Didakta november 2014 25 Šolska praksa ELEMENTI MONTESSORI PEDAGOGIKE V VRTCU KURIRČEK LOGATEC / Mateja Žagar, dipl. vzgojiteljica, vodja projekta / Vrtec Kurirček Logatec Poznavanje različnih vrst pedagogike pomaga, da najdemo bolj zanimive, drugačne, primernejše poti do otroških src in njihovih hitro razvijajočih se možganov. Če se obrnemo in iščemo nove načine in oblike dela, nam lahko vsakdan vrtca prevetrijo nove zamisli in omogočijo drugačen pogled na otroka, okolje in tudi na vzgojitelja. Prispevek je povzetek projekta, ki na primeru praktičnega uvajanja elementov montessori pedagogike predstavi pozitivne strani uvajanja sprememb ter uresničevanja glavnega koncepta projekta Pomagaj mi, da naredim sam. UVOD V letošnjem šolskem letu je 12 oddel- kov vrtca Kurirček Logatec pristopilo k projektu Uvajanje elementov montes- sori pedagogike v izvedbeni kurikulum vrtca. Metodo je zasnovala in razvijala Maria Montessori in jo je sama poi- menovala Pomoč naravnemu razvoju otroka. Pedagogika montessori, ki je v svetu prisotna že celo stoletje, se v Sloveniji kot alternativna oblika pred- šolske vzgoje začenja uveljavljati šele v zadnjem desetletju. Kakšen je ta pri- stop, katere so prednosti, posebnosti in glavne značilnosti takšnega načina dela z otroki? Zakaj je to za naše otroke dobro in kaj bodo s tem otroci prido- bili? Takšna znanja in odgovore smo vzgojiteljice pridobivale tekom celega leta preko večdnevnih izobraževanj, seminarjev, obiskov vrtcev, ter obiskov predavateljev v našem vrtcu. S pomočjo našega nacionalnega do- kumenta, ki je namenjen vzgojiteljem in pomočnikom, smo začrtale cilje, na katerih smo aktivno delale skozi vse leto: – bolj odprt in fleksibilen kurikulum v različnih programih za predšol- ske otroke; – večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko rutino; – rekonceptualizacija in reorgani- zacija prostora in opreme v vrtcu (Kurikulum za vrtce 1999). Današnji strokovnjaki ugotavljajo, da je obdobje do sedmega leta starosti najbolj dragoceno za stimulacijo mo- žganske aktivnosti in za oblikovanje novih povezav; to, kar je že v svojem času govorila Maria Montessori. Sve- tovno znani zdravnik Ranko Rajović pravi, da »dozorevanje možganov inten- zivno poteka v zelo zgodnjem otroškem obdobju in je več kot 50 % dokončano do četrtega oziroma petega leta starosti.« (Rajović 2013, 14). Poleg fizioloških potreb otroci potre- bujejo tudi sprejetost, ljubezen, zau- panje in spoštovanje, kajti le v varnem okolju se bodo otroci dobro počutili. Ko se otroci počutijo varno in domače, so pripravljeni na učenje. Naša nalo- ga je, da opazimo otrokov razvoj in da vemo, katero dejavnost ponuditi, da ga bo pritegnila in mu omogočila razvijanje določenih spretnosti. Z ak- tiviranjem otrokovega zanimanja se otrokove možganske celice povezujejo in tako otrok izgrajuje svoje možgane. »V prvih petih letih otrokovega življenja se ustvari, razklene in na novo ustvari na milijone povezav v možganih. Če premalo krepimo povezave, nepotrebne in premalo uporabljene celice preprosto odmrejo.« (Sunderland 2010, 20). Maria Montessori in njeni nasledniki so razvili vrsto dejavnosti oziroma ma- terialov, ki otroke pritegnejo in omo- gočijo razvoj roke in uma. Aristotel je rekel: »Kar ni v rokah, ni v umu,« in tega načela se drži montessori peda- gogika. Preko senzomotoričnih mate- rialov otrok izpopolnjuje čute in s tem pošilja v možgane jasne in zavestne informacije, katere posledično izgra- dijo otrokov razum. Pristop po konceptu Marie Montessori Kot pedagoški pristop se montessori pristop osredotoča na potrebe, talente in individualnost vsakega otroka. Otro- ci se namreč najbolj učijo, če poslušajo samega sebe. »Ko majhen otrok dela, ne dela, da bi dosegel zunanji cilj. Cilj njegovega delovanja je delovanje samo.