, ako ne garantira, da prinese ekvivalent tuje valute najdalje v roku dveh mesecev od dneva, ko je blago prekoračilo našo mejo, v našo državo. Kontrolo, da je inozemski kupec kupil dinarje, odnosno krone na našem denarnem trgu za valuto svoje države, bodo izvažali blago, obvezati, da prinesejo lijalkami in denarni zavodi, ki bodo za to pooblaščeni. Pri teh zavodih se morajo tudi proizvajatelji, odnosno izvozniki, ki so naši državljani in ki bodo izvašala blago, obvezati, da prinesejo ekvivalent tuje valute, ki jo dobijo za blago, v našo državo in da izmenjajo tujo valuto na našem denarnem trgu. govska bilanca, inozemski dolgovi, velika množina papirnatega denarja in vsesplošna politična situacija v posameznih državah. Vsa plačilna sredstva so izgubila na vrednosti v primeri z blagom. Večina plačilnih sredstev je izgubila na vrednosti tudi v primeri z zlatom. Zlato je padlo v ceni napram blagu. Desorganizarija v denarništvu zabranjuje gospodarsko rekonstrukcijo. =-: Tvornica vozov. V Ravnoj gori ta je vršil v soboto izredni občni zbor društva Počivalnik d. d. Društvo ima svojo tvoraico za vozove v Mariboru in v Ravnoj gori. Sklenjeno je bilo, da se poviša glavnica na 15 milijonov. Stari delničarji dobe po eno novo delnico^ Gradnja mariborske tvornice je že tako napredovala, da bo zamogla že koncem meseca pričeti z delom, tvornica y Kriza je vsesplošna in ni prizanesla Ravnoj gori pa prihodnje leto. niti dižavam, ki imajo velike zlate sklade za kritje bankovcev. Zato je sumljivo, da se bruseljska konferenca v veliki meri peča z vprašanjem, kako odpomoči svetovni denarni krizi. Belgijski delegat Delacrouc je stavil predlog za ustanovitev mednarodne emisijske banke. Pojavila se je stara misel Napoleona III., izdati enotni svetovni denar, ki bi imel v vseli delih sveta enako vrednost. nih ravnateljstvih za deset dinarjev. * Brzojavne pristojbine za časopisje. Da se olajša poročanje naših dnevnikov potom posebnih dopisnikov iz inozemstva, je naše ministrstvo pošte in brzojava sklenilo pogodbo z brzojavnimi upravami v Franciji, Avstriji, Češkoslovaški, Nemčiji, Angliji, Madžarski in Belgiji, da se časniške brzojavke sprejemajo po znižani ceni, in sicer 50 % normalne pristojbine. * Vreme v Primerja je tako krasno, da se ljudje še sedaj kopljejo. Vsi hoteli so prenapolnjeni in naznanjene so že predbeležbe za celo jesensko in zi.n-sfeo sezono. Letos pride prvikrat naša ,,Riviera" v poštev za zimovanje. * Samomor. Ravnatelj beograjske električne centrale, Dragotin Bori-savljevič, se je v soboto ustrelil. Zaradi velike nervoznosti dovoljen mu je bil enomesečen dopust, a predno ga je nastopil je izvršil samomor. Ig uradnih listen. Imenovanja pri agrarni direkciji. promet. Knjiga se dobi pri vseh pošt- iSlSlVS nih ravnnfrpKehrjfi Izvozniki so dolžni, dati enemu imeno- nesejo ekvivalent tuje valute, ki jo dobe za blago v inozemstvu, v našo državo in da prodajo bodisi pri zavodu, pri katerem se je obvezal za izvozno valuto, bodisi pri drugi banki, ki ima pravico trgovati z devizami, bodisi na javnem tržišču pod kontrolo delegacije finančnega ministrstva. Od celokupne količine deviz na Pariz, Italijo, Švico, Angleško, Amerike, Holandsko in Grško, ki jo dobijo na ta način pooblaščeni denarni zavodi, sme vzeti za sebe država, odnosno Narodna banka eno tretjino, brez nikakih stroškov in provizije po istem kurzu, po katerem so kupljene od izvoznika. Ostali dve