3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 30. januarja 2014  Leto XXIV, št. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 30. januarja 2014 Porabje, 30. januarja 2014 MAJSKA PRIREDITEV V ZNAMENJU ... STR. 2 Kak dva tihinca, tak sva se gledala STR. 4 PRVI URADNI OBISK SLOVENSKE VELEPOSLANICE V ŽELEZNI ŽUPANIJI Nova veleposlanica RS v Budimpešti mag. Ksenija Škrilec je svoja poverilna pisma predsedniku Madžarske Jánosu Áderju predala lani septembra. Nekaj dni za tem je obiskala Porabje, da bi se na terenu seznanila s položajem Slovencev na Madžarskem ter se z njihovimi predstavniki tudi sestala. 20. januarja je prva regionalna pot veleposlanice vodila v Sombotel, glavno mesto Železne županije, območja, kjer prebiva največ Slovencev in ki je tesno povezano s sosednjo Slovenijo. Pred prihodom v županijsko središče pa se je Ksenija Škrilec v Sopronu sestala z rektorjem Zahodnomadžarske univerze prof. dr. Sándorjem Faragójem in predsednico Univerzitetnega središča Savaria prof. dr. Katalin Molnár Horváth. Pri obeh univerzitetnih voditeljih je slovenska diplomatka poizvedovala po prihodnosti slovenske katedre v Sombotelu. V središču Železne županije je veleposlanico najprej sprejel vladni pooblaščenec v županiji Bertalan Harangozó, nato pa se je Ksenija Škrilec napotila k županu mesta dr. Tivadarju Puskásu. Prvi del uradnega obiska je zaključila pri predsedniku Skupščine Železne županije Ferencu Kovácsu. Popoldne se je slovenska diplomatka v zgradbi Filozofske fakultete sestala z dekanom inštitucije dr. Antoniom Sciacovellijem in profesoricama slovenske katedre Ibolyo Dončec Merkli in dr. Elizabeto Emberšič Škaper. Po pogovorih o razvoju sombotelske slovenistike je sledil veleposlaniški obisk pri škofu dr. Andrásu Veresu, kjer je beseda tekla o bogoslužju v slovenski materinščini. Delovni dan je Ksenija Škrilec zaključila na sedežu Sombotelske slovenske samouprave, kjer jo je s položajem slovenske skupnosti v mestu seznanila predsednica lokalne organizacije Marija Kozar. Na koncu dneva smo veleposlanico Ksenijo Škrilec povprašali po vtisih. »Železna in Zalska županija sta tradicionalno prvi županiji za mejo, ki sta tudi že v času železne zavese veliko bolj intenzivno sodelovali s Slovenijo, predvsem z obmejnimi regijami. Kot sem tudi večkrat poudarila pri svojih sogovornikih, se je to odražalo tudi na simbolni ravni leta 1991, ko sta se prav predsednika obeh županijskih skupščin udeležila razglasitve neodvisnosti Slovenije v Ljubljani« - je pomen obiska poudarila diplomatka in dodala: »Razvijanje odnosov med Slovenijo in Madžarsko ima še veliko rezerve, prva prioriteta na tem področju pa je gospodarsko sodelovanje.« Obisk pri županu mesta Sombotel je naredil na Ksenijo Škrilec dobre vtise. »Sombotel kot mesto je pobrateno z Mariborom. Treba je vsa ta regionalna povezovanja podpirati in jih napolniti z vsebino. Zato sem županu ponudila podporo pri razvijanju tega sodelovanja.« V povezavi s študijem slovenskega jezika in književnosti v Železni županiji je slovenska veleposlanica poudarila: »Ob obisku v tej županiji se mi zdi eno od ključnih vprašanj, da se ne samo ohrani slovenistika v Sombotelu, temveč tudi okrepi. Pomembno se mi zdi po upokojitvi lektorice, da nemudoma začne delovati nov lektor, saj je to nekaj, kar poteka že nekaj desetletij na osnovi recipročnosti med ustanovama v Sombotelu in Mariboru.« O vprašanju slovenskega bogoslužja v Porabju se je diplomatka pogovarjala tudi s sombotelskim škofom. Med drugimi je izpostavila vprašanje verouka za otroke in razmerja narečje-knjižni jezik. »Veliko dejavnikov je in zaključek je bil, da sva z gospodom škofom na zvezi. V dialogu s prebivalci in narodnostjo pogledamo, kaj je resnični interes in kaj si oni resnično želijo.« Pri pridobivanju mladih k slovenstvu v diaspori (Sombotel, Budimpešta) poudarja veleposlanica angažma staršev. »Manjšinska bit je vsekakor težja od drugih, ampak ima tudi veliko svojih prednos-ti. Potrebno je z mladimi delati veliko, jih vključevati čim bolj« - je povedala diplomatka in za konec dodala: »Pomembno se mi zdi vprašanje priprav na letošnje parlamentarne volitve. Izrednega pomena je, da se ta pripadnost k skupnosti odraža tudi na številkah pri oblikovanju narodnostnih volilnih list.« -dm- Veleposlanica RS mag. Ksenija Škrilec (druga z desne) je izrazila podporo slovenski katedri v Sombotelu Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija v letu 2014 MAJSKA PRIREDITEV V ZNAMENJU PORABSKIH IN ŠTAJERSKIH SLOVENCEV Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je letošnji raznolik in vsebinsko tehten program začela uresničevati v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico. Skupaj so pripravili predstavitev knjige dr. Zdenka Roterja Padle maske - Od partizanskih sanj do novih dni. Na seji programskega sveta pa so začrtali osnovne smernice programa, v katerega so zapisali stalne in nekatere nove naloge, ter potrdili, da bo tradicionalna majska prireditev Jambori spominov in dobrega sosedstva posvečena Porabskim in štajerskim Slovencem. Z dr. Zdenkom Roterjem se je o knjigi Padle maske, ki je izšla pri založbi Sever&Sever, pogovarjal podpredsednik ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Marjan Šiftar, ki je z avtor-jem tesno sodeloval, ko je bil le-ta svetovalec prvega slovenskega predsednika Milana Kučana, ravno tako udeleženca na predstavitvi knjige. Dr. Zdenko Roter v Padlih maskah na več kot 700 straneh iskreno govori o znamenitih in manj znanih akterjih slovenske zgodovine od leta 1941 do današnjih dni in odkriva še neznane strani v slovenski polpretekli zgodovini. Piše o Edvardu Kardelju, deset-letja drugi politični osebnosti v nekdanji Jugoslaviji, Borisu Kidriču, Ivanu Matiji Mačku, Stanetu Kavčiču, Stanetu Dolancu, Milanu Kučanu, Francetu Rodetu, edinem slovenskem kardinalu, Antonu Stresu, Igorju Bavčarju, Dimit-riju Ruplu, Spomenki Hribar in drugih znanih ljudeh. Knjiga Padle maske je takoj po izidu izzvala številne odmeve, nekateri bralci so jo hvalili, številni tudi izrekali o njej kritična ali celo zelo kritična mnenja, vendar ne osebno, ampak v pismih bralcev v različnih časopisih. Na vprašanje pesnika Milana Vincetiča, zakaj ni odgovoril na obsežno Odprto pismo v sobotni prilogi Dela, je avtor pojasnil, da je vse, kar je imel povedati, napisal v knjigi, zato se v javnosti ne bo oglašal, kajti »razkril sem svojo masko in maske drugih,« je zatrdil Zdenko Roter. »To je nenavadna knjiga nenavadnega človeka,« je o vsebini dejal Milan Kučan, kateremu je Zdenko Roter svetoval zlasti pri religioznih vprašanjih, tudi ob spravni slovesnosti, ki sta jo v Rogu, kjer so zakopani po vojni pobiti domobranci, vodila predsednik in tedanji nadškof dr. Alojzij Šuštar. Pozneje se je pokazalo, da se dobri nameni predsednika države in takrat prvega cerkvenega dostojanstvenika v Sloveniji niso uresničili. Morda se bodo lažje potem, ko bo papež imenoval nova nadškofa v Ljubljani in Mariboru, od koder sta se morala zaradi hudih finančnih škandalov umakniti Anton Stres in Marjan Turnšek. Za nekatere, predvsem desno usmerjene izobražence, je dr. Zdenko Roter sporna osebnost, ker se je v nekdanji službi državne varnosti ukvarjal s katoliško cerkvijo in duhovščino, nato je odšel študirat v tujino, postal eden najvidnejših strokovnjakov za religijo v Sloveniji in predavatelj tega predmeta na fakulteti za družbene vede, nekaj časa pa tudi njen dekan. Svetovalec predsednika Slovenije je postal, ko se je upokojil. Kot pomembno sporočilo je zgodovinar dr. Božo Repe zapisal: »Knjiga razkriva mnoga zakulisja povojne socialis-tične in sedanje samostojne Slovenije.