« (Montessori 2009, 189) Potreb- no je torej samo spodbuditi otrokovo naravno veselje do učenja ali dela, ki je prirojeno vsakemu otroku. Bistvo 26 Didakta november 2014 Šolska praksa njene metode so čutni pripomočki. Z njimi otrok razvija in pridobiva izku- šnje z vsemi čuti (dotik, vid, sluh, voh, okus). Deluje z rokami in razumom ter gradi svoje znanje prek napak in poskusov. Material je narejen tako, da otrok ne potrebuje stalne prisotnosti ali posredovanja vzgojitelja. Vzgoji- telj otroku omogoča in pomaga pri interakciji z materiali, ter ima pred- stavitve, s katerimi otroku, ko je za to pripravljen, predstavi delo z materiali. »Pomagaj mi, da naredim sam,« je glavni in vodilni motiv pedagogike montessori. Otrok lahko izbere ma- terial, sam popravlja svoje napake in si izbira mesto za delo. Obstaja samo ena vrsta enega materiala. Tako se otroci naučijo počakati, da pridejo do želenega materiala. Material se deli na več osnovnih področij (vsakdanje življenje, jezik, zaznavanje, umetnost, pri mlajših še motorika, pri starejših od treh let pa matematika, znanost in zaznavanje). Maria Montessori je ugotovila, da se otrok boljše uči z gi- banjem. Delo z vsakim materialom vključuje gibanje. Otrok gre po ma- terial, ga prinese na mizo ali prepro- go, gre po vodo, jo pretoči … Lahko si položi preprogo na tla in dela na njej. Ta lahko nadomesti mizo in stol. Otrok dela z materiali individualno in si tempo dela narekuje sam. Nadaljnja pomembna lastnost, ki jo poudarja montessori metoda, je neod- visnost. Slednja se spodbuja tako, da se otroka poučuje praktične spretnosti. Velik poudarek je na konkretnem, to je realnem življenju v učnem okolju. Vaje vsakdanjega življenja, kot so po- mivanje posode, pometanje, brisanje polite tekočine, šivanje, umivanje dojenčka, loščenje čevljev, priprava malice ali kosila, skrb za rože, brisa- nje nosu, samostojno prehranjevanje, oblačenje, čiščenje oken in podobno, so spretnosti, ki se jih naučijo otroci. S pomočjo takšnih vaj otroci razvijajo vztrajnost, motorične spretnosti, kon- centracijo, naučijo se, da ima vsako opravilo svoj začetek, trajanje in ko- nec. Seveda pa krepijo samozavest, saj sami zmorejo narediti tiste stvari, ki jih sicer naredijo odrasli. Bistvo je, da metoda predstavlja predvsem učenje za življenje (Kordeš Demšar 2012). Izvajanje dela z elementi montessori pedagogike in evalvacija S pomočjo izobraževanj in rednih me- sečnih sestankov smo bolj spoznale montessori pristop in tako začele po- časi vključevati njegove elemente. Za takšno izobraževalno metodo je značil- no, da v njej osrednjo vlogo igra oko- lje. Prostor smo reorganizirale tako, da je vsako področje dobilo svoj kotiček (vsakdanje življenje, zaznavanje, mate- matika, jezik, prostor za vodo …). Le-ti so bili odvisni od velikosti igralnice in števila pohištva. Kar nekaj vzgojiteljic Didakta november 2014 27 Šolska praksa se je odločilo za nižanje stolov in miz, ker so bili neprilagojeni za otroke. Po- sebno navdušenje so otroci pokazali v kotičku s kuhinjo, saj so tam pomivali in brisali posodo, pripravljali malico in točili pijačo. Vsaka skupina je imela na tleh nalepljeno tako imenovano »črto« (okroglo ali elipsasto obliko), ki je služila skupinskim dejavnostim: branje pravljic, prepevanje pesmic, izvajanje različnih gibalnih vaj za rav- notežje, ritem … Strokovne delavke smo se zelo osredo- točile na izdelavo materialov, ki smo jih zložile na pladnje in postavile v kotičke. Sprva je bilo materialov manj, tekom leta pa so se začeli nabirati. Otrokom smo omogočale učenje z