DELAVSKA
POLITI
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesačno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2‘25D. Pri večjem številu objav popust
Št. 3.
V Mariboru, sobota 8. januarja 1927.
Leto II.
Čvrsto na delo!
Še dva tedna in glavno agitacijsko delo za volitve v oblastne skup-ščine bo pri kraju. Pravzaprav tekom teh dveh tednov se bo volilna borba šele prav razvila in obenem tudi končala. Vsled kratkega volilnega roka in vsled praznikov so se politične stranke doslej omejile le na vložitev kandidatnih list. V bližnjih dneh se bo tedaj volilna borba odločila in v teh bližnjih dneh moramo tudi mi intenzivno na delo, da pokažemo, da je delavska stranka, čeprav navezana sama nase in zapostavljena in prezirana, sposobna razviti širokopotezno in inteligentno agitačno delavnost med najširšimi ljudskimi sloji.
Potrebno je zato, da ne odlašamo niti ure, niti dneva več, da stopimo povsod, kjer je le možnost in prilika, v stik z volilnimi masami. Volilno maso, razočarano vsled večnih prevar od strani meščanskih strank, moramo dvigniti in vzpodbuditi, privesti v naš krog. prepričati, da mora glasovati za kandidatne liste združenih razrednih delavcev, ako hoče rešiti sebe in svojo zemljo sicer neizogibne propasti. Zato: Na shode, na sestanke, In to ne samo po delavskih centrih, nego tudi na vaseh!
Meščanske stranke vodijo volilno borbo po starih vzorih. Za klerikalce so izdajalci Slovenije demokrati, za demokrate pa klerikalci. Kar je vmes, se pa lovi med eno in drugo stranko in ribari v kalnem. Programatičnosti in načelnosti v tej glupi medsebojni borbi slov. meščanskih strank ni bilo nikoli, še manj je je danes. Kakor pred petdesetimi in šestdesetimi leti, tako se vodi še danes vzlic temu, da je bilo vmes toliko vojne, prevratov in sprememb, ves boj za politično
prvenstvo s psovkami in podtikanji, z osebnimi gonjami — naredilo se pa ni ničesar za rešitev in osrečitev naroda, ki ni še nikoli tako ječal pod tako težkimi bremeni, kakor danes.
Temu se mora napraviti kraj, politični borbi v Sloveniji moramo dati končno svoj resni, socialni karakter, svojo značajnost. Zato je pa potrebno, da se delavska borba aktivizira, da preidemo v ofenzivno akcijo, da začnemo biti energično v obraz naše gnile in lažnjive slov. buržuazne stranke. Ne sme se dopustiti, da bodo tudi volitve v oblastne skupščine le povod za krepko nadaljevanje vsakdanjega prepira med buržuaznimi narodnimi strankami, — tem volitvam moramo utisniti pravi karakter, pozvati moramo narod, naj začne končno resno presojati to staro politično igro, da bo končno prelomil s starimi tradicijami in vstopil v novo politično življenje s tem, da se bo pridružil stranki, ki pravi, da se bo slov. narod otresel pijavk in odiranja ter rešil sebe in svoje gospodarstvo le potom energične akcije pro-bujenih mas v parlamentih in v oblastnih skupščinah in — na ulici!
Zato na shode, na sestanke, med ljudstvo sploh, s parolo: Delavci in kmetje vkup! Oblastne skupščine delovnemu narodu! Proč z buržu-azniini političnimi sleparji! Proč z zahrbtnim kapitalizmom! Proč z lažnjivim patriotizmom! Delavci in kmetje in ves delovni narod — v eno fronto!
Delavski zaupniki, čvrsto na de-
lo,	v ofenzivo, v akcijo! 23. januar mora pokazati, da je narod našel končno pravo pot in da hoče, da služijo samouprave njemu in ne njegovim izkoriščevalcem, izdajalcem in uničevalcem!
Dve značilni obletnici.
V	teku petdeset let postane Evropa zvezna država. Tvorila bo skupno gospodarsko enoto. Carinske meje bodo odpravljene; oboroževalna tekma med posameznimi evropskimi deželami prestane.
Ne, to ni ponatisnjeno iz socialističnega besednjaka, ampak iz govorov in manifesta mednarodnih bankirjev. Prišli so do spoznanja, da jc razkosanost evropske ekonomske celine v škodo Evropi in svetovni ekonomiji. In četudi so priznali to resnico, v kar so jih prisilili ekonomski zakoni, so socializmu nasprotni kakor so bili. Propagiranje evropske meddržavne federacije je bilo pred leti veleizdaja, socialistično sanja-štvo, utopija itd. Buržuazni svet je s posmehovanjem odgovarjal na dokaze in argumente socialističnih gospodarskih veščakov.
Danes ni več posmehovanja. Evropski kapitalizem se združuje v mednarodne truste. Na konference panevropske unije ne prihajajo danes samo socialisti, ampak tudi predstavniki vladajočih slojev v evropskih deželah.
Proces ne bo gladek, a je razvojno normalen. Dne II. novembra 1918 je bilo podpisano pflimirje med Nemčijo in zavezniškimi državami. Svetovna vojna kot taka je bila zaključena. Osem let je od tega, in v teh osmih letih je storil razvoj v smeri
socialistične družbe precejšnje korake. Povojni razvoj je bolj evolucijskega značaja. Armada bajonetov v Evropi je velika, celo večja kakor je bila pred vojno. A svet sc vojne boji in se jo oteplje. Mednarodnih konferenc ni bilo nikdar toliko kot v tej povojni dobi. Včasih jc bila beseda mednarodnost že sama na sebi zločin proti patriotizmu. Bila je zločin, ker je bil delavski pokret prvi, ki je spoznal njen pravi pomen. V mednarodnosti je videl rešitev človeštva.
Danes in že dolgo imamo mednarodne bankirje. Sedaj imamo tudi mednarodne truste. Kapitalizem jc v bistvu mednaroden; kapitalisti posamezne dežele investirajo svoj »kapital« v vseh drugih deželah. In čim bolj je to investiranje različno, toliko bolj se bodo združevali v mednarodne zveze. Taki so zakoni ekonomskega razvoja na njegovi poti do socialistične gospodarske uredbe.
Dne 7. novembra je minilo devet let, odkar je na krmilu nekdanje carske Rusije sovjetski režim. Ko jc strmoglavil Kerenskega, je bil eks-tiernuo idealističen v reformah, brez-obznen v boju, nepomirljiv z nasprotniki.
Po devetih letih sovjetske vlade s:e je v Rusiji marsikaj izpremenilo. Dežela je mirnejša in njeni funkcionarji praktienejsi. Naučili so se računati z dejstvi iu razmerami kakor-
šne so. Mnogo je še med njimi takega, kar bi bilo vrednojn potrebno izboljšanja. Ker so izpopolnjevanju dostopni, je v tem tudi garancija za izboljšanje.
Nemčija je po osmih letih sprejeta v družbo držav, in prišla je že skoro v vrsto enakovrednih držav, ki odločujejo v svetovni politiki. Mnoge, ki so ji 1. 1918—1919 diktirale poniževalne pogoje, je pustila celo zadaj, četudi je bila premagana in izobčena iz »poštene, dostojne družbe«. Cas celi rane. Kar je neozdravljivega, pogine.
Ves svetovni koncert držav, z izjemo Nemčijo, jc preklel Lenina in njegov režim, ko je zavladal v Rusiji. Napovedal mu je boj ter prisegel, da ga nikdar ne prizna. Iz Moskve pa so odgovarjali, da je borba nepomirljiva, da kompromisov ne bo, da zaplenjena lastnina ne bo povr-
njena, da dolgov prejšnje Rusije ne bodo nikoli priznali, da se vse privatno lastništvo v Rusiji iztrebi s koreninami. A danes?
