OB BETONSKIH VERTIKALAH
France Vurnik
NA SIDRU
Ubil te bom. dolžnost, posekal z mečem volje, veselja in srca!
Ko v mladih letih
hotel sem na Triglav.
so rekli ne!
V brigado.
ob delu postaneš človek.
samo ob družbcnokoristnem delu.
S prsti fantazije
sem hotel splesti si pisalno mizo
in knjižnico;
prosojno streho brez meja
in okna na vseh sto,
ne, milijon strani;
ležišče za počitek
in za sanje.
Z nevzdržnim sidrom som zdaj priklenjen ob betonske vertikale.
780
S prsti fantazije sem hotel stkati si streho brez strehe, okna brez oken, vrata brez vrat.
Na pločniku pod mano
ljudje,
pomanjšani v mravljince.
Na črnem asfaltnem traku
modra, prosojna meglica
iz bencina, olja in prahu
(to ni megla iz pravkar zorane njive)
in skoznjo
naprej, naprej,
samo naprej;
in ena sama želja:
o, da bi bile
vedno in povsod
samo zelene luči,
samo zelene luči.
Med stolpnicami: stisnjen ozek pas, svež. zelen in mlad.
Po težki, črni zemlji se ugrezaš kot  v oblake in seme klas rodi.
Zdaj sejem po asfaltu
in niti ptic ni,
da bi seme pokljuvale.
Ubil  (e bom, obveznost posekal z meceni volje, veselja in srca in omahnil v smrt na sidru ob betonskih vertikalah.
781
OBUP
I a  križ. tovariši, je /činu' pretežak! Ne  bom  ^a  zmogel prinesti do golgote
Nisem se zavedal,
kaj   bo   pomenilo.
ko sera si ga  polagal na  ramo.
In  ko sem  odšel  na  pol.
nezavedno.
je bilo za vse prepozno.
O, zamujeni dne\ i. o, zamujene ure
odločanja!
Sovražim,  preklinjam   vas!
I o  mislim   zase. ne govorim za \ as.
Zakaj jutri  bom  nadaljeval  pot,
korak   za   korakom.
s  stisnjenimi   zobmi,
kol je v navadi.
(kol   so  hodili
in bojo hodili)
\   pozabi.
da   nosim  križ.
tov ariši,
spel   med   vami.
z  utišano, zatrlo željo
po odločil \ i.
po dokončni  odločitvi.
O.  zamujeni   trenutki  odločanja!
In nosim  križ. tovariši, in   nosil  ga   boni kar  naprej.
782
kar  naprej:
o. za vedno zamujeno odločanje,
za  vselej,
za  vselej.
\e bom   vzdržal do golgote,
-i   mislim.
I o\ ariši. dobimo se na golgoli.
odhodi
Odhodi  sc> vsebina  našega  življenja.
odhodi so jutra, poldnevi in večeri;
samo v  nočeh  se vračamo
k  ljubezni  in domu.
še  posebej   k  svojim   pajčevinam.
I a  doni  si  iimišljamo
in  ljubezen tudi;
kajii vsebina našega življenja
-o — odhodi.
Ene same vrnitve ni.
vrnitve k popravam.
Samo šola dopušča  poprave.
včasih celo poprave poprav.
pri   naših odhodih  pa ni   poprav.
samo  novi odliodi  so
in   nove  napake
brez  možnosti  za   poprave.
Preteklost je nespremenljiva.
samo poučuje lahko.
^   njej je vse jasno.
razvrščeno med  vzroke in  posledice.
Odhodi  pa   skrivajo  pasti in   limanice  in  zanke.
783
Zato ljubim noč in njene utvare,
obožujem neresničnost,
iz katere snujem resničnost
in oblikujem odhode
iz vrnitev
k sebi in k pajčevinam.
ki jih spletam za odhode;
in zadovoljen sent,
da se vračam prazen,
da laže izbiram
nove podobe
za nove odhode.
Brez njih bi ne imel poguma odhajati na pot.
MLADIM KONJEM
Naš duh je vklenjen
z verigami sedanjosti.
Ni  mu pomoči,
nima stvariteljske strasti.
Vse je samo sedanjost
in včeraj in jutri je nič:
vse je tako preprosto,
vse je zagozdil zatič
previdnosti, samorazsodnosti.
Naše delo je samo opisovanje
brez analiz in korektur
in brez podob.
K vsemu se pripravljamo
kot konji na sedlo in komat.
Podivjajte v lepem diru.
o mladi konji,
da bo vaš tek razposajen,
obran,
naj bo mlad, o, mlad
in neobtežen.
784
Zatopotajte prek zemlje
in premotite človeka — otroka.
ki se igra z njo
kot s pisano stekleno frnikulo.
Naj se zagleda,
naj se zastrmi v vaš lepi dir,
o mladi konji.
Premotite ga,
da se bo prenehal igrati
kot z zadnjo žogo
med zavrženimi igračami otroštva.
Vihrajte, o mladi konji,
samo vaši lepi
in mladi grivi
se bo posrečilo ugnati smrt.
Samo lepoti in mladosti.
Poženite korenine spet v zemljo:
zemlja ima prastare moči
(tudi za lepoto in mladost);
zemlja ni prazen privid
in ne otožno zatočišče
izkoreninjencev,
romantikov in
obupancev.
Zemlja je mati tistim,
ki iščejo svojo pot,
samo iz zemlje
lahko zrasteš,
kakor si želiš.
Iz zemlje
in iz morja.
Ljubite zemljo in ljubite morje.
785
Zemlja te popelje v globine morje v širine sveta.
Zemlja me je utrudila, že me kliče morje, hiteti moram.
Samo lepota premaguje smrt.
\ iliraj. grh a,
še  imam nekaj vere:
lepota mora  posekati S7nrt!
786