« Razumljivo, da omenjenim ali neomenjenim v Padlih maskah resnica ali resnica, kot jo vidi dr. Zdenko Roter, ni všeč. Zato je všeč številnim bralcem, saj je bila decembra kljub obsegu in ceni tretja najbolje prodajana knjiga v Sloveniji, v knjižnicah pa je potrebno na izposojo čakati nekaj mesecev. Na Dan spominov in tovarištva ali z majsko prireditvijo Jambori spominov in dob-rega sosedstva bodo letos predstavili narodnostni utrip med Slovenci v Porabju in na avstrijskem Štajerskem. Doslej so bili odmevni Jambori spominov in dobrega sosedstva s Slovenci v Italiji, s slovensko Istro, lani s Slovenci na avstrijskem Koroškem, tokrat bosta na vrsti števično manjhni, toda delavni in prepoznavni manjšini na Madžarskem in v Avstriji. Eden pomembnejših dogodkov bo mednarodni simpozij Protestantizem 2, ki bo nadaljevanje prvega znanstvenega srečanja (leta 1999) Protes-tantizem - zatočišče izgnanih na Petanjcih, vendar, kot zagotavlja mag. Franc Kuzmič, referenti ne bodo ponavljali prvič povedanih spoznanj, marveč so strokovnjaki iz Avstrije, Madžarske in Slovenije napovedali nove vsebine, skupaj naj bi se jih zvrstilo okoli 25. Tudi po letošnjem simpoziju, ki bo jeseni, je predviden natis zbornika referatov. Osnovne in srednje šole ter narodnostne šole v Porabju so že prejele vabilo k sodelovanju na literarnem natečaju Ali se bodo tudi v prihodnje mladi tako kot štorklje vračali domov? je na seji programskega sveta povedala Irena Kumer iz murskosoboške enote republiškega Zavoda za šolstvo. Odločitev za aktualno in tudi zahtevno tematiko izhaja iz dejstva, da je Prekmurje pokrajina, ki jo je skozi stoletja zaznamovalo izseljenstvo in sezonstvo. Tudi v zadnjih dveh letih se je odselilo rekordno število slovenskih družin. Dr. Šiftarjeva fundacija nadaljuje tudi z drugimi aktivnostmi, med katere spada stalna strokovna skrb in popularizacija Vrta spominov in tovarištva, ki je kulturni spomenik in del slovenske mreže botaničnih vrtov, Vanekovi ekološki večeri, prvi Zelena vez Avstrije, je že bil, pripravili bodo predstavitve knjig od letos naprej v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico, obeležitve nekaterih obletnic, denimo že marca, ko bo 100-letnica rojstva znanega jugoslovanskega in slovenskega diplomata, politika in publicista Rudija Čačinoviča iz Rakičana, predvideno je nadaljevanje sodelovanja s fundacijo Pot miru v Posočju, spremljali bodo izsledke obdelave zapuščine dr. Vaneka Šiftarja - Terezijanski urbarji, kar proučujeta znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in mariborska Filozofska fakulteta. Prihodnji mesec, 21. februarja, bomo nazdravili prvemu predsedniku programskega sveta in še vedno aktivnemu in pronicljivemu sooblikovalcu vsebin in dejavnosti Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije akademiku dr. Antonu Vratuši, ko bo dopolnil 99 let in vstopil v stoto letnico življenja. Čimveč zdravja in čilega duha, dragi Goričanec, tudi iz uredništva Porabja! ERNEST RUŽIČ Podpredsednik in predsednik Uprave dr.ŠiftarjevefundacijeMarjanŠiftar,kijevodilpogovor,inErnestEbenšpanger,prof.dr.ZdenkoRoter, avtor knjige Padle maske, in prvi slovenski predsednik Milan Kučan na odlično obiskani predstavitvi knjige v Pokrajinski in študijski knjižnici zveza.hu www.porabje.hu V Zagrebu je ulica najlepša – 3. Pika-pauka za gorau Nauč se je spistila na glavni varaš Hrvaške. Dva trüdniva popotnika sva srečniva bila, ka naja je mali navigacijski mašin djenau do tistoga hotela odpelo, v šterom sva v slejdnjoj minuti sobo rezervirala na interneti. Gda sva pa na mesto prišla, sva vidla, ka je skor prazen. Recepcionist je pito, če mava kakšo mednarodno kartico, ka bi te vse falej bilau. Tak dugo sva iskala, dokeč sva nej nikšo vogrsko pravico naprejprivlejkla. Portaš je malo gledo, pa nama dau menjšo ceno. (Za tau pomauč sva ma sledik prinesla edno pivo. Gda sva pa že v sobi račun gledala, sva gorprišla, ka nama je falaut cejlo ceno zračuno. Aj ma bau tisto pivo na zdravdje.) Napautila sva se po varaši. Če rejsan Hrvati eške sploj dobro ponijo slejdnjo bojno na Balkani, so en den pred silvestrovim tak paukali pa strejlali, ka je čüda bila. Ovak pa je bila vsikša drejva okinčana z malimi posvejtami, šteri so naja lepau zvali vsikdar bole nut v center. Na ednom malom trgi, v parki je na srejdi stau lüšen pavilon, v šterom so fajno džez muziko igrali mladi goslarge. Kauli nji je stalo sploj dosta lüstva, s küjanim vinom so si segrejvali roké pa na raji plesali na ritem pa melodijo. Na bejdvej stranaj male poštije so v redej stale male ižice, gde so odavali vse, od gesti do suvenirov, ka so nej za nüc. Trg bana Josipa Jelačića (šteri je leta 1848 prauti rabukaškim Madžarom svoje sodake pelo) je eške samo čüto, kelko lüdi ga gorpoiške na najdukšo nauč v leti, od štere nas je laučilo eške samo 25 vör. Na ednom kraji so se čujskali na ledi mlajši pa malo starejši, drsališče je bilau oprejto do paunauči. Plac, zagrebška tržnica je kmična pa tüja stala v samauči. Nej daleč se je zdigavala veuka-veuka katedrala, štera svedoči 800 lejt vküpne zgodovine Madžarov pa Hrvatov. Za en malo sva vandraša najšla skrito ulico Tkalčićevo. Tam na vsakšom stopaji, na vsakšom kiklej je oprejta ali edna krčma ali edna restavracija. Müva s padašom sva nej sploj lačniva bila, depa sva stela kauštati eden pravi zagrebški »burek« (tau je kak retešovo testau, v šteroga mesau dejejo). Odišla sva prejk do drügoga konca ulice, depa sva nej mela sreče. Gda sva prosila pomauč v ednoj bauti, so naja nazaj na začetek ulice poslali. Tam sva donk najšla v ednom pekaraji tau fajnsko balkansko gesti. Trüdniva sva se spakivala v hotel pa tam eške malo v nauč igrala gitaro pa spejvala. Če sva pri Varaždini gorpoiskala veuko vodau Dravo, sva mogla v Zagrebi ranč tak oditi do Save. Na plani sva vidla, ka je trbej prejk panaufa titi. Gda sva prišla na veuki alomaš, sva trafikanta pitala, kak se tá pride. Un je pravo: »küpite pri meni karte za tramvaj (villamos), pa vas numera 4 djenau k Savi odpela«. Flajsno nama je audo karte, müva sva se pa s sivim električnim mašinom pelala pau vöre vö z varaša. Rejsan sva najšla Savo, samo ka je kaulivrat vse grdau pa zapüščeno bilau. Padaš mi je pravo, aj nekakoga hrvaški vöopitam, če geste kaj tam za pogledniti. Ge sem staupo k ednoj gospé pa pravo: »Ne bojte čemerni, leko samo edno pitanje...«, una pa samo: »Nemam cajta!