Devet let po sovjetski revoluciji v Rusiji, osem po sklenitvi premirja. Veliko viharjev in potresov je bilo v tej razburkani dobi. Povsod pa se opaža željo po gospodarski in politični rekonstrukciji, po reformah, ki bi zasigurale mirnejše odnošaje in večjo gospodarsko stabilnost.
Na družabnem telesu je mnogo izpahkov, mnogo neredov v njenem organizmu. Treba mu je zdravil in tudi operacij. Da postane zdrav, je važno, da se suče v mejah normalnih zakonov razvoja, da se otrese civiliziranega barbarizma in da krene na pot, ki vodi v civilizacijo človeka.
Socialistično gibanje je najboljša tonika človeški družbi, kajti ta je. ki ji pomaga do zdravja.
Volilna borba v ljubljanski oblasti.
Ljubljana, 5. I. 1927.
V ljubljanski oblasti je bil de1-lavski pokret vse bolj razcepljen, kakor n. pr. v mariborski, zato je tem bolj razveseljivo dejstvo, da se ravno tukaj razmere v tako hitrem tempu ozdravljajo.
Kakor bo čitateljem znano, se je po dolgotrajnih naporih in velikem samozatajevanju naših organizacij posrečilo sestaviti enotne delavske liste za‘oblastne volitve, ki so bile vložene ood imenom »Zveze delavskih strank«.
Bernot in njegova ožja družba sicer na enotno delavsko listo niso pristali, ker so zahtevali vse kandidature v delavskih okrajih zase, vendar so pa člani te stranke, kolikor jih tukaj še sploh imajo, na celi črti za našo listo. Približno tako se godi tudi narodnim socialistom, katerih vodstvo se je zvezalo s samostojnimi demokrati, toda organizacije in njihovi pristaši pa javno izjavljajo (Novomesto itd.), da bodo volili kandidate »Zveze delavskih strank«.
Tokrat tudi klerikalcem ne gre pšenica tako v klasje, kakor so bili zadnja leta vajeni. Krščansko socialno krilo se jim temeljito upira, ker jim jc strankina gospoda odklonila vse kandidate na boljših mestih. Med kmeti pa tudi ni pravega navdušenja, ker predobro čutijo, da je »autonomija« temeljito zafurana. Sicer skuša vrhovno vodstvo nadomestiti to parolo s samoupravo, toda člani instiktivno čutijo, da ni samonikla, temveč da je izposojena od nas socialistov.
Med tem se pa naš pokret vese-
lo	koncentrira. Zlasti Ljubljana in okolica sta do dobrega razgibani.
V	Ljubljani skoraj ni okraja, kjer bi sc pretekle dni ne vršil kak naš shod ali konferenca in v ljubljanski okolici so se zlasti v minulih praznikih vršili skoraj po vseli vaseh naši shodi. Poročevalci, ki prihajajo s teh shodov, so od obilne udeležbe in stvarnih debat skoraj presenečeni, ker nihče ni pričakoval, da bo konec tako dolgotrajne krize delavskega gibanja s takim razmahom solidarnosti zaključen. Opisati hočem potek le v nekaterih značiluej-ših krajih, da si bo čitatclj lahko ustvaril sam svojo sodbo.
V Vevčah, v tej klerikalni trdnjavi, ki jo pred vojno ni bilo mo-l
goče zavzeti, se je takoj po vojni pokret lepo razvijal. V tamkajšnji papirnici je zaposlenih skoraj tisoč delavcev in je to torej važna delavska postojanka. Po razkolu so se spočetka ti delavci odločili za komunizem, toda nepravilna taktika te stranke jih ni trajno pridržala, temveč so padli skoraj vsi v popolno apatijo. Zadnje čase niti strokovne organizacije niso imeli. Še pri volitvah v Delavsko zbornico so oddali skoro vse glasove krščanskim so-cialcem. Pri sedanjih volitvah je pa čutiti med njiim zopet močno gibanje za rdečo fronto in sestanek, ki se je vršil pred dvema tednoma, je bil nepričakovano lepo obiskan in razpoloženje jako razveseljivo. Po govorih referentov Svetka, kandidata Trškana, Ajdiškove in Mlinarja se je oglasilo k debati večje število domačinov, ki so razložili lepo zasnovan načrt volilne agitacije.
Preteklo nedeljo se je pa vršil za ta okraj že drugi sestanek, in sicer v Zalogu, katerega je posetilo zlasti veliko števiJo železničarjev, dobro so pa bili zastopani tudi papirniški in drugi delavci.
V Št. Vidu se je vršil pred dvema tednoma prvi sestanek zaupnikov, na katerem so poročali ss. Juri Stanko, Sedej in Trškan.
Preteklo nedeljo se je pa vršil za ta okraj javni shod v Gunclah, kateremu je predsedoval s. Stanko, poročala sta o programu za oblastne skupščine ss. Svetek in Jernejčič. Na shodu je bilo navzočih preko 50 volilcev, samih treznih in resnih možakov, ki so pazljivo sledili izvajanju referentov in z glasnim odobravanjem pokazali, da bodo posegli z vso energijo v volilno bitko. Značilno na tem shodu je bilo dejstvo, da je bilo poleg železničarjev navzočih veliko število obrtnikov in kmetov. Klerikalcem tukaj prav slabo prede, ker je bilo na njihovem shodu, na katerem je poročal bivši poslanec Gostinčar, samo 7 njihovih poslušalcev iu 1 naš pristaš, ki je šel tja iz radovednosti, kako bodo prali svojo »autonomijo«.
V Vikrčah se je vršil preteklo nedeljo isto tako lepo obiskan shod, na katerem sta poročala ss. Kopač in Mihevc.* Kot protigovornik je nastopil tudi Bernotov kandidat Cvaj-nar iz Medvod; ali pri glasovanju, na katerem so se izjavili razen treh vsi za našo listo, se je moral pre-
pričati, da je razkolništva za vselej konec.
Slični shodi so se vršili: v Mostah dva, v Spodnjem Kašlu, na Ježici, na Viču, v Šiški itd.
V	Ljubljani je pa, kakor že rečeno. volilna agitacija za naše kandidate v polnem teka. Ravno včeraj so se vršili shodi za trnovski okraj pri Sokliču, kjer so poročali ss. Mlinar, Sedej, Vidmar in Jakomin. Za sv. jakobski okraj se je vršil sestanek pri Vosperniku, na katerem je poročal s. Štukelj. Za vodmatski okraj se je vršil sestanek na Martinovi cesti pri Nacetu, kjer je poročal s. Tokan. Za poljanski okraj se je vršil sestanek v prostorih Sa-veza privatnih nameščencev na Poljanski cesti, kjer je poročal s. dr. Jelenc. Za Gradišče je poročal s. dr. Likar. Vsi ti sestanki so bili precej dobro obiskani.
Delavci, ki so organizirani v naših strokovnih organizacijah, se pri teh. volitvah zlasti trudijo, da bi moč proletariata tudi na političnem polju zrastla. Posebej je treba omeniti železničarje, ki kažejo pri teh volitvah prave čudeže požrtvovalnosti.
Kot novost pri teh volitvah je treba omeniti še, da je tudi med uradniškim življem veliko nagnenje za našo stvar. Uradniki, zlasti državni, se čutijo tako prevarane od meščanskih strank, da izjavljajo najvplivnejši funkcionarji njihovih organizacij, da je treba meščanskim strankam pokazati, da uradniški glasovi niso kapitalistom vedno na razpolago.	X.
Združeno lista delovnega naroda zmaguje!