tretjini sme denarni zavod svobodno predati za potrebe naše uvozne trgovine, in sicer na način, kakor je določeno v tei na-redbi. Izplačilo odgovarjajoče vrednosti dinarja mora plačati država zavodu takoi, ko prezentira devizo, ki pripada državi. Do 200.000 francoskih frankov smejo izdajati denarni zavodi taka plačilna sredstva vsakemu posamezniku ali firmi enkrat mesečno brez predhodnega dovoljenja generalnega inšpektorata. Devize preko te svote izdajajo denarni Pri agrarni direkciji v Ljubljani šo zavodisamo onim osebam in firmam, imenovani: za direktorja, v činu načel-jkl Podložijo specialno dovoljenje gene-nika 2. razreda, dr. Friderik Lukan, do-! ra,nefa inšpektorata. Nobeden draarm sedanji glavni poverjenik za Slovenijo;! ^vod,v ,d™ ne .IHore otvarjati kre-za inšpektorja 3. razreda dr. Anton di*ov" in d^atI posopi na pociagi tujin Šapla, za referenta 2. razreda Mihajlo'va'ut lndevizJ^^M50^ Meža (ki je nedavno v Ptuju umrl), za1 v kohkor obstojajo, se morajo likvi-inšn-.fctoija 1. razreda Viljem Putik -zal dirati v teku meseca po ra^la-rc.: renta 3. razreda inž. Anton Sodnik,i novc naredbe. .Za kntje stroskov za arhivarja 1. razreda Ivan Tavčar in: P" k°ntroh operacij p acajo denarni Ivo Ver bič, za arhivarja 2. razreda i zavodi do 1 Fran Mam, za referenta 3. razreda in okrožnega agrarnega poveijenika v Ljubljani Matko Brunčič, za inšpektor- glavnice, a menjalnice in druga pod-i jetia, ki se bavijo s trgovino z valuta-| mi, do 1 odst. od brutto davka vštevši ja"3.'razreda"in ^krežnega"agrarnega! doklade. Vsak denarni zavod, ki ima poverjenika v Mariboru dr. Vilko Pfci- \ Y3al 4 milijone kron osnovne glaraice, nri žuoa- morc dobiti pravico, da se peca s trgovino deviz ia valut v zmislu" tc naredbe. * " fer, za referenta 3. razreda pri župa-nijskem agrarnem uradu v Mariboru Ivan Sancin, za sekretarja 2. razeda in okrožnega agrarnega poverjenika v Bo- L?ž:Iv?m D,om!ceJl !? ^'Jf: = Meihmciaa denarna kriza. Gospo- nest Bratuž, za sekretarja 3. razreda pri župan ijskem agrarnem uradu v Murski Soboti Josip Šauta, za pisarja 2. razreda pri agrarni direkciji v Ljubljani Vinko Zore in Ignacij Pelhan. : V zavedu za gluhoneme v Ljubljani so imenovani: za upravitelja France Grm, za strokovno učiteljico Vita Zupančič, za strokovne učitelje Ludoyik Dermelj, Rudolf Dostal in Ivan Erbež-aik, za kateheta Viktor Sega. darska in finančna sekcija Zveze narodov je že pred letom dni pripravljala material za sedanji finančni in gospodarski kongres v Bruslju. Te gospodar- = Amerikanski delovni trg. Ameri kansko dnevno in strokovno časopisje se že dalj časa važno peča z dejstvom, da imigracija pada in da ima to znaten vpliv na produktivne in razvojne možnosti severoameriške industrije. V ameriškem gospodarstvu se kaže veliko pomanjkanje delovnih sil za grobo, težko delo in to vsled tega, ker je priseljevanje za čas vojske padlo na letno 240 tisoč, dočim je pred vojno povprečna imigracija dosegla 1,300.000 novih naseljencev. Amerikanec je razvajen in ne ljubi težkega, grobega dela. Povsod prevladujejo neamerikanci. Amerikan-skemu gospodarstvu manjka vsled zmanjšane imigrarije en milijon delavcev, ki bi se naselili, ako bi ne bilo vojske. Poleg tega je ugotovila šta-tistika, da se namerava vrniti nazaj v domovino Okoli 1,400.000 ljudi, ki imajo zaradi nizke evropske valute možnost, si ustvariti doma trdo materijelno bodočnost. Merodajen za povratek v staro