« Za kaudiša ali misionara so me eške nikdar nej gledali. Nazaj v centri sva leko vodnék gorpoiskala plac. (Kelko žitka, kelko vsefelé glasov tam človek vidi pa čüje!) Moj padaš je sploj veseli grato, gda je pri ednom stoli najšo mediteranski sad z imenom ’Kumquat’. Té je kiseli kak sploj mali grapefruit, samo ka se z lopinjom vküper gej. (Vertinja je pravla, ka se leko toga samo 3-4 na den zej. Nej čüda, ka če rejsan smo nej dosta küpli, je eške več kednov kisnej en par falatov ostalo.) V katedrali, cerkvi nadpüšpeka Hrvaške, je venak najbole zanimiva tista stena, gde so s čüdnimi literami napisane rejči. Tau je takzvana »glagolica«, štere litere je vözbrodo sveti Ciril (nej pa »cirilico«, kak bi bilau logično). Tau pisanje kaže na dugo krščanjsko tradicijo Hrvatov, štere se sploj krepko držijo. Zvün cerkvenoga centra má Zagreb eške eden politični center, eden grad na bregej, šteri se Gradec zové. Istina, ka na srejdi toga ranč tak edna Boža iža, cerkev svetoga Marka stogi. Tam najdemo hrvaški sabor ali parlament, šteri je lejpa zidina, če rejsan je nej kaj ejkstra. Na ništerni tablaj na kiklaj eške s starimi nemškimi literami piše ime, kak na priliko „Schustergasse”. Blüzi te šujstarske ulice najdemo eden mali muzej, kakši je nej dosta. Tü zberajo takše predmete, šteri so ostali po tistom, gda se je eden lübezenski par vküpsvado. Leko najdemo knige, plüš medvedke, pisma pa eške edno sekéro tö. Pri vsikšom piše v hrvaškom pa engleškom geziki, zakoj sta se zalübleniva svadila. Najdemo pripovejsti s cejloga sveta, od Ažije, Afrike do sausadnje Slovenije. Malo dale pride najgir popot-nik do panorame. Če rejsan je Zagreb veuki varaš, od vrkaj ne nüdi nika posebnoga. Majo edno vzpenjačo tö, s šterim mašinom vlečejo gor na grad takšo lüstvo, štero neške ali ne more pejški gortiti. Dober obed je naja čako na Tkalčićevoj ulici v ednoj restavraciji, štera se je zvala »Mérni kaut«. Rejsan je sploj mérna bila, pa sva končno gnauk leko gela sploj dobro gesti – pljeskavico s sirom pa mesaum pa pečeno piškence na žari (roston). S punim želaudcom sva se pripravlala na večer. Gda je kmica gratala, so se napunili vsi trgi pa ulice hrvaške metropole. Kak če bi na gnauk iz mravlinjeka vse mravle zletele vküp na eden kamen. V malom parki so pá igrali, depa svetovno znane engleške šlagere, šteri so naja nej tak sploj brigali. Na veukom trgi Jelačića pa se je bilau že žmetno geniti, tam je edna hrvaška pevka spejvala hrvaške naute. Za veuki večernji koncert so obečali, ka gorstaupi skupina »Hladno pivo«, štero je eden sploj popularni rock-bend na Hrvaškom. Za istino je tak bilau, lüdi je gratalo vsikdar več pa več, vsi so koštavali muzično »ladno pivo«. Par minut pred paunaučjov sva s padašom gorprišla, ka nemava piti za nazdraviti. Začnilo se je bucanje pa stiskanje prauti šanki, gde sva si končno küpila dvej posanci küjanoga vina. Nazaj je bila paut eške bole žmetna, tak sva prišla samo na raub placa. Od tam pa je tö lejpi, veuki pa pisani biu ognjemet (tűzijáték), s šterim smo staupili v srečno nauvo leto 2014. Drügi den zrankoma je naja čakala eške samo dugocajtna paut po autocesti nazaj na Vogrsko. V peti dnevaj se nama je zgodilo dosta vse lejpoga pa sva srečniva bila, ka je auto tö vödržo. Ka pa bau nauvo leto pripelalo, vejo samo tiste zelene, rdeče pa žute zvejzdice, štere so nad Zagrebom tiste noči paukale. (konec) -dm- Drejve s svetešnjimi posvejti pred nauvim letom Kockaste litere svetoga Cirila v zagrebškoj katedrali V Zagrebi vozi dosta sivi tramvajov OD SLOVENIJE… TISZTELT VÁLASZTÓPOLGÁR! MINDEN SZLOVÉN NEMZETISÉGŰ ÁLLAMPOLGÁRT ARRA KÉRÜNK, REGISZTRÁLTASSA MAGÁT! Pahor obiskal Turčijo Predsednik republike Borut Pahor je na investicijski konferenci v Istanbulu, ki je potekala v okviru njegovega uradnega obiska v Turčiji, turške vlagatelje pozval, naj investirajo v Slovenijo. »Turčija je za Slovenijo strateškega pomena in okrepiti moramo sodelovanje na vseh ravneh,« je poudaril. Pahor je v nagovoru več kot 80 turških gospodarstvenikov dejal, da vladata med Turčijo in Slovenijo dolgoletno prijateljstvo in spoš-tovanje, kar je zelo pomembno tudi za gospodarsko sodelovanje med državama. Slovenski predsednik je potencialnim turškim investitorjem Slovenijo predstavil kot dinamično, odprto in izvozno usmerjeno državo ter jih povabil, naj pridejo k nam. Izpostavil je slovenski človeški potencial ter izjemen geopolitični položaj Slovenije kot stičišča srednje in jugovzhodne Evrope. Pahor se je na uradnem obisku v Turčiji srečal z gostiteljem, predsednikom Abdullahom Gülom, premierjem Recepom Tayyipom Erdoganom in predsednikom parlamenta Cemilom Cicekom, udeležil pa se je tudi posveta turške diplomacije. Bob leta za Bojano Potočnik Dobitnica letošnjega boba leta, ki ga časnik Večer podeljuje vsako leto, je učiteljica Bojana Potočnik. Naslov si je prislužila z izjavo: »Na začetku svoje učiteljske poti sem učence učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih.« Izjava 39-letne učiteljice slovenščine je bila objavljena v javnem pismu, s katerim je dosegla, da je država financirala prireditev Tradicionalni slovenski zajtrk. Od skupno 26.484 prejetih glasov so bralci Večera in širša slovenska javnost zmagovalni izjavi Bojane Potočnik namenili 9.327 glasov in jo tako postavili na prvo mesto, pred preostalimi nominiranimi izjavami. 2014-ben parlamenti és önkormányzati választások lesznek. Az ezzel kapcsolatos jogszabályok minden regisztrált szlovén nemzetiségi választópolgár számára biztosítják a választójogot. Amennyiben regisztrálunk, részt vehetünk a nemzetiségi önkormányzati választásokon és a nemzetiségi képviselőt vagy szószólót küldhetünk az Országházba. A Nemzeti Választási Iroda az elmúlt hetekben minden családhoz eljuttatott egy »Nemzetiségi Választópolgárként történő nyilvántartásba vétel iránti kérelmet« és egy ehhez kapcsolódó tájékoztatót. A kérelem szabadon másolható vagy letölthető a www.valasztas.hu oldalról, kitöltéséhez segítséget lehet kérni. A tavasszal esedékes országgyűlési választásokon minden országos nemzetiségi önkormányzat listát állíthat képviselőjelöltekből. Az országos önkormányzat által felállított listával az adott közösség részt vesz az országgyűlési választásokon. Ha a nemzetiségi lista megszerzi a pártlistákról elnyerhető mandátumhoz szükséges szavazatszám legalább egynegyedét, akkor egy teljes jogú helyet nyer, vagyis egy képviselőt küldhet a parlamentbe. Az előzetes becslések szerint a pártlistáról történő szavazat elnyeréséhez 50-60.000 szavazatra lesz szükség, ez azt jelenti, hogy a nemzetiségi listának 10-15.000 szavazatot kell szereznie ahhoz, hogy teljes jogú országgyűlési képviselőt küldhessen az adott nemzetiség a parlamentbe (a nemzetiségi listára csak azok szavazhatnak, akik előzetesen nyilatkoztak ezen szándékukról a névjegyzékbe való felvételre vonatkozó kérelem „B” pontjának kitöltésével). Így a kisebb lélekszámú közösségeknek, amilyen a mi szlovén közösségünk is, nincs reális lehetőségük teljes jogú országgyűlési képviselő megválasztására! Azokról a nemzetiségi listákról, amelyek nem kapták meg a teljes jogú képviselő megválasztásához szükséges szavazatmennyiséget, nemzetiségi szószólót küldhetnek a parlamentbe. Nagyon fontos! Aki az országgyűlési választásokon a szlovén listára szeretne szavazni, nem szavazhat pártlistára, csak egyéni képviselőjelöltre. Amint látják, egy igen bonyolult rendszerrel van dolgunk. A szlovén