Naša stranka je zadnje dni priredila veliko število shodov v raznih večjih in manjših krajih. Pribiti moramo, da so bili naši. shodi povsod dobro obiskani in da je navdušenje za združeno delavsko kandidatno listo povsod še mnogo večje, nego smo slutili. Dobro so bili obiskani shodi v mariborski oblasti, kakor tudi v ljubljanski. Nobenega dvoma ni, da bo združeno slovensko razredno zavedno delavstvo želo pri teh volitvah obilen uspeh.
Razveseljivo in značilno obenem je dejstvo, da se naših shodov udeležujejo v velikem številu tudi kmetje. Na vseh shodih smo videli poleg delavcev tudi kmete iu videli smo tudi marsikaterega duševnega delavca, marsikaterega uradnika. — Značilno je to, ker priča na najzgovornejši način, kako naglo napreduje depauperizacija vasi, proletarjza-cija duševnih sil, sploh vseh najbolj koristnih potrebnih delovnih slojev v narodu. Naša vas in naš kmet propadata, propadata tudi uradnik in
duševni delavec — eni in drugi se obračajo do zavednega delavstva, se solidarizirajo ž njim, zavedajoč se končno, da je v združeni borbi vseh produktivnih sil rešitev in bodočnost delovnega naroda. Tako razumemo veliko zanimanje' kmetov in drugih slojev za orjaški boj našega delavstva proti kraji in korupciji, proti gospodarskemu davljenju delovnih slojev potom obdavčevanja in iz-stradovanja, proti političnemu naši* lju, ki stiska to razpoloženje naših intelektualcev, in ne čudimo se, da prihajajo sedaj te mase složno k nam, da se pridružijo borbenim vrstam razrednega delavstva.
Oblastne volitve bodo pokazale, da ni samo delavstvo složno z nami, nego da se poleg delavstva opri-jemljejo socialističnega dela in socialistične misli tudi ostali produktivni sloji.
Tako je prav!
Zato vsi složno v boj za zmago združenih delavcev in kmetov, v boj za zmago socializma!
Hoie milne skrinjice.
Naše volilne skrinjice v ljubljanski oblasti so:
Ljubljana: 1. skrinjica.
Ljubljanska okolica: 3. skrinjica.
Kamnik (srez): 4. skrinjica.
Kranj (srez): 4. skrinjica.
Logatec (srez): 3. skrinjica.
Radovljica (srez): 4. skrinjica.
. Krško (srez): 5. skrinjica.
Litija (srez): 4. skrinjica.
Novomesto (srez): 4. skrinjica.
Mariborska oblast:
Laško (srez): 3. skrinjica.
Maribor (mesto): 1. skrinjica.
Maribor (desni breg): 2. skrinjica.
Maribor (levi breg): 3. skrinjica.
Ptuj (srez): 2. skrinjica.
Celje (mesto): 2. skrinjica.
Celje (srez): 3. skrinjica.
Gornjigrad (srez): 2. skrinjica.
Konjice (srez): 3. skrinjica.
Slovenjgradec (srez): 2. skrinjica.
Ljutomer-Radgona (srez): 5. skrinjica.
Srez šmarski - rogaški - kozjaški: 3. skrinjica.
11090 pobuno v Albaniji.
V	Albaniji je izbruhnila spet obsežna vstaja, o kateri se še ne ve, kakšnega karakterja je in kaj zasleduje in kdo in kaj tiči za njo, ki je, po vseh dosedanjih vesteh sodeč, prav nevarnega obsega in utegne ro-. diti še prav neprijetne komplikacije iu posledice. Vstaši korakajo v smeri Skadra in so poslali odposlanca v Tirano, ki je zahteval, da naj Ahmed Zogova vlada izpusti na smrt obsojene tovariše vstašev, ki so bili ujeti ob priliki zadnje miriditske pobune. Ahmed beg Zogu je pa odposlanca
zaprl in javil vstašetn, da se ne mara vobče ž njimi pogajati in da jih smatra za veleizdajuike in da jih bo kot take tudi sodil in obsodil.
Vstaja se pa menda širi že po vsej albanski zemlji iu ni izključeno, da bo Zogu o celi stvari še drugače sodil.
Vemo sicer, da so v Albaniji take in podobne vstaje takorekoč na dnevnem redu in da jih je lahko čez dni tako ali tako konec — vemo pa tudi. da je zadnja leta baš Albanija ona točka, na kateri se koncentrira vsa zahrbtna delavnost evropske diplomacije in ni izključeno zato, da nam prej ati slej te periodične albanske vstaje rodijo težke komplikacije na Balkanu, ki bodo kompromitirale in končno uničile mirovna stremljenja in mirovno' delo.
Zato gledamo tudi na to poslednjo vstajo s precejšnjim vznemirjenjem, ker ni izključeno, da so v zvezi s to vstajo še drugi momenti in činitelji — da tiče za vsem nevarne izvenalbanske politične intrige.
Proročan mestne oDčine mariborske.
(Piše obč. svetnik s. Bahun.)
Nadaljevanje.
Osmo poglavje: Socialno skrbstvo.
Potrebščina Din 1,356.720, kritje Din 404.597, primanjkljaj 952.123.
Po neprestanem dreganju ter pritiskanju socialistov, se je čutila večina prisiljeno, ta del proračuna nekoliko zvišati. To zvišanje se vidi — saj na papirju! Ta proračun se deli na razne postavke, ki pa so vsaka zase majhne, tvorijo pa, z ozirom na celokupen proračun, ki je razmeroma napram vsem mestnim proraču* nom, najmanjši, precej visoko vsoto. Večje zneske tvorijo sledeče postavke:
Stalne podpore 183.840 Din in sicer dobe mesečno: 241 oseb Din a 50, 1 oseba 60, 32 oseb 80, 2 osebe 100, 1 oseba 150, 1 oseba 300.
To je pravcata meščanska loterija! Hiralski troski za 14 oseb dnevno po 15 Din == letno: Din 76,650.
Hrana oskrbovalcem, 80 po šte-| vilu a 4.80 dnevno 384 ali letno: j 140,160. Ta postavka se je od lan-| skega proračuna znižala od 177,390 i Din na gornjo vsoto, ker se je seveda pri revežih zopet korenito šparalo!
Prehrana ubožnih slojev, 120 o-| seb dnevno po a 5 Din — letno I 219.000, Za enako potrebo se n. pr. | v Ljubljani potroši na osebo: Din 10 j dnevno, kar je potrebno, da dobe re-| veži človeku primerno hrano. Pri nas ! pa pravijo, da če bi dobili siromaki i tako hrano, tedaj ne bi hotel nobeden ■ delati!
Mladinski oddelek:	Stalne	pod-
I pore dobe mesečno: 57 otrok a Din j 50, 9 a 80, 3 a 100, 4 a 150.
Društvu za podporo revnih učencev Din 50.000. Dijaški kuhinji Din 20.000.
Razen tega so določene imanjše vsote za razne štipendije. Znatnejša postavka je ona za vzdrževanje dnevnega zavetišča in sicer: 184.000 Din. V tej vsoti pa je mnogo zapo-padnega, tako, da na samo hrano odpade 72.000 Din, za 80 otrok a 3 Din dnevno.
Delavski oddelek. Podpore brezposelnim Din 75.000 ,in 40.000 Din kot prispevek borzi dela. Končno je sedaj priklopljena temu poglavju, tudi postavka Din 96.250, za vzdrževanje stanovanjskega urada, ki je bila preje v izrednem proračunu.
Na papirju je vsega tega nekaj, sicer pa zelo malo. Seveda, bodo naši prijatelji iz meščanskega tabora, rekli, da je mnogo in da preje še tega ni bilo!