domovino pa je še drugi moment. Vlada je namreč ostro nastopila proti raznim tujerodnim boljševiškim agitatorjem in ta nastop je masa smatrala, da je na splošno obrnjen proti njej in da bi se Amerika rada iznebila vseh tujerodnih elementov brez ozira na ne-boljševike. Nastala je težka atmosfera, ki priseljencem ne da lahko dihati. To dejstvo daje amerikanskim industrijskim krogom misliti in izvrševalni odbor Internacional Conncila je zasnoval široko akcijo, kako odtok delavstva zajeziti. To stremljenje naj podpira vlada s tem, da olajša zakone o tujcih. Vse amerikansko javno življenje mora priseljencem pokazati, da so dobrodošli gostje, ki bodo sprejeti k6t polnopravni državljani. Tej amerikanski kapitalistični akciji je zelo dobrodošlo poročilo, da mnogi izmed onih, ki so se vrnili v stare kraje, niso zadovoljni z razmerami doma in da se nameravajo zopet vrniti v ameriške tovarne. Ta strah pred razmerami v povojni Evropi upajo, da bo marsikoga od njih 1,400.000 odvrnil od namena, odtegniti svoje sile amerikanski produkciji. Jugoslavija je na teh razmerah silno interesirana in naša gospodarska dolžnost je, da pridno zasledujemo izšelje-valno gibanje in storimo potrebne korake, da jugoslovanska delovna moč ne bo služila samo tujim koristim. = Davek na poslovni obrt. Z uvedbo davka na poslovni obrt v vsi kraljevini so spojene gotove dolžnosti davčnih obvezancev glede vodstva knjig in plačila tega davka. Da se ta posel čim laglje in smotreno izvrši, je finančni minister povabil na posvetovanje za 10. oktobra zastopnike vseh trgovskih zbornic iz vse kraljevine. — Po prvotnem načrtu bi se imel ta davek pobirati že s 25. septembrom. Finančni minister pa je na prigovor finančnega odbora in zastopnikov trgovine in industrije izprevidel, da ta davek se ne more pobirati v taki obliki, kakor je po finančnem zakonskem predlogu določeno. V finančnem odboru so poslanci zahtevali, da se mora zakon tako iz-premeniti, kakor bodo smatrali strokovnjaki za najprimernejše. Finančni odbor je tudi izposloval, da se ta davek ne bo redno pobiral pred januarjem prihodnjega leta. = živinski sejmi v Maribora se polagoma razvijajo. Na sejem dne 28 septembra so pripeljali kmetje 51 volov, 4 bike, 95 krav in 4 teleta, na sejem dne 1. oktobra pa 199 prešičev po 32 K žive teže. = Bolgarsko žito za Čehoslovaško. Na podlagi ravnokar sklenjene trgovske pogodbe ie posebna češka komisija nakupila v Bolgariji 2000 vagonov koruze po 70 franc. frankov in ,1640 vagonov pšenice po 150 frank. = Tovarna vagonov. Nedavno smo poročali, da je hrvatska družba „SIa- vonia" nameravala osnovati v Brodu na Savi tvoraieo vagonov. Kpkor se sedaj poroča, ministrstvo osnovanje tvornice v Brodu ni vzelo na znanje in za- = Cena češkega sladkorja. Sladkorna komisija v Pragi se je te dni posvetovala o novih cenah za sladkor. Določila se je cena 440 češkoslovaških kron za 100 kilogramov sirovega sladkorja. Za bel sladkor se je določila cena 701: češkosl. krono za 100 kilogramov. Ako se vpošteva izvozna carina in drugi stroški, bi utegnil kilogram češkega sladkorja stati franko kolodvor Ljubljana, ocarinjen in s plačilom državne trošarine vred, približno 56 jugoslovanskih kron. — Potrebščine za armado. Ministrski svet je odobril predlo? vojnega ministra, naj se oskAa naše armade z obleko in obutvijo vrši v prihodnje v mejah naše države. Minister je svoj pred-1 log obširno utemeljeval ter naglašal, da bo država na ta način prištedila 250 milijonov dinarjev in da denar ostane v državi. Če bi pa nabavo naročili v Ameriki, bi potrošila država nad pol milijarde dinarjev, a izgubila bi razen tega one koristi, katere bo imela vsled pospeševanja produkcije naših' tvornic. Borze 4. oktobra. Produktna borza. Moka nularica franko Darda brez vreče 15.20, fina krušna moka brez vreče 13.20. Zagreb. Današnji promet je bil slab. Čvrst je bil le dolar. Največ se je zahteval Dunaj, ki je nekolko padel. Devize: Berlin 197 do 198, Milan 515 do 519, London 417 do 430, Newyork 120 do 122, Pariz 815 (blago), Praga 158 do 159, Dunaj 37.5 do 37.7. V a* late: dolarji 118.25 do 118.50, avstriji ske krone 39 do 40, rublji 127 do 129, češke krone 172 do 180, funti 405 do 406, francoski franki 790 do 800, na-poleondori 414 do 420, marke 197 do 198, leji 220 do 224, lire 510 do 515, turške lire 450 do 460. Efekti: denar blaga i . . 1030 1100 ..... 435 UO . . . 1«S0 1640 . . . «00 SOD : . . 2500 , : . . 700 710 107S 1135 i ind.. ske in finančne študije je. Zveza izdala hteva, da se zgradi ta tvornica v Ni- v posebnem delu „Curr6nsis afler the * *'--'--1 i — War". Delo je bilo sestaljeno na pod- >u. Ako se ta vest potrdi, potem „Sla-ne bo gradila tvornice, lagr memorandov raznih strokovnjakov ker ji Niš oe koavenira. (Ne vemo, ka-iz vseh, držav ia prihaja -k sledečim ko si ministrstvo predstavlja vpostavi-žaključkom: Glavni faktorji, ki so vpil- tev"naših železnic, ako zabranjuje ustavah na valuto y vseh državah so: tr- novitev tvornic Od. uredn.) Banka za Pi Banka za Hrvatska Brnika Brod na 'Savi Jadranska banka Hrv. zeraaljska banka Ljubljanska kreditna . Narodna banka . . . : : • Z : . . 850 Prva hnr. Sledionioa ....:.,... 10.7C0 10300 Ročka pnčka banka 425 a S06 m nad morjem Dsn a I §! Uoo Al ■nZ > Ss ° S. o-|i Vetrovi Nebo S to i a 4. okt. 7. vi 785-9 ut brcrretra dež 4. okt. 14. nri 788-6 19-8 si. vzhod več. ebL 4. akt. «1. nri 789-8 16*7 brez vetra oblačno Obir 2044 m nad morjem 1. okt. 4. okt »1. nri 7. 594-7 594 8 afrstzh. Srednja včerajšnja temperatura 17-4, Vremenska Spored: Več. oblačao ' deL obli? trs Mrm T-tfiajs < i ob (J, l 17 JI. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra". Odgovorni urednik Vit f . Jelene. Narodno gledalHKe. Drama: Torek, 5.det.: Zaprto. Sreda, 5.okt.: Milan Ogrizovič: iia- sanaginica. D. Četrtek, 7.det.: Cankar: Za narodov blagor. A. Petek, 8.okt: Leraid Andrejev: Anfi-sa. E. Sobota, 9. det: Bernard Shaw: Pyg- malion. B. Nedelja, 10. okt: Milan Ogrizovič: Hasanaginca. (Izven.) Ponedeljek, ll.okt: Ivan Cankar: Za narodov blagor. D. Opera: Torek, 5.okt: Verdi: Rigoi^io. E. Sreda, 6. okt.: Risto Savin: Lepa Vida. C. Četrtek, 7.okt.: Gounod: Faust. B. Petek, 8.det.: Leoncavallo: Glumači; Bayer: Kraljica Lutk. D. Sobota, 9. okt.: Oskar Nedbal: Iz bajke v bajko. A. Nedelja, 10. okt.: Verdi: Trubadur. (Izven.) Ponedeljek, ll.okt.: Zaprto. Proda se hiša vom, tik glavne ceste V Trbovljah, najbolj primerna za obrtnike. Več se izve pri lastniku Iv&nn OreinUcn, zaloga pive «TInion>, Trbovlje. 256 5—3 želi vstopiti kot _ praktikant t pi- sarno večje lesne trgovine ali dragega večjega trgovskega podjetja. — Ponndbe pod „Prakttkanf poštnoležeče Konjice. 263 !! Klavir!! znamka „Maroidw, popolnoma d.bro ohranjen, prodam zarad preselitve po ngodnl oral. Ogleda se pri lastnika aa Vrhniki, Stara oMta it. 10a. | Se nov pisalni stroj „0IW ! se orao proda pri kajigarjn Urbana 1 Horvata v Ravna mosta. 263 3—2 ISiemo povsem samostojnega dobrega skladiščapja prvovrstno moč, s popolno strokovno na-obrazbo. 265 „Sidro" d. d. za trgovino z želez-nino, Zagreb, Vlaška ulica 40. Pienion, Ječam, sob, pasulj, knknruz, mast, slaninu i sve ostale semalj. proizvode te prženi ječam (iladna kava) nudi izvoznička i nvoznička trgovina 267 10-1 Milan P. Jovanovič, Mitrovioa, Srem. Več raznašalk sprejme takoj uprava Jutra", Sodna ulica 6. Med, suhe gobe in fižol Kupuje po nasiljih dneunlh cenah družba „SADM, trgovina in industrija z deželnimi in gozdnimi pridelki, Ljubljana, Beethovnova ulica 261 Prosi se za ponudbe. Dne 13. oktobra 1920 ob fl. uri predpoidne se do vršila pri intendanturl Dravske divizije v LJubljani licitacija za oddajo mesa za ljubljansko garnizijo za meseca november in december. Potrebna dnevna količina mesa 1200 do 1500 kilogramov; kavcija znaša 100.000 kron. Vsi interesentje se k tej licitaciji vljudno vabijo. Licitacija je ustna in se morejo predpisani pogoji pregledati dnevno od 10. do 12. ure v pisarni intendanture, kazino, 1. nadstropje E. broj C699 Dravska divizija. Po zapovedi komandanta načelnik intendanture: 268 2—1 podpukovnik : Al. Seničič. 6-2 Nežigosane bankovce v vsaki množini prevzame in zamenjava na mestu Osvald Elbl, Wien VI., Wallgasse dobro ohranjen §j-; 0 Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega ~ haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prva haloška trgovina z vinom Ante Korenjak in drug pri Sveti Barbari v Halozah, fes-i g parni kotel lWalzenkessel) za 5000 do 6000 litrov vsebine. Natančni popis, kje se ga lahko ogleda, in zadnjo ceno je poslati na centralo Dravogradske rafinerije mineralnega olja v Mariboru. I 264 3—1 I !SSBSSS5BR?B I I delniška družba za mednarodne transporte. i Brzojavni naslove Balkansped. 70 5 I Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. J Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani. I Prvo ljubljansko lavno skladišče spojeno s tirom južne železnice. ==■ 1 Največj spedioijsko podjetje I ISB^jTSBB Kreditni zavod za trgom in industrijo y Ljubljani. Poziv k subskripciii delnic. Upravni svet oddaja v javno subskripcijo vso osnovno glavnico, ki znaša 20,000.000 K in je razdeljena na 50.000 na prinosca se glaseiih delnic po 400 K (§§ 5. in 6. pravil). Nominalni znesek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati s 5 °/0 obrestmi od 1. januarja 1.1. dalje. Vrhutega je vplačati za stroške, zlasti izdajo delnic, po 60 K za vsako delnico. Subskripcija se vrši od 1. do 15. oktobra 1920. Prijave sprejema Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Delnice so deležne čistega dobička od 1. januarja 1920 ter so opremljene s kuponi za leto 1920. Vsakemu subskribentu bo izdal zavod potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. O dodelitvi delnic odloča upravni svet svobodno, vendar postane dodelitev pravomočna šele z odobre-njem ministrstva za trgovino in industrijo oddelka v Ljubljani. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitbi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic, oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. Vse delnice ostanejo pod zaporo do občneera zbora, ki bo odobril bilanco za šesto poslovno leto. V smislu § 16. pravil daje na občnem zboru stikih 25 delnic po en glas. Za upravni svet: 330 3-8 predsednik. podpredsednik.