nemzetiségi választási névjegyzékbe való feliratkozás továbbra is alapvető követelménye annak, hogy a nemzetiségi választásokon részt vegyünk, nemzetiségi önkormányzatokat alakíthassunk. A személyes adatokkal kitöltött, aláírt nyomtatványokat a helyi Választási Irodánál lehet folyamatosan benyújtani akár személyesen vagy egy személy több kitöltött, aláírt nyomtatványt is eljuttathat a HVI-hoz; de mivel a névjegyzéket a központi Nemzeti Választási Iroda (NVI) vezeti, náluk is lehet levélben és interneten „regisztrálni” 2014. január 1-től. (www.valasztas.hu) A nyomtatványon az „A” pont megfelelő rubrikájának bejelölésével jelezhetjük, hogy a szlovén nemzetiség választópolgáraként kívánunk szerepelni a névjegyzéken. A regisztráció alapvetően a szlovén önkormányzati (helyi, továbbá országos) választásokra vonatkozik. Ugyanakkor egy külön rubrikában „B” nyilatkozni lehet arról is, hogy a parlamenti képviselői választások országos szlovén listájára is szavazni kívánunk, tehát szlovén parlamenti választóként is regisztráljuk magunkat, így nemzetiségi szószólót juttathatunk a Parlamentbe. Összefoglalva: Ha kitölti a névjegyzékbe való felvételre vonatkozó kérelem „A” pontját - X – „szlovén”, Ön felkerül a szlovén nemzetiségi névjegyzékbe. Ez a feltétele annak, hogy Ön részt vehessen az őszi önkormányzati választásokon a nemzetiségi önkormányzati képviselők választásán is!!! Ez nem újdonság, a legutóbbi önkormányzati választásokon is így működött a dolog. Ha Ön a „B” pontot is kitölti a kérelmen, Ön ezzel úgy nyilatkozik, hogy az országgyűlési választásokon a szlovén listára kíván szavazni. De ennek semmi köze az őszi önkormányzati választásokon való részvételhez és szavazáshoz. Függetlenül attól, hogy a „B” pontot kitöltötte-e, a nemzetiségi önkormányzati választásokon joga lesz szavazni, a „B” pont csak az országgyűlési választásokra vonatkozik. Javaslom, hogy minden szlovén töltse ki legalább az „A” pontot, hogy joga legyen részt venni a helyi és az országos nemzetiségi önkormányzatok választásán. A „B” pontot pedig, ismervén a reális esélyeket, mindenki saját belátása és lelkiismerete szerint töltse ki! PS: miután kitöltötte a kérelmet, joga van a „T” pont kitöltésével megváltoztatni a nyilatkozatát, és kérheti mind az „A”, mind a „B” pont törlését a névjegyzékből. Az új szlovén névjegyzék nem kerül megsemmisítésre, a mostani regisztráció érvényes az őszi helyi választásokkor is, illetve addig, amíg nem kerül kérelmezésre a törlés a névjegyzékből. A szlovén választói névjegyzék nyilvános lesz, de ebbe valószínűleg megfelelő feltételek mellett csak a szlovén választási jelölő szervezetek, ill. a választási szervek tekinthetnek bele. A kérdéssel kapcsolatban folyamatosan tájékoztatni fogjuk Önöket a www.slovenci.hu weboldalon is. Ha kérdésük merül fel, az Országos Szlovén Önkormányzat munkatársai személyesen az OSZÖ Hivatalában vagy telefonon (94-534-025) készséggel állnak rendelkezésükre. OSZÖ Slejpa vüja Pismo iz Sobote Pravo padaštvo … DO MADŽARSKE Dobro poznane varaške ljudske pevke, stere so dvajsti lejt opravlale svojo poslanstvo s spejvanjom domanji naut, so se rejsan v penzijo »spakivale«. Dapa nej tak v padaštvi. Ženske probajo takšne prilike vönajdti, gde si vse leko vküp sedejo pa se leko vönagončijo. Kak čüjem od njij, vej telefoni zdaj trpijo, nisterne si skur vsakši den majo ka prajti. One so v pripovejdanji, pogučavanji pa pri dobri vauli nikdar nej sfalile. Če bi se trgé dnevi vküper zgrabili, bi se tü mele od koj pogučavati. Zatok, ka so se one po istini mele rade, so za resnico vörvale ena drügoj, so nikdar nej smeknile v pleče ena drügo, so se dobro poznale (počütile) med seov. Zatok njim je pa zdaj tü prav prišlo pozvanje Margite Korpič, stera je 18. januara, zvöjn držine, z njimi želejla svetiti lejpo kraub-lo obletnico svojoga žitka, 70. rojstni den. Ženske so ji z velkim poštanjaum pa veseldjom želele vse dobro, najbola zdravdje, lejpo porazmenje v držini pa aj tadale ostane tak aktivna ženska. Lejpo je bilau videti, kak se veselijo ena drügoj, kak žmano vej nisterna ženska pripovejdati, ka vse se má zgoditi s človekom v tej lejtaj. Pri tom tali gvüšno, ka je Majči Lang prva kak vsikdar. Zvöjn njé bola žmano že samo mentorica žensk, gospa Marija Rituper vej pripovejdati. Ženske, najbola Margita Korpič, so fejs šanalivale, ka so te lejpi jubilej brezi nje pa Kalman bačina mogle svetiti. Kak z dobro volauv so se pozdravile, tak so se poslovile pa zavalile jubilantki za nej vsakdanešnjo pogostitev. Prejk novin tü iz srca čestitamo! Klara Fodor Pravijo, ka se je včasi najboukše nouri napraviti pa de leko vse bouk-še. Pravijo, ge od toga nika ne gučim, drugi so mi takšo gučali. Če pa je tou istina gé, aj na tou vsikši sam gor pride. Od toga, kak se je boukše nouri rediti, je prva rejč spadnola pri frizejri. Ja, trgé možakarge smo, ka vsigdar vküper demo k frizejri, gda čas za tou pride ali pa so laské preveč dugi. Leko pa samo zatoga volo demo k frizejri, ka smo se že dugo nej vidli. Pa smo se ranč zatoga volo najšli pri frizejri Sameki. »Na, moški, kak se zgučimo? Steri de prvi sejdo,« se skur vsigdar gnako začne. Potejm čakamo eden na drugoga pa vejmo vsefele naprej prinesti. Kak od toga tö, kak se aj človek nouri redi. »Padaške moji,« je začno Samek, nej, ka bi ga stoj kaj pito. »Trno sam veseli, ka ste ranč gnes prišli. Ne vejm, ka aj delam. Zaprav, nejsam vedo, ka aj napravim, depa, pomalek sam gor prišo. Samo vejte, kak je gé na tuom svejti, kak je gé pri nas. Nej vredi. Zdaj pa, kak aj človek eške sploj normalno živé, vas pitam? Poglednite! Skur prva, kak sam té svoj mali frizeraj gor oupro, že so na dveraj bili. Ja, že so inšpektorge prišli, ka vse poglednejo, ka vse gor napišejo, ka je vredi pa ka je nej vredi. Vsikši pa vej, ka uni samo takšo iškejo, ka je nej vredi. Če takšnoga nega, uni sami ziščejo. Samo aj človek plača, samo aj ga po žepki žežgejo, samo aj vsikši vej, sto je gé najbole prejgen. Dvej vöri, padaši moji, dvej vöri so kopali po moji papejraj, gledali, če je vse čisto gé pa eške vse kaj drugoga. Venej pa so lidgé čakali, ka so škeli na té moj stolec doj sesti. Dvej vöri sam kvaren biu! Sto ne dela, nika ne prislüži, ka nej? Pa so mi v tej dvej vöraj najšli takšo, ka je nigdar nej bilou. Pa so samo štrajfe pisali. Telko so je vönapisali, ka bi mogo cejliva dva tedna delati skur den pa nouč pa nika nej gesti pa nika nej piti, ka bi tou leko plačo. Gledam nji, nji gledam, kak mi tiste papejre v roke potisnejo pa me spitavajo, če je razmejm, zakoj telko trbej plačati. Zdaj pa ge nji gledam, je gledam, pa tak nagnouk vejm, kak tou trbej naprajti. Doj sam si sleko té svoj bejli kaput pa sam ga enomi dau. Drugomi sam škarce v roke potisno, tretjomi pa mašin za lase rezati. Pa sam njim pravo, aj uni delajo, aj tiste venej vred vzemejo, če telko vse naoupak delam. Gledali so me pa so nej vedli, če se šalim ali pa njim za istino gučim. Ge pa sam že prvoga nut pripelo pa je že sejdo. Na, zdj pa njemi naprajte frizuro, kakšno šké meti. Eške bole so me čüdno gledali pa me za nouroga držali. Ge pa sam že papejre piso, papajre za štrajfe. Ja, njim sam štrajfe piso, ka sploj ne smejo delati kak frizerge, ka diplome za tou nemajo. Tadale sam njim štraf napiso, ka so si nej roke mujvali, prva so začnoli delati. Tak sam zdaj ge inšpektor grato. Možakarge, ka so na red čakali, so se vse bole smedjali, ge sam vse bole piso pa je na red gemau, uni pa so name vse bole za nouroga držali. Nin za dobre pou vöre se je eden od nji svado. Raznok je včesno vse tiste njive štrajfe pa tavö odišo, drugiva dva pa za njim. Malo zatejm je tisti prvi nut pogledno pa pravo, ka štrajfov za norce nega. Jaj, pajdaške moji, kak sam veseli biu! Vejn, ka po varaši že gučijo, ka sam nouri gé. Leko, depa, zavolo toga, sam trno dobro obodo. Aj gučijo, ka škejo! Eden je eške takšo vöspravo, ka sam tak nouri, ka sam na vüjo slejpi grato. Te pa aj bou, ge sam slejpa vüja!« Tak je pripovejdo naš frizer, Samek. Je pripovejdo, ge pa sam se dun v gledalo pogledno. Boug moj, vej pa mi je vse lase doj zrezo! Gledam se pa ne morem vörvati. »Samek, ti si nej samo spejpa vüja, liki si zvün toga eške glüpo okou, tö,« san se nej čemeriu, depa, smeja je dun vrejdno bilou. Miki Zaenkrat se malo volivcev odloča za narodnostni volilni register Po podatkih Nacionalne volilne pisarne se je do 16. januarja registriralo le 1568 volivcev v manjšinski volilni register, še nižje je število (819) tistih, ki želijo glasovati na aprilskih parlamentarnih volitvah za narodnostne liste namesto strankarskih list. Največ volivcev se je registriralo pri nemški manjšini, njej sledijo Romi. Prvič po demokratičnih spremembah imajo manjšine možnost postaviti svoje liste in priti do svojega poslanca v parlamentu. Kljub ugodnostim, ki jih ponuja nova volilna zakonodaja, imata realne možnosti le dve manjšini od trinajstih, in sicer Nemci in Romi, kajti po izračunu ekspertov nemške manjšine tudi za ugodni mandat potrebuje posamezna manjšina med 19 in 24 tisoč glasov. Vse ostale manjšine bodo lahko izvolile le svoje zastopnike-zagovornike, ki pa bodo brez glasovalne pravice. Volivci, ki se bodo odločili za manjšinsko listo, zgubijo pravico glasovanja za strankarske liste. Svojo strankarsko pripadnost naj bi izrazili z glasom za individualnega poslanca. Ambivalentnost je zaznati tudi pri manjšinskih voditeljih, nekateri sicer spodbujajo člane svoje skupnosti, naj se registrirajo v manjšinski volilni register, ker menijo, da bo imel potem zagovornik njihove manjšine večjo legitimnost v parlamentu, toda večina meni, da se mora vsak manjšinec sam odločiti, ali želi glasovati za listo lastne manjšine ali za strankarske liste. Vsi tisti, ki bi se želeli registrirati, imajo še čas, registrirati se morajo najkasneje 16 dni pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 6. aprila. Pomoč do jezikovnega izpita in diplome Na Madžarskem je skoraj 50 tisoč takih ljudi, ki so na visokih šolah in fakultetah opravili vse potrebne izpite, zagovarjali tudi diplomo, toda vseeno nimajo diplome, ker nimajo potrebnega jezikovnega izpita na srednji stopnji. Tem želi pomagati vlada s tem, da jim bo finansirala 260-urni jezikovni tečaj, po zaključku le-tega bodo lahko opravili jezikovni izpit in končno dvignili diplomo. BRALCI SO PISALI Dragi Porabci! Preminauči keden smo dobili z novinami Porabje knjige Bee Baboš Logar pa CD, na šterom spejvajo gornjesenički pesmarge. Trno sam rada bila, ka ste na nas mislili, pa ste vse tau nam poslali. Trno rada poslüšam lejpe slovenske pesmi. Skoz novin Porabje bi se rada zahvalila vsejm tistim, steri so tau vküpspravili. Želejm njim blajženo nauvo leto, dob-ro zdravje, dosta veselja vsakšomi pesmari, aj eške dugo leko vküp spejvajo pa nam veselje delajo. Tak se znamo bole nazaj spominati na tista lejta, gda smo eške na Gorenjom Seniki živeli. Pa želejm, naj bodejo taši mladi tö, šteri do te lejpe slovenske pesmi dale gordržali pa spejvali eške dugo-dugo lejt. Eške gnauk se zahvalim, Rozalia Ropoš iz vesi Köcsk Človeške usode (1) Kak dva tihinca, tak sva se gledala Kata Németh (Neguš), podomanjom Vajdina Kata v Slovenski vesi žive z vekšim sinaum. Dugo lejt je spejvala pri ljudski pevkaj v Varaši pa je članica društva porabski upokojencev. Dja sem v njej veselo pa koražno žensko spozno, takša je bila, gda je mlajša bila pa je takša ešče zdaj tö. Dapa po tom pogučavanji, intervjuni že cejlak ovak gledam na njau kak do tejga mau. Nikdar bi nej mislo, ka eden človek, šteri je v svojom življenji telko lagvoga doživo, se leko ešče sploj veseli. Kak je tau mogauče? Tak, ka gda ona med lüstvo dé ali gda je nastopala, je brige pa žalost vsigdar doma njala. - Sé k vam naleki najde človek, zato ka samo tablo trbej gledati, gde piše, ka graubišče. »Dja sem se tü naraudila, tau je moja rojstna iža, tü pri grau-bišči. Prvin je te ram nej tak vögledo, zato ka je slamnasti biu, pa bola tö znakta je stau. Te prejdnji tau, kak so iže pa kopalnica, se je sledkar vcujzozido. Od sauseda so moji stariške küpli ešče deset mejtrov zemlé, pa te se je vse na nauva gorzozidalo. Dapa tau je že, če dobro vejm, kauli petdesetštrtoga leta bilau, dja sem te deset lejt stara bila.« - Vi ste meli brata ali sestro? »Enga brata sem mejla, šteri je petdesetdevetoga leta smekno, odišo v Avstrijo, potistim pa v Meriko. Njega so nej goravzeli v židano fabriko delat, zato ka je tistoga reda težko bilau ta nutpridti, on je zavolo tauga čemeran grato, pa te vöodišo. Tau mi doma v vesi tak pravimo ka smekno. Gda je on vöodišo, te je že sploj sigurno (strogo) bilau, on je najprvin odišo v Števanovce k Mijalini, s šterimi smo sploj dobri bili, pa tam je njau biciklin. Od tistec je on te prejk v Jugoslavijo odišo. Zavolo tauga so srmak Mijalini dosta trpeli, dosta so je preganjali. Dapa - kak mi tak oni - smo nikanej znali, samo sledkar, gda so najšli pod sicom eden papir, gde je dolanapiso, ka on je smekno.« - Gde je prejküšo pa kama, gda je prejk v Jugoslavijo odišo? »Tak vejmo, kak je Tromejnik, tam je prejkstaupo mejo, od tistec je pa k ednoj družini üšo, steri so s Slovenske vesi valaun bili. En čas je tam biu, pa te od tistec se ma je pošamerilo prejk v Avstrijo vujti. Tam so ga te v lager zaprli, dapa tam se je te leko srečo z očov, šteri je štirdesetsedmoga smekno v Avstrijo. Dja sem te en mejsec stara bila, gda nas je tanjau, zato ka doma z materdjov sta se nej sporazmela, nejsta dobro živela. Tau dja ne vejm, tau sem dja tak od stare mame vse zvejdla, zato ka moja mati je od tauga nej gunčala. Tak je pravla, ka oča je fejst piu pa dosta v krčmau odo, gde so ga ešče samo ratali (hujskali), gda je pa domau prišo, te je rabuka bila, samo so se bili pa naganjali kauli rama. Tak je te oča v Avstrijo smekno pa v edno bánjo (kamnolom) üšo delat. Od tistec je večkrat domau materi valas pošilo, aj ga počaka, zato ka on nazaj domau pride, dapa s tistoga je več nikanej bilau, zaman je mati tak dugo čakala nanga. Potistim smo samo zvedli, ka te čas je moj oča tam vanej v Avstriji že drugo ženo pa mlajše emo, mojo mater je samo nagučavo. Nemo že njema grob odpirala, dapa vidiš, kak je nam lažo cejli čas.« - Kak dugo je brat v Avstriji austo? »Mi smo od brata dosta nej znali, že smo tau nej znali, ka odide, tau je za nas boleče bilau. Nas so fejst skrb meli policaji, sploj pa te, če smo pismo dobili, tak ka mi smo od njega dosta nej znali, gde je ali gda je v Meriko odišo.