Da, da: preje še tega ni bilo in če nebi bilo splošne volilne pravice in in pa razrednih delavskih organizacij, tedaj tudi tega nebi bilo sedaj, kakor ni še dandanes v tisočih občinah ne duha ne sluha o kaki socialni politiki, kjer ni delavcev, kjer se bahajo in šopirijo samo klerikalci ali pa tudi demokrati. Hud boj se je vršil v mariborskem obč, svetu ravno za socialno politiko, za košček kruha revežu! Reveži so sicer v zadnjih letih dobivali malo krompirjeve ali fižolove juhe ali celo polente, toda kruha niso dobili. Na moj predlog se je | sklenilo, pri razpravi proračuna za | leto 1925, da naj dobi vsak poleg juhe ! ali kake druge kuhane jedi vedno košček kruha najmanj v vrednosti | 50 par. Toda tega sklepa se ni upra-i va držala in ko sem prišel nekoč v I občinsko kuhinjo, sem videl, da se sklep občinskega sveta ne izvršuje. Vprašal sem kuharico kako in kaj in ona je rekla: »Kako gospod ukažejo, tako pa je in danes imamo polento, zato ni kruh potreben. Čez 8 dni sem zopet prišel in takrat se je kuhala juha v kateri je bilo par zrn riža, toda kruha zopet ni bilo. Seveda sem grajal tako samolastno postopanje in rekel kuharici, da gospod upravnik ne dela prav. To je seve sodu izbilo dno in pri prihodnji obč. seji je imel gosp. župan dolgovezno poročilo, kako, da sem se surovo obnašal in bcgve kaj vse. Pri tej priliki je g. župan podal, oprt na svoj reakcionarni blok, izjavo, da bo dal odsihmal vsakega občinskega svetnika s policijo ven vreči, ki bi se v obč. podjetjih »reni-tentno« obnašal. Seveda, da o reni-tentnem obnašanju ni bilo govora, ampak gosp. županu je seve hudo — saj vemo, da še ni marsičesar druzega prebolel in da ima zlasti socialiste globoko v želodcu. Za i našo malomeščansko buržuazijo je j vsaka socialna politika trn v peti. j Buržuji nočejo privoliti revežu no-j ber.ih pisanih pravic, ampak hočejo i slej ko prej samo — miloščino! Mi
R. GOLOUH:
Kriza.
Socialna drama v petih slikah.
(Dalje.)
Ivan: Kako do uje, vprašate; za pot vprašate?! Pred vami je pot, kvišku drži iu naravnost k cilju. Po tej poti stopa že davno vaš oklevajoči korak, čeprav jo še ne vidite, že stopa od dneva, ko vas je iz tesne n«še grude privabila tovarna . . .
Delavka: Ze spet se mu sanja!
Druga delavka: Ze spet blodi. Lepa sreča in pot! Večne skrbi, strah in glad in smrt nam je prinesla tovarna; zmečkane ude in izžete otroke!
Ivan: Vse to in še marsikatero prekletstvo nam je prinesla tovarna, a prinesla nam je tudi blagoslov bodočnosti. Utisnila je narodu svoj značaj in pomen, dala inu je poslanstvo . . . S tovarno se je rodil narod, takrat se je začel prevrat . . . Prokletstvo vam bo tovarna, dokler ostanete njeni sužnji, blagoslov, ko boste njeni kralji! Tvorci dela ste, a v delu je blagovest sreče. Naravnost k cilju drži ta pot; ne morete ga zgrešiti! (Močnejši odmev dilu, odsev tovarniških ognjev narašča.) Čujete novo simfonijo našega rodu? Sum strojev, udarce kladivar-jev, — pesem dela, pesem naše bodočnosti!
Puntar: Poznam pesem, na pamet jo znam:
Cuj dela, jekla odmev, strojev spev —
Cuj korakov težkih ritem . . .
Delavec: Zato pa pravim: ne udajtno se, čeprav so nam rekli, naj že enkrat nehamo! Čeprav nam groze, pravim, ne udajmo se!
Drugi delavec: Kaj pa zahtevamo takega? Nekaj več plače ... Ali naj še stradamo in stradamo, ali naj umaknemo svoje zahteve, ker so nam gospodje tako zapovedali. Tudi jaz pravim: ne udajmo se!
Delavka: Postavili bi se, pa kaj. ko so vas same besede. Slišale smo že to; o bodočnosti iu vse drugo; v sedanjost poglejte, v naše hiše poglejte! Strah me je tovarne, če jo samo pogledam. Še slehernega je skvarila. Ubila mu je najprej dušo, nato še telo. — Staro in mlado je ubila . . .
Druga delavka: Kaj morete proti pošasti; roga se vam, vašim besedam in zahtevam. Še bolj vtis bodo tepli in še za nižjo plačo boste delali. Postavili ste se, dobili ste odgovor.
Puntar: Odgovorili jim bomo . . . Vem za odgovor, za besedo vem. Vprašam vas, ali ste možje poguma, ali ste eni in složni? Za besedo vem . . . Zaštrajkati moramo! ■
Peter: Povedal si . . . Zato smo vas pozvali, da se izpoveste: Ali ste za borbo, za štrajk, da jim pokažemo? (Tišina; nekaj delavcev in delavk polagoma odhaja.)
Martin: Vprašal si jih; izpovedali so se!
Puntar: S kolom bi šel nad nje in ukazal bi jim . . .
Peter: Kdor je ostal, pojde z nami.
Martin: Razen vohunov . . . (Molk.)
Berač: Ti so tudi siromaki . . .
Delavec: Poznamo jih.
Delavka: Ušesa bi jim odsekali.
Delavec: Poznamo jih . . . (Nekdo naglo odide.)
Martin: Nekaj nas je le . . .
(Dalje prihodnjič.)
Kulturo.
Radnički Pokret. Ta edina važna in prepotrebna socialistična revija v naši državi stopa v novo leto izhajanja. Kakor doslej, bo »Radnički Pokret« prinašal tudi tekom tega leta važne sestavke izpod peresa najboljših socialističnih teoretikov in delavcev v Jugoslaviji. Radnički Pokret« si je pridobil širok krog sttVrudnikov in tudi čitateljev. V Sloveniji sami je pa še vedno precejšnje število sodrugov, ki bi morali biti nanj naročeni. Apeliramo na naše somišljenike in zlasti na naše intelektualce, da se n a roče nanj. Zadnji letnik »Radničkega Pokreta« nudi pester pregled dogodkov in množino interesantnih razprav, ki jih mora vsak naš zaupnik poznati. V njem so tudi važni statistični podatki o našem gospodarstvu in o položaju v posameznih pokrajinah in v Posameznih granali. R. P.« izhaja v Sarajevu pod vodstvom sodr. Jove Jakšiča in se istotam naroča (Sarajevo, Radnički dom). Zlasti naše organizacije in kulturne sekcije in podružnice naše Svobode morajo biti brezpogojno naročene nanj. Radnički Pokret je v čast socialističnemu duševnemu delu v državi.
pa stremimo za tem, miloščine, pa najsibode v katerikoli obliki, odpraviti. To pa ne samo zato, ker je deliti in prejemati milost, sramota, ampak tudi zato, ker je miloščina silno nezanesljiva. Na primer društvo za podporo revnih šolskih otrok berači vsako leto okoli številnih in bogatih mariborskih kapitalistov ter podjetnikov, toda če ne bi mestna občina priskočila z znatno podporo, bi slabo zgledalo. Saj je n. pr. eden največjih podjetnikov in milijonarjev v zdravi valuti, pri neki zbirki »daroval« celih 5, piši pet kilogramov moke!