« - Vi ste se sledkar srečali z očov? »Gnauk, gda sem že oženjena bila pa sem mlajša mejla, se je sé postavo eden z vesi pa mi pravo, aj se brž opravim pa dem kak je restavracijaTromejnik, zato ka me oča tam čaka. Vejš ka, dja sem mislila, ka vküpzletim. Moj oča?, sem pitala, vej pa ranč ga nemo spoznala, sem ma pravla. Zadvečarka sem že delat mogla titi, tak ka brž sem se mujla pa sem na biciklin skaučila. Dapa prvin sem ešče biciklin mogla sprositi, od drugoga moškoga, ka je te vküp živo z materdjov. ‚Pišta’, tak se je zvau, ‚dajte mi brž biciklin, ka me v Varaši čaka oča’, sem ma pravla. Vejš, kak je on čemeren grato. ‚Ti ešče tau gučiš, ka oča, ka sem pa te dja, da sem že telko lejt z vami’. ‚Ne bojte čemerni, sem pravla, samo dajte mi biciklin, aj se leko pelam’. - Kak ste spoznali očo? »Vejš ka, tau dja nikoma ne želejm, kak dva lüdckiva, tihinca, tak sva šla prauto eden drugoma. Tak sva se spoznala, ka sem dja njega na tjejpi zato vidla. Gda sem skrjej prišla, te sem se poklaunila, pa sem ga pitala, če so oni Dedič. Oni samo gledajo, zato ka že trno so nej znali vogrski pa nej slovenski, dja je tadale spitavam, če so oni moj oča. ‚Dja ne vejm za gvüšno, dapa tak mislim’, so prajli. Tak sva se te tam spoznala, samo dja sem dosta časa nej mejla, zato ka sem delat mogla titi. Tau sem dobro poglednila, ka na ednoj rokej je samo palec emo, drügi prsti so ma falili, zato je pa nika tašo črno emo gorapotegnjeno kak edne rokajce. Kak je pripovejdo v kamnolomi ma je edna čile (voz) prejk po prsti üšla, zato je tak vküppotrejto vögledo. Gda smo nutšli v restavracijo, tam so niše ženske sejdle že pri stauli, pa te tam tistim pravo, ka sem dja njegva hči. Sledkar sem zvejdla, ka sta tau njegva žena pa ženina sestra bile, štere so sploj nej znale, ka on tü na Vogrskom hčer ma. V Tromejniki je bila tistoga reda taša polica, gde so vse fele darila bila pa te oča je meni tam tjüpo tri kupice pa te vrč. Vejš, tisti den sem dja cejli den taša aumana bila od tauga, ka sva se srečala.« - Ka so vam oča te tam pravli, gda sta se srečala? »Tau je pravo, ka tau bi nej tak bilau, če bi moja baba nej bila, zato ka ona ga je zagnala z daumi. Ka sem dja na tau leko pravla, da sem samo eden mejsec stara bila, gda je on odišo.« - Sledkar ste se ešče srečali z njim? »Potejm je ešče gnauk v Sakalovci odo, gde je njegvi očini brat živo. Dapa dja sem že tjesnau zvejdla pa gda sem taprišla, on je že zaspo, samo tak prejk künjina dvera sem ga vidla kak na posteli spi z ženauv, dapa gunčati sem več nej mogla z njim. Tau je bilau slejdnjo, gda sem vidla očo, dapa potistim mi je ešče večkrat piso pisma. Fejst je tau sto, aj dja njemi dopistim, ka bi domau prišo, zato ka on tü šké mrejti. Moja mama je te že odrügim oženjana bila, dapa tam pri možej se je edna stejna vöobrnaula, tak ka sta tü pri meni bila. Kak bi dja tak sé leko pripelo očo, ka bi delala obadva moža v ednom rami, leko ka bi se ešče zbila. Drügo pa tau, kak sem si zmišlavala, vej pa tü si me njau, nejsem te brigala kak gorarastem pa ka je z menov. Zdaj, na stare dni aj te dja opravlam. Tak ka nejsem mogla, pa ranč sem vejndrik nej stejla, ka aj domau pride.« (se nadaljuje) Karči Holec Kata (zar na srejdi) na starom kejpi z materjov (pri njej na lejvo) pa z dejdekom pa babov (sedita). Druga ženska na kejpi je z Gorenjoga Senika Zdavanski kejp starišov Porabski slovenski penzionisti se z veseldjom pripravlajo na fašenek Predsedstvo ali vodstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov je letos 10. januara melo svoj prvi djilejš, steroga je vtjüp pozvala nauva predsednica Marijana Kovač. Predsedstvo stodjij iz tisti lidaj, steri se direktno brigajo za penzioniste v domanjoj vesi ali varaši, oni nosijo vse informacije do njij pa ranč tak nazaj. Brigo, odgovornost za cejlo drüštvo pa majo predsednica, podpredsednica pa računovodkinja, stera vodi cejlo gazdüvanje. Predsednica Marijana Kovač je za začetek lepau pozdravila navzauče pa njim želejla blagoslovleno, srečno nauvo leto z dobrim zdravdjom, kak se tau šika na prvom djilejši nauvoga leta. Najprvim je ta prajla svoja mišlenja, ka želi od predsedstva, aj vseveč dobroga leko včinijo za svoje slovenske penzioniste. Eno drüštvo razmetati se prej da v peti minutaj, k tomi nej trbej znanja, depa vküp sprajti, tisto je pa že velko pitanje. Zatok si pa želi pa vüpa, ka do dobro leko vküper delali z vodstvom, se lepau porazmeli pa vse prob-leme mirno rešili. Plan letošnji programov Na pozvanje je na djilejš iz edenajset členov leko prišlo osem, etak so svojo delo redno leko opravlali. Na pomauč so njim prišli trgé pozvani aktivisti. V prvom dnevnom redi so skončali Plan programov za leto 2014. Kak je tau že tradicija, kak si tau drüštvo samau želi, velki programov de letos tü štiri, za petoga do pa volitve, ka funkcionarom štirilejtni mandat dola zopodi 17. majuša. Pri programaj so nota vzeli vse, od koj so v novembri na velkom djilejši lüstvo vöopitali, nji tanače prosili pa tau že zvekšoga prejk novin na znanje dali. Predsednica je posaba prosila, ka znauva trbej sekcijam pripravlati male programe, kak se je tau od začetka duga lejta delalo, trbej meti razne delavnice, ka je med njimi tü dosta kreativni lidi. Ranč mali programi so tisti, steri dosta skrajej prinesejo lidi, je bola povežejo, mali programi so držinski pa karažni. Tau je na velko potrdila nauva podpredsednica Margita Čuk pa tau najbola s tejm, ka je konkretne programe tanačivala. Tau je prej fejs lepau, ka več žensk odi spejvat, plesat v skupine, s tejm pomaga gora držati slovensko kulturo. Drügim, tak mlajšim kak starejšim penzionistom pa trbej dati drüge prilike, poniditi drüge programe. Med njimi, steri so že bili prvim tü, kak tura z biciklini, program povezani z zdravdjom, gda se leko cuker v krvi, holesterol, krvni pritisk mejri pa kakšen doktor pripovejde tašne teme, stere so aktualne za penzioniste. Njene nauve ideje so, ka bi se srečali s slovenskimi pisateli, steri bi njim pripovejdali od svojga pisanja ali gda so tej pohodi, ka se pejški dé več kilometrov med Andovci pa Büdinci. Tau je tü prosila, če je že drüštvo lani tü nota staupilo v Civilni forum v Varaši, te aj v njini programaj aktivno tü dela. Povejmo, gda se baur (majpan) postavla na prvi maj ali se vöpleše, te bi se od slovenski penzionistov par lidi tü leko vöpostavilo pri küjanji ali ka zmorejo. S tejm, ka je ona predsednica, ona vodi Klub harmonia za dobro zdravdje v Varaši, de prej na tejm, aj en-en menši program vküper leko majo s penzionisti. Konkretno se je pa vzela za tau, ka program za zdravdje pa srečanje s slovenskimi pisateli sama spravi vküper, gda de aktualno. Predlanjsko leto je že v plani bilau, ka de se leko šlau gora na Tromejnik z Gorejnjoga Senika, tau si letos tü želijo spuniti. Predsedstvo si pri menši programaj eške ma ka zmišlavati, sto zakoj se vzeme v svojoj domajoj krajini, pri nisternom velkom programi pa eške pau-leg datumov trbej z drügimi štimati. Plan programov za 2014. leto želijo prejk naši slovenski novin tü na znanje dati potistim, ka do 5. febuara meli naslejdnji djileš. Penzionisti sami tü dosta pomagajo s pejnazi pa z delom Drüdji dnevni red je pa gazdüvanje, proračun letošnjoga dela, steroga so tü vsi vzeli. Računovodkinja Margita Korpič je podraubnoma na znanje dala, kak so planirali pejnaze za letno delo. Natečaj (pályázat) so leko nota dali samo na Urad za zvöjn Slovenije živeče Slovence v Sloveniji, gde so prosili pejnaze za pautne ceringe v Budimpešto pa za ceringo božične delavnice. Kak vejm, pri tejm njim je bila na pomauč Slovenska zveza, zakoj hvala lejpa. Sami člani do zdaj tü pomagali s članarino, pa do je prosili, ka do vcuj pomagali pri pogostitvi na fašenek pa pri izleti v Budimpešto ranč tak. Penzionisti dobro vejo, ka je s pejnazi vseposedik stejska, pri vsakšom programi so kreda pomagati s pejnazi pa za koj so zaprošeni. Če trbej, pečejo kaj, delavnice vodijo, razstavo pripravijo z indašnjimi deli, s cejkari, papirnati rauži, z ejglanjom ptd. Letos tü nede več pejnez kak lani, leko eške menje, pa se je na tau djilejši döjn niške nej žaurgo, nej bijo prauti nišomi programi. Pod vodstvom predsednice pa računovodkinje so poiskali rešitve ranč tak kak doma v svoji držini. Vsi čütimo na svoji kauži, vse se dá naprajti, vöspelati, če človek fejs šké. Margita Korpič má tau doužnost tü, ka na prvom srečanji drüštva tapovej, na papiraj vö dá, kak so gazdüvali lani pa kakšen plan majo za letos. Samo, ka mo meli fašenek Za tretjo temo so se pa meli pogučavati o tejm, kak de gledo vö fašenek, steroga do držali na fašensko nedelo, 2. marciuša zadvečerek v Slovenskom daumi pa od dauma do centra Varaša. Fašenek do letos pa tak na velko meli, kak so ga meli 2012. leta, ka so prej slovenski penzionisti s tistim programom gratali najbola poznani pa priznani pri Slovencaj pa Varašancaj. Letos do kratek program tü meli z ženskami, stere plešejo indašnje plese pa več muzikantov tü, aj eške bola karažno bau. Predsednica je posaba prosila vsakšoga, aj v svojoj krajini vseveč lidi zaprosi, ka se nota naravnajo, lidi trbej nagončavati, njim volo davati pa tau do 5. febuara. Tau se tü vej, ka pri tejm najbola računajo na mlajše penzioniste, steri so eške pri mauči. Od tisti, steri se ne zravnajo nota pa njim zdravdje dopisti, ji prosi, aj lepau vösprvajajo fašenke, aj njim s tejm dajo poštenje, cenijo njino delo. Pri velkom fašenskom programi dosta vse drügo tü trbej ta naprajti, kak vöoznaniti, aj se vej na velko, dovoljenje prositi od policije, informirati rešilce ptd. Marijana Kovač je tau tü na znanje dala, ka so go prosili od Državne slovenske samouprave, kakšne maske aj pripravijo penzionisti na Gorenji Senik, gda de se baur vlejko. Tau prej z veseldjom spunijo, vej pa en tau žensk že od decembra mau zmišlava pa morfondira, išče vsefale gvantanje, ideje, ka bi se leko nota naravnale. Med drügimi so si tau tü zgončali, ka je petek nej dober za djilejše pa ka se zatau tü leko napravi letni plan. Na tau do tü brigo meli, ka ostanejo povezani s penzionisti v Murski Soboti, Puconci, Šalovci, do vküper delali s Slovensko zvezov pa z drügimi organizacijami. Predsednica se je na konci zavalila, ka je djilejš bijo delavan, so si leko zgončali vse potrejbno delo. Naslejdnji djilejš do meli 5. februara, gda predsedstvo zagvüšno mora vedeti, kelko lidi se zravna nota, kašne maske do meli, ka nede málo delo. Zatau se njim je že naprej lepau zavalila pa s tejm zaprla djilejš. Tekst pa foto: Klara Fodor Aktiven djilejš predsedstva pod vodstvom nauve predsednice Marijane Kovač (nasprauti s pravoga tala) pa nauve podpredsednice Margite Čuk (naprauti z lejvoga tala) Takšno karažnost za lüstvo je grej vönjasti, kakoli je dosta dela Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem Vas vljudno vabita na proslavo ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, ki bo v petek, 7. februarja 2014 ob 16. uri v gledališki dvorani v Monoštru. O pomembnosti praznika in kulture bo spregovorila ravnateljica DOŠ Števanovci Agica Holec. Kulturni praznik bomo počastili z nastopom otroških kulturnih skupin. Ob 18. uri bo v Slovenskem domu otvoritev razstave Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Slavnostni govornik bo predsednik društva Jože Denko. PETEK, 31.01.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.05 HIŠA EKSPERIMENTOV: TLAKOLOGIJA, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.25 ŽIVALSKE ZGODBE: VELIKI IN MALI KONJI, 11.55 SVETO IN SVET: TRPLJENJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS IN GLASBA, RIS., 15.55 MOJA SOBA: PRED, PO, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 16.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOVA DVAJSETA, SLOV, NAD, 20.30 KONCERT ANSAMBLA SPEV, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 31.01.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.45 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 8.50 OTROŠKI KANAL, 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 SKRIVNOSTI GLASBE: KONCERT, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 16.10 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.20 MIGAJ RAJE Z NAMI, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 PUTINOVE OLIMPIJSKE SANJE, DOK. ODD., 20.55 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAN., 21.15 SHIRLEY, ANG. FILM, 22.30 ŠE ENA LJUBEZENSKA ZGODBA, DANSKI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 01.02.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.45 MALE SIVE CELICE, 10.30 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 10.50 KINO KEKEC: PTIČICA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 12.10 ODPETI PESNIKI: MILČINSKI - KOKOT – ŽUPANČIČ, 12.20 MOJA SOBA: PRED, PO, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.45 MED VALOVI, 15.10 ZBIRALCI, DOK. ODD., 15.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 FRANE MILČINSKI JEŽEK, MLAD 100 LET, DOK. FELJTON, 20.15 OD TOD DO VESOLJA, KONCERT NANE MILČINSKI Z GOSTI, 21.55 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA, SLOVENSKA NANIZANKA, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 SVET BREZ KONCA:, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 0.05 OZARE, 0.15 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFO-KANAL SOBOTA, 01.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 SLOVENCI V ITALIJI, 7.30 TARČA, 8.50 OPUS: FAGANEL, GRAHEK IN MILIĆ – TRIJE USPEŠNI GLASBENIKI, 9.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.50 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 15.25 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 17.45 UMETNOSTNO DRSANJE - EVROPSKO PRVENSTVO: REVIJA, 20.00 RAČUNAJ NAME, AMERIŠKI FILM, 21.45 SOBOTNA GLASBENA NOČ: PHIL COLLINS IN MOTOWN, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 MED VALOVI, 23.30 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 02.02.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.15 MINUTA V MUZEJU: HANS ARP: ŽENSKA, 9.20 PUJSA PEPA, RIS., 9.25 BOŽIČKOV VAJENČEK, RIS., 9.45 MARČI HLAČEK, RIS., 10.10 MINUTA V MUZEJU: KAZIMIR MALEVIČ: ČRNI KVADRAT NA BELEM POLJU, 10.15 NAJBOLJŠA PRIJATELJA, OTR. NAD., 10.40 NA OBISKU, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 KONCERT ANSAMBLA SPEV, 14.45 SLOVENSKI VODNI KROG: MUTSKA BISTRICA, DOK. NAN., 15.20 NIKEC, FR. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 ROŽE IN LUČI, POEZIJA IN GLASBA Z DUŠANOM VELKAVERHOM, 17.30 IGRALCI BREZ MASKE - OLGA KACJAN, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST: 18. DEL: ZNOTRAJ IZGUBLJENO, ZUNAJ PRIDOBLJENO, DAN. NAD., 21.00 INTERVJU, 21.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.05 DRAGOCENA MOKRIŠČA, DOK. ODD., 22.35 POROČILA, 23.05 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: PROLOG, DOK. SER., 0.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFO-KANAL NEDELJA, 02.02.2014, II. SPORED TVS 7.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 8.05 TURBULENCA, 8.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.15 ŠPORTNI IZZIV, 14.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 17.45 BLOUDKOVE NAGRADE, REPORTAŽA, 18.15 NI VSE ZLATO, FRANCOSKI FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASBENI VEČER: MOZARTINE: SIMFONIČNI ORKESTER, KOMORNI ZBOR RTV SLOVENIJA IN HELENA FOJKAR ZUPANČIČ, 21.20 CITY FOLK - OBRAZI MEST: LJUBLJANA, 21.45 PUTINOVE IGRE, DOK. ODD., 23.15 NAŠA DEMOKRACIJA, TV-IGRA AGRFT, 0.10 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 03.02.2014, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 10.55 CIAK JUNIOR: SLEDI SVOJIM SANJAM, KRATKI FILM, 11.05 MOJA SOBA: PRED, PO, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: NEURESNIČENE OLIMPIJSKE SANJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TRNOVO ROBIDOVJE, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.30 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, 18.35 KNJIGA O DŽUNGLI RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL PONEDELJEK, 03.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 8.15 CIAK JUNIOR: SLEDI SVOJIM SANJAM, KRATKI FILM, 8.25 MOJA SOBA: PRED, PO, RESNIČNOSTNA ODDAJA, 8.50 OTROŠKI KANAL, 10.05 ZABAVNI KANAL, 10.20 DOBRA URA, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.15 MED VALOVI, 15.45 INTERVJU: DR. ALEŠ GABRIČ, 16.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 17.00 PUTINOVE OLIMPIJSKE SANJE, DOK. ODD., 18.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.30 PRAVA IDEJA!, 19.00 KOŠARKA - ŽREB ZA SVETOVNO PRVENSTVO (M), 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: KAREL VELIKI, DOK. FILM, 21.30 VERA: GRADOVI V OBLAKIH, ANG. SER., 23.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.45 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 04.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 MODRA KRAVA: MODRA KRAVA IN ŠAH, 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.05 KULTURNI BRLOG, 11.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.15 BINE: OBLEKA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.35 Z NASMEHOM NAPREJ, DOK. FILM, 12.15 PODOBA PODOBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: OLTAR, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 DRAGI DOMEK, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE: O TREMI IN BARČICI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 PUJSA PEPA: KRALJIČNA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŽIVLJENJA TOMAŽA KAJZERJA, SLOV. NAN., 20.55 KRAJ ZLOČINA - TROPSKI DEŽEVNI GOZD, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU: DR. ALEŠ GABRIČ, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL TOREK, 04.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 9.10 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.10 FRANE MILČINSKI JEŽEK, MLAD 100 LET, DOK. FELJTON, 15.25 OD TOD DO VESOLJA, KONCERT NANE MILČINSKI Z GOSTI, 17.15 GLASNIK, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 DRAGOCENA MOKRIŠČA, DOK. ODD., 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.30 NA UTRIP SRCA, 20.30 SKRIVNOSTI GLASBE, 21.05 BRAVO ORKESTER, 21.20 VRAČANJE, ŠP. FILM, 22.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.35 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 05.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 ČAROBNE ROKE, ODDAJA ZA OTROKE, 11.05 VELIKI STROJI: BAGER, 11.10 PEPI VSE VE O FOTOGRAFIJI, POUČNA NANIZANKA, 11.55 KRAJ ZLOČINA - TROPSKI DEŽEVNI GOZD, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PUJSA PEPA, RIS., 15.45 MALE SIVE CELICE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 SVET ŽIVALI, RIS., 18.40 DRAGO, DEBELUŠNI ZMAJČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 MRZLE DUŠE, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 05.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.55 ROŽE IN LUČI, POEZIJA IN GLASBA Z DUŠANOM VELKAVERHOM, 15.10 IGRALCI BREZ MASKE - OLGA KACJAN, 16.20 GLASNIK, 16.45 SLOVENCI PO SVETU, 17.25 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI - HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 21.00 ŠPORT, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 GLASNIK, AMERIŠKI FILM, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 06.02.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 MALE SIVE CELICE, 11.25 ODPETI PESNIKI: KOKOT - KOŠUTA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BELA: RDEČE PIKE, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 MANJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: KULTURNA SLOVENIJA?, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 06.02.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 MALE SIVE CELICE, 8.45 ODPETI PESNIKI, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 15.50 SLOVENSKI VODNI KROG: MUTSKA BISTRICA, DOK. NAN., 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 ČLOVEŠKI PLANET, DOK. SER., 17.55 TOČKA PRELOMA, 18.25 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 18.35 TURBULENCA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PRED SOČIJEM, DOK. FILM, 20.50 SAMOHRANILEC, ANG. NAD., 21.45 KDO, ČE NE MI?, NEMŠKI FILM, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI KANAL VABILO Tako smo delali cvetlice Od šolskega leta 2013/14 imamo v prvem in petem razredu posebej predmet Spoznavanje slovenstva. V učnem načrtu je zapisano, naj spoznajo učenci tudi stare obrti. Med drugim je tudi, da spoznajo in se naučijo delati cvetlice iz papirja. Tako sem povabila svojo sosedo, teto Iluš, naj pokaže in govori o tem, kako so delali nekoč doma cvetlice in v kakšen namen. Ona je z veseljem prišla na šolo, saj je zelo aktivna, in rada dela z učenci. Na vsako vabilo se odzove, prinese že pripravljene stvari, na šoli pa naredi lepe in še lepše rožice. Učenci so zelo pridno delali tudi s pomočjo dveh učiteljic. Teta Iluš jim je pripovedovala, da je bilo nekoč siromaštvo, za žive cvetlice niso imeli denarja in zato so jih delali iz krep papirja. Cvetlice so delali za »fašenek«, za pogrebe za vence, za birmo v cerkev itd. Iluš zelo dobro obvlada tudi jezik, porabščino in tako so učenci lahko slišali narečje. Ima zelo spretne prste, staro obrt se je naučila od svoje mame. Učenci so se naučili tudi poimenovanja cvetlic. Hvala lepa teti Iluš v imenu učencev in učiteljic. Agica Holec ravnateljica