Obveznosti kapitalist noče in se mu jo more samo vsiliti, ker on ni zato tu, da bo »razmetal«, ampak zato, da reveža sleče do nagega. Tukaj naj omenim še neko društvo. To je Sl. žensko društvo, menda neka demokratska organizacija, ki dobiva od mestne občine znatne podpore in temu društvu hoče večina obč. sveta vreči kar 30.000 Din češ: da bo ono organiziralo ferijalno počitniško kolonijo. Mi socialisti smo proti temu, ker bi bilo težko kontrolirati prar vilno porabo tako velike vsote. Mi smo zato, da mestna občina ta denar sama porabi v enake svrhe. Mestna občina ima dovolj osobja, ki lahko vodi šolske otroke, ki so zdravja potrebni, na morje in zato ne rabimo nobenega društva. Vsota pa se naj zviša na 50,000 Din. Socialisti smo v prejšnjem občinskem svetu oživo-tvorili šolsko kuhinjo, katero je obiskovalo nad 300 revnih otrok. Hrana seve ni bila kvalitativno bogve koliko vredna. Za prvi hip je bilo določeno, da ne sme stati več kot dva dinarja dnevno na osebo. Šole so popisale najrevnejše otroke in teh je bilo takoj nad 500. Toda samo 300 jih je bilo sprejetih. Naš namen je bil, šele v prihodnjem letu pripustiti večje število in obenem hrano zboljšati. Ob enem bi se morali zgraditi primerne prostore. Toda do tega ni prišlo. Prišle so občinske volitve in buržuazija vseh barv se je na podlagi Žerjavovega volilnega reda združila in zmagal je psevdonacionalni blok meščanskih strank, katerega prva naloga je bila, vse to, kar so socialisti ustvarili zopet uničiti ali odpraviti in tako je zginila takoj šolska kuhinja. Interesantno je, s čim gospoda utemeljuje svoj ukrep. Pravi, da ni primernih prostorov, da ni več zanimanja od strani otrok za kuhinjo in kar je glavno — pravi, da ni več revščine! Resnica pa je to, kar je pred kratkim nekdo napisal v »Slovencu«,
> da se mora število podpirajočih o-trok in revežev v obče znižati na minimum. Občina ni zato tu, da podpira reveže, ampak da ima druge naloge!« Zupan g, dr. Leskovar je sicer zanikal, da bi to bilo merodajno, kar piše Slovenec«, toda vseeno je bilo to klerikalno maslo.
Zato pravim, da bo socialna politika samo tam pokazala dobre uspehe, kjer ima proletariat moč. Moč pa bi lahko imel povsod in tudi v Mariboru, če bi bil zaveden z ozirom na potrebe bi naša mestna občina morala najmanj 3 milijone Din potrošiti samo v socialne, svrhe.
(Dalje prihodnjič.)
Shodi so sc vršili: (na praznik, dne 6. jan.) v Crni, Lesah, Prevaljah, St. Janžu na Dr. p., v Strnišču, Pivoli in Dobrovcah.
VOLILNI SHODI
sc bodo vršili:
V soboto, dne 8. januarja: Lajteršperk, v gostilni Dreissiger ob f>. uri zvečer; v Radvanju ob pol S. uri zvečer.
V nedeljo, dne januarja:
v Slivnici ob pol 9. uri dop. v gostilni hale/,; v Limbušu ob pol 9. uri v gost.
■ Kučem; v Račjem; v Zabukovci ob pol Ki. uri dop.; v Libojah ob 2. uri pop.; na Polzeli ob 9. uri dop.; v Žalcu ob 2. uri pop.; v Marenbergu ob 9. uri dop. v gost. Bruderinan; v Breznu; v Ribnici na Poli.; na Muti; v Dravogradu; v Libeličah; v Novi Cerkvi v Halozah; v Ormožu; pri Sv. Lovrencu v Slov. sjor.
Če bi bili mi Slovenci kot Angleži so vzgojeni, v vsaki hiši bi sedaj pil sc redno »BUDHA« čaj!
Dnevne novice.
Nad 29 naših volilnih shodov se
je vršilo zadnje praznike širom dežele in vsi shodi so bili prav dobro obiskani. Zlasti shodi v mariborskem okrožju so pričali, da se delavstvo probuja in da hoče našo zmago pri volitvah. 'Tudi shodi na Kranjskem so bili dobro obiskani in so pokazali veliko borbenost delovnih mas, ki pozdravljajo povsod sporazum. Delavstvo. tako je prav! Na delo!
V	Beogradu vlada zatišje. Sedaj je pravoslavni Božič in to je zaenkrat rešilo Uzunovičevo vlado iz zadrege. Hvala Božiču, da nas je rešil dnevnih časopisnih čvekarij o krizi!
Radič že napada tudi sedanjo vlado. Še pred par dnevi jo je hvalil. Ali gre Radiču res samo zato, da je iz dneva v dan bolj smešen. Ubogi hrvatski seljaki.
Ljubljanski medstrokovni odbor za ljubljansko stanovanjsko akcijo.
V	četrtek, dne 6. januarja se je vršila konferenca medstrokovnega odbosa, da zavzame stališče napram sklepu vladnega komisarja glede večje stanovanjske akcije za mesto Ljubljano. Po referatu in krajši debati o kritičnem vprašanju je bil napravljen naslednji soglasni sklep:
Plenarna konferenca Krajevnega Medstrokovnega odbora Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije za Ljubljano vršeča se dne 6. januarja 1927 jemije sklep vladnega komisarja za Ljubljano z dne 24. decembra 1926 kot važno akcijo za orniljenje stanovanjske bede z zadovoljstvom na znanje ter se dovoljuje staviti k načrtu naslednje predloge:
1. znesek 30 milijonov dinarjev, ki ga najame vladni komisar za grad-bo velikih stanovanjskih hiš, naj se porabi za gradbo velikih stanovanjskih hiš, ker je to ekonomičneje z ozirom na upravo in na opremo z vsemi modernimi napravami, ki odgovarjajo današnjemu higijenskemu in kulturnemu napredku.
2. Za gradbo namenjeno posojilo naj se porabi izključno za gradbo stanovanjskih hiš, ki postanejo last občine, ker ni ne v interesu občine in ne v interesu splošnosti, da bi se iz javnih fondov podpirala privatna špekulacija v katerikoli obliki.
3. Zidajo naj se z ozirom na socialni položaj delavstva in uradništva le majhna stanovanja, ki so najbolj potrebna, torej z eno sobo in pro-storno kuhinjo, ker jih bo, čim se odpravi pomanjkanje stanovanj, dovelj v starih hišah.
4. Stanovanjske hiše naj se grade v mestu ob prometnih središčih, da se s tem olajša stankam pot po opravkih in zvezo z mestnimi ugodnostmi kakor tudi otrokom obisk vseh šol in učilnic.
5. Akcija naj se smatra kot nujno, ker utegne jeseni biti ukinjeno varstvo stanovanjskih najemnikov, kar bi povzročilo pravo stanovanjsko katastrofo, če ne bi bila vsaj ta akcija izvedena.
Krajevni medstrokovni odbor za Ljubljano izjavlja obenem, da bo nastopilo organizirano delavstvo z vso odločnostjo proti vsakršni sabotaži, ki bi imela namen ovirati izvedbo navedenega sklepa vladnega komisarja za mesto Ljubljano.
* * *
S tem je prišla stanovanjska akcija, ki naj bi jo posnemale tudi druge delavske občine, v važen stadij izvedbe. Odločnost delavstva v tem primeru lahko jako ugodno vpliva na čim praktičnejšo izvedbo. Zato bomo na straži.
Proti reakciji v Bolgariji. Ob priliki debate v sofijskem sobranju o notranji iu zunanji politiki Bolgarije je povzel besedo tudi sodrug Sakazov, ki je podvrgel politiko vlade porazni kritiki. Ugotovil je, da vlada ni bila v stanju vpostaviti normalno stanje v državi in da ni še nikoli padlo toliko sinov bolgarskega naroda v civilni vojni, kakor zadnja leta. Vse volitve so sc vršile v znamenju najhujšega terorja. Govornik je nato dokumentarično dokazal, da sc sedanji Ljapčev kabinet prav nič ne razlikuje od (Jankovega. Zahteval je končno obsežno amnestijo za vse politične ujet-
nike. Govor sodr. Sakazova je izzval globok dojem in vladna večina je skušala zaman prevpiti pogumni govor socialističnega poslanca.
■Ameriški imperializem. V Nika-ragui je izbruhnila revolucija in svobodoljubna severna Amerika je čutila koj potrebo, da poseže vmes in brani prejšnjo konservativno vlado, ki je bila popolnoma odvisna od njenih velekapitalistov. Da brani tedaj po revoluciji ogrožene interese svojih ekspioaterjev, je Amerika poslala tja svojo vojsko, da zasede najvažnejše strategične točke; Taka je demokracija imperialistične Amerike.
Kongres belgijske socialno demokratične stranke se je vršil o božiču v Bruselju. Kongres se je v glavnem bavil z vprašanjem koalicijske vlade. Vandervelde je priporočal nadaljuo sodelovanje v koalicijski vladi, toda pod pogojem, da se izdela takoj natančen program dela v smislu socialističnih zahtev. Nekateri delegati so temu oponira-
ii,	vendar so ziasti zastopniki sindikatov energično zahtevali, da se s politiko sodelovanja nadaljuje, nakar je bil Vanderveldov predlog sprejet; prepustilo se je pa organizacijam samim, da izdelajo delovni program.
Anglija in italijansko-aibanski pakt. Naše buržuazno časopisje živahno komentira članke pariškega
Matina« o stališču Anglije napram ital.-albanskemu paktu, ki da je za ta pakt vedela in mu kumovala. Naše časopisje se dela ogorčeno. Bog ve zakaj; ali ni bila od nekdaj navada vsake diplomacije, da za hrbtom rovari? Prenehajte s tajno diplomacijo, pa bodo taka presenečenja nemogoča. Toda o tem noče naša vlada in naša buržuazija niko-
li	nič slišati.
Zveza Francije, Nemčije in Italije se menda spet pripravlja. Potemtakem bi bilo soditi, da je bil podpis nemško-italijanske pogodbe všeč tudi Franciji in je odgovarjal nekemu dogovorjenemu namenu. Čemu je bilo tedaj zadnjič toliko razburjenja okolu tega?
Protiangleški pokret v Kini se
močno razširja in prišlo je do ponovnih napadov na angleške postojanke. Angleškemu imperiju groze . težki časi.
Turška vlada je prepovedala ustanovitev turške socialno demokratčne stranke. Hitro je pozabil Kemal paša, da se je turška vzpostavila s pomočjo ruskih delavcev. Pa ne bo zato tudi v Turčiji konec socialističnega gibanja.
Odločilna bitka za Šanghai, Med
severnimi in južnimi kitajskimi četami se je razvila pri Šanghaiju odločilna bitka za posest mesta. Od izida te bitke zavisi nadaljnj razvoj revolucionarno nacionalnega gibanja v Aziji. Vse kaže, da bodo tudi topot rdeče čete zmagovite.
Delavska predstava v ljubljanski operi. V soboto, dne 15. januarja se vrši v ljubljanski operi delavska predstava pri polovičnih cenah. Predvaja se komična opera »Seviljski brivec«. Vstopnice so že na razpolago pri prosvetnem odseku Del. zbornice v Gradišču 2. To je prva del. predstava v operi. Delavci in u-radniki, v soboto 15. jan., vsi v o-pero!
Iz delavskega sveta.
5000 stavkarjev v angleških ječah.
Londonska mednarodna zveza za pomoč razrednovojniin ujetnikom je sklicala javen protestni shod v Bat-terseaju za prihodnjo nedeljo. Govorniki bodo zahtevali, da Baldivi-nova vlada izpusti iz zaporov 5000 delavcev, ki so bili obsojeni v teku generalne stavke v zadnjem maju, pa niso bili izpuščeni, ko je vlada i odpravila izjemno stanje, ki je bilo v moči do konca stavke rudarjev.
V	parlamentu je bila o tem vroča besedna bitka. Delavski poslanci so predlagali ukor vladi radi njenega obnašanja napram rudarjem. — Ramsav Macdonald, ki se je ravnokar vrnil iz Afrike, je neusmiljeno-
kritiziral vlado in pozval Bald\vina, da naj poda ostavko in gre pred vo-lilce, če ima korajžo. Obtožil je vlado, da je pomagala premogovniškim magnatom od prvega do zadnjega dne stavke. Bakhvin je odgovoril, da pojde pred volilce, kadar pride njegov čas, uato pa je napadel delavske voditeije. — Predlog je propadel.
Ameriški kapitalisti osvajajo Evropo in Afriko.
Harvey Firestone, magnat kavčuka, je dobil koncesijo za afriško zamorsko republiko Liberijo, kjer bo lahko svobodno izkoriščal plantaže kavčuka za dobo 99. let. Vsa stvar bo stala sto milijonov dolarjev.
Francoski poslanec Jouffault je dejal v francoski zbornici, da je francoski telefonski sistem, dasi je navidezno državni monopol, v resnici v rokah ameriških bankirjev. Ta izjava je zbudila veliko senzacijo v zbornici.
Maribor.
V nedeljo, dne 16, Januarja, ho ob 9. uri v Gambrinovi dvorani veliki volilni shod za mesto Maribor. Govorili bodo naši kandidati.
Volilni odbor Združene socialistične
liste.
BCraje^ni uoiiini shodi.
V torek, 11, januarja ob pol 8. zvečer v gostilni »Beli Zajc«, Meljska c.
V četrtek, 13. januarja, ob pol 8. zvečer v gostilni Puntigam, Mlinska ulica in v gostilni »Zlati konj«, Vetrinjska ulica.
V petek, 14, januarja, ob pol 8. zvečer v gostilni Benko, Koroška c. in v gostilni »Tržaški dvor« na Tržaški cesti,
V soboto, 15, januarja, ob pol 8, zvečer v gostilni Laufer, Kolonija.
Odgovor hišnim posestnikom. V
»Marburger Zeitung« od 28. dec. piše neki hišni posestnik oziroma kakor se nam zdi neki stavbni mojster proti nameravanemu najemniškemu davku 5°/„ na najemnine. Ta davek namerava občina uvesti z letom 1927, da dobi potrebni denar za a-mortizacijo večjega posojila, ki ga bo uporabljala za zidanje stanovanjskih hiš. V naprej bodi povedano, da so hišni posestniki proti temu prvič zato, ker bi morali tudi gospodarji plačati 5"/o od svojih, sicer »nizko« si zaračunanih najemnin, drugič pa zato, ker se bojijo, da bi draga stanovanja v njih hišah ostala nekdaj prazna, ako bi ob zadostnem številu stanovanj bila konkurenca mogoča.
Naše socialistično stališče, ki smo ga povedali na občinskih sejah je bilo tako, da smo zahtevali, naj se najemnine do 150 Din sploh ne obdačijo z novim 5"/„ davkom in da naj se druge najemnine od 150 Din dalje obdačijo z doklado 5"'„ progresivno od 5— 10%.
Naš predlog se doslej ni upošteval, in velja tudi predlog, kakor so ga prinesli demokrati ozir. kakor pravi Slovenec in klerikalci sami; čudimo se torej, da so šli nemški hišni posestniki zdaj v zvezo s klerikalci, ako jim ta nova doklada ni povšeč.
Jasno je namreč, da se mora dobiti kritje za denar, ki ga je občini treba, ako hoče še hudo stanovanjsko mizerijo v sledečih letih odpraviti. Z,a nas bi bila s to konstatacijo zadeva dovolj jasna, ovreči pa moramo nekatere trditve, ki jih prinaša čudni člančič v Marburgerici, v katerem se pisec tudi sam po jeziku tolče. — Na primer pravi: Ko bo v novembru 1927 stanovanjski zakon ukinjen, takrat bo stanovanj več ko preveč (in Hiille und Fiille). Da je to nonsens, je vsakemu jasno, kdor ve, da manjka še več stotin stanovanj, ki jih odprava zaščite ne bo iz tal izbila. Menjave se bodo vršile, toda, uradniki bodo ob povišanju ozir. odiranju zapustili trisobna ali štirisobna stanovanja in bodo šli v manjša, a drugih stanovanj ne bo; pač pa bodo vsi, ki imajo dovolj denarja dobili stanovanja, revnejši bodo pa šli na cesto ali v hleve, tisti pa, ki ga še danes nimajo, ga tudi ne dobe, ako ne postanejo slučajno bogati...
Da bo res tako, da ne bo preveč stanovanj, izjavlja isti pisec s tčm,
da pravi, da treba razne denarne in druge zavode prisiliti (kako?), da naj zidajo. Čemu, če bo stanovanj itak preveč? Ne razumemo tudi, zakaj je gospod pisec tako proti temu, da bi občina zidala? Ta gospod nima menda pravega pojma, da je občina v prvem redu socialna institucija. Če bi šel v Berlin ali na Dunaj, bi se njegovim nazorom smejalo najmanj pol mesta. Pa bi moral reči: Die Reichs-deutschen sind doch mekrwiirdige Leut'.
Tudi še dalje pravi, da bo dobil Maribor dovolj stanovanj, ako se bo zidalo, všeč mu le niso tako »banalna« sredstva, kot je stanovanjski davek, ki ga imajo uvedenega po vseh evropskih velemestih. Pisec torej vendarle ne verjame, da bi se ljudje izselili, če jih bodo 1. novembra postavili na cesto, malo pa je hišnih gospodarjev, ki ne bodo najemnin tako povišali, da bo treba zlasti uradniku iskati cenejšega stanovanja. Gospod pisec tudi pozablja, ko toži o tem 5% povišku doklad, da je občina sklenila doklade znižati od 37 oz. 35% na 20 oz. 15% (kjer ni kanalizacije). In če te obč. doklade v resnici plačujejo najemniki, ne pa hišni posestniki, da bo vsled teh 5% davek za 250% višji. O gotovo, tudi mi smo proti davkom in dokladam, ali Vaš družabni red, gospodine, jih prav posebno zahteva, ako hočete gospodarsko šibkejšim slojem vsaj nekoliko pomagati. Zdi se nam pa, da Vam za te nižje sloje ni dosti mar; zato ste tudi odklonili naš predlog, ki je hotel nekaj bolj obremeniti one, ki imajo več, kot uradnik ali delavec.
Torej g. pisec, to pot ste precej zgrešili proti logiki in proti socialnemu pojmovanju o občini!
Radovedni pa smo tudi ali se bodo morda demokrati in klerikalci vendar ustrašili te »čudnovate« kritike hišnih gospodarjev, ali pa jih bo še bolj strah pred ljudstvom, ki tvori 95% naroda, dočim je gospodarjev komaj 5%. — Eden za vse!
Demokrati bi radi »Švicarijo«! Sedaj, ko je Slavenska banka skra-hirala, 'se demokrati ne morejo več tako lahko voziti v Švico na letovišča; zato bi radi vsaj tukaj kje blizu kaj sličnega, kar bi vsaj malo dišalo po »Švici«. Zato se v »Jutru« potegujejo za postavitev restavracije tam za Kalvarijo. Ne vemo, kaj bi nam restavracija tam v tistem grabnu. Maribor je tako bogat na gostilnah, kakor malokatero mesto in mi vsega drugega bolj potrebujemo, kot še kake nove švicarije>, katero prav lahko nadomestimo s skra-hirano Park-kavarno. — Svoječasno smo jim pravili, da ne’bo s Park-kavarno v Mariboru nič, da Maribor ni Dunaj — toda zaman. Potem so prišli z Valjakovim vrtom na Trgu svobode. Zopet smo imeli mnogo posla, da smo to zavrnili. Sedaj pa jim »Švicarija« ne da spati. Gotovo bi radi malo »švicali«, kakor so pri Mestni hranilnici, pri Šlavenski banki, kakor so ga polomili pri občinskih avtomobilih itd. Skratka: vse povsod imajo demokrati smolo, pa naj začnejo karkoli. Mi socialisti smo imeli pametnejši program, da se
namreč zgradi pod Kalvarijo gozdna šola. Ampak demokrati za to niso, pač pa za dvomljivo podjetje, ki ne bi ljudstvu nič koristilo. Torej, bodite enkrat pametni!
I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za Slovenijo v Mariboru
javlja vsem bratskim društvom, da se je preselilo iz svojih dosedanjih društvenih lokalov v restavraciji »Zlati konj«, Vetrinjska ulica 4, v restavracijo »Zlata krona«, Vetrinjska ulica 12, ter prosi, da se pošlje vse dopise na novi naslov. Istočasno si usojamo sporočati javnosti, da je bila ustanovljena v Zagorju podružnica, ki je priredila v nedeljo, 26. decembra 1926, ustanovno veselico z lepim uspehom. Končno voščimo vsem centralnim članom, kakor podružnici Muta in Zagorje veselo novo leto. — Društveno vodstvo.
Pobrežje.
V nedeljo, dne 6. februarja tl. se bo vršil v prostorih gostilne Simonič ob 9. dopoldne V. redni občni zbor podružnice »Svoboda« s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročila, predsednika, tajnika, blagajnika, kontrole, odsekov; 3. volitev novega odbora; 4. slučajnosti. V slučaju, da ne bi bil zbor v določenem času sklepčen, se vrši eno uro pozneje brez ozira na število navzočih (§ 18. dr. pr.). Glasom § 19. dr. pravil imajo le oni glasovalno pravico, ki so plačali za zadnji mesec pred občnim zborom svojo članarino. Udeležba je društvena dolžnost vsakega člana.
Senovo.
Iz članka, ki ga je priobčil dopisnik v glasilu nar. socialistov je razvidno, da se Senovški nasprotniki na nas jezijo, ker sd pri volitvah v II. rudarsko skupino pogoreli. Iz članka je tudi razvidno, da lažejo skozinskoz. Dopisnik pravi, da bodo za dobo treh let vladali 4 klerikalci in dva socialista, kar je pa grda laž. Pri našem rudniku je 582 članov brat, skladnice, se voli 6 kandidatov in 6 namestnikov, na podlagi tega je naša socialistična stranka sklicala sestanek, na katerem smo izvolili 6 kandidatov in 6 namestnikov, izmed teh 12 sodrugov so v resnici 3 bolj klerikalne misli, a so možje na mestu, ki so za pošteno delo in uvažujejo položaj. Mi smo za to, da se v slučaju potrebe intervenira in pomaga vsakomur brez ozira na politično prepričanje, ker če ne veste kakšen nalog ima II. rudarska skupina, vam moramo povedati: II. rudarska skupina je postavljena od delavske mase, dolžnost vsakega delegata je, da se poteguje za splošno delavstvo, da čuva interese vseh zaposlenih, toraj, da ne dela strankarsko, Če toraj ne veste, vam povemo, da so izvoljeni 4 socialisti in 2 klerikalca kot kandi-datje in 5 social, in 1 klerikal. kot namestniki, kar ne igra tukaj nobene vloge. Ti so zanesljivi in bi mi vseeno zmagali brez njih, pa nismo hoteli delati. Saj bi klerikalci v nobenem slučaju ne glasovali za kandidate »Nove
JUGOMETALIJA
nudi po najsolidnejših cenah vse v stroko spadajoče izdelke: patentirane peči, ogrevalne
ii
aparate, kotle za* žganjekuho, vsakovrstno kuhinjsko posodo, petrolejske svetilke na plin ter vsakovrstno galanterijsko robo iz kovin.
LJUBLJANA
pravde.« Dopisnik pravi, da bo NSZ nastopila povsod samostojno, a mi vam pravimo, da pač morate samostojno nastopati, ko pa v našem kraju ne more nihče z vami. Če samo omenimo, da nas je vaš pristaš nagovarjal, naj gremo v občinske volitve skupno z vami, je že iz tega jasno, da niste tako močni, kot se hvalite, je to pač dokaz, da ne opravite brez nas ničesar. Volitve v II. rudarsko skupino so pokazale, da smo mi najmočnejši, in ne kakor se je z ozirom na občinske volitve trdilo od vašega zastopnika, da ste vi najmočnejši. Tako bo tudi pri občinskih volitvah. Dopisnik »Nove pravde« pravi, da njegovi pristaši ne marajo kompromisov, to pa pravi zato, ker smo mi kompromis odklonili. Takih ljudi delavstvo ne mara voliti, ker že vnaprej pokažejo, kakšni so; saj se je že izrazil neki njihov agitator: čakajte socialisti, vam bo še slaba predla! Mi se teh groženj nič ne bojimo, ker zmagali bomo mi, ker mi smo zavedno delavstvo. Dopisnik pravi, da smo razvili hudo agitacijo in radi tega zmagali, kar je pa velika laž. Mi smo delegate in namestnike napisali na polo papirja in njih imena javno razobesili, da jih vsak delavec vidi. Nismo hodili od hiše do hiše, kot je bi običaj pri nekaterih gospodih na dan volitev, tudi nismo zahtevali od volilcev glasovnic, da vidimo, kakšno kandidate so napisali. Spominjamo se, da neki naš volilec jo ni hotel pokazati in je raje odšel domov in ni glasoval. Vendar je naša lista vzlic terorju zmagala. Iz tega se tudi vidi, s kom delavstvo simpatizira. Delavstvo ne mara ljudi, ki delajo z nasi-jem. Toliko za danes, če ne bo to zadostovalo, se oglasimo zopet; vemo še marsikaj.
Tržit.
Božični prazniki so za nami, vendar pa niso ostali brez zlih posledic. V Križah pri Tržiču je padel mlad čevljarski pomočnik Teran Franc, katerega je po nesrečnem naključju ustrelil Gradišar Ludvik. Bila sta si dobra prijatelja skozi dolgo vrsto let, kruta usoda pa je hotela, da je prijatelj ubil svojega najboljšega prijatelja. — Kakor že splošno znano, se pojavljajo po gorenjskem tako pogosti požari, da morajo po vseh vaseh biti ponoči na straži. Tako je tudi na sv. večer stražil Gradišar domače posestvo, Teran pa, hoteč ga v šali prestrašiti, se je skril v grmu, ter se vkljub trikratnemu pozivu ni oglasil. Iz floberta je padel smrtnonosni strel. V obeh družinah, kakor tudi med ostalim prebivalstvom vlada žalost, ker je bilo splošno znano, da sta bila oba dobra fanta, ter ni pripisovati krivdo Gradišarju. Obema rodbinama naše sožalje.
Za prawilno ne-govanje telesa
pokazuje se Fellerjev pravi blago-dišeči .Elsafluid* koristnega delovanja že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči in svežosti, oživlja živce, jača mišice in kite in prija vsem telesnim delom. Drgnjenje in umivanje z Elsafluidom krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. Z vodo razredčen izvrsten za izpiranje grla in ust. Da je Elsafluid povsod tako priljubljen je storila baš njegova vsestranska uporaba od zunaj in znotraj kod zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Močnejši, zato boljšega delovanja kod francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus povsod izrecno .Fellerjev" pravi blagodišečiElsaflujd v poizkusnih stekleniči-cahpo6Dln, v dvojnatih steklenicah po 9 Din, ali v specialnih steklenicah po 26 Din. Po pošti pride tem cenejše čim več se naroči naenkrat, z zavojnino in poštnino stane:
9 poizkusnih ali 6 dvojn. ali 2 spec. steki. 61 Din 27	,	„ 18	.	.	6	„	„	133	„
54	.	„ 36	,	,	12	„	,	250	,
Naročila nasloviti razločno takole:
EUGEN V. FELLER, lekarni v Slabiti Gonji, Elntrg 202 Hrviliki
Vsi Elsa-proizvodi se dobijo v vseh prodajalnah »Konzumnega društva za Slovenijo-.
Tukajšnja podružnica Svobode
je priredila na »Božični večer« za otroke svojih članov kratek ali zelo lep spored. Otroška igrica je marsikomu privabila solze. Odbor podružnice se ob tej priliki najiskreneje zahvaljuje bombaževi predilnici in tkalnici v Tržiču za darovano blago, kakor tudi ostalim, ki so pripomogli za obdarovanje otrok.
Kino.
KINO »DIANA«, STUDENCI
Od sobote 8. do vključno torka 11. ja-nurja »Jackie Coogan kot mali kompanjon«.
Krasen film preljubljenega malega umetnika. Najprijetnejša zabava za odrasle in male.
Iz uprave.
Lene Edvard: prismo prejel, naročnina zaračunana, ostanek za tiskovni sklad. Hvala! Pozdrav.
Tiskovni skladi S. Komavlji Valentin v Celju je nabral pri Celjskih sodrugih za tiskovni sklad Din 100. Po poštni položnici je poslal neimenovan 75 Din. Sodr. Lenič Edv. iz Ferenice, Francija, je poslal 30 Din.
VESELO IN SREČNO NOVO LETO telijo vsem cenjenim odjemalcem in strankam:	
Šmerc Ivan čevljar, Celje-Oaberje št. 125	Roza Čeček gostilna, Celje-Gaberje /
Ivan Mastnak manufakturna in konfekcijska trgovina Celje, Kralja Petra cesta 15	Zadružna brivnica v Celju In osobje .Splošne gospodarske zadruge Delavski dom* r. z. z o. z. v Celju
Srelno In veselo novo leto lell vsem odjemalcem In se priporočamo t
A. Pauli
Ljubljana, zastopstvo paro-mlina Havas & Forgacs, Bačka Topola.
Nabirajte
nove
naročnike
SreCno In veselo novo leto Seli vsem nailm cenjenim odjemalcem:
„ORIENT“
d. z. z o. z. Ljubljana: prodajalna Dunajska cesta 14.
Tovarna: Slomškova ulica 19.
Oljnete, sulic Iri umetniške barve, laki, firnež, terpentin, karbolinej, olje, pleskarski, zidarski in čopiče za umetnike.
Zbirajte za tiskov, sklad!
Sreino In veselo novo leto želi vsem odjemalcem In se prlpo-rolamo:
L. Mikuš
trgovina z dežniki, Ljubljana Mestni trg.
Srečno In veselo nove leto lell vsem odjemalcem In se priporočamo:
Franc Slovša
trgovina z kurivom, Ljubljana, Razlagova ulica 20,
Tiskar: Ljudska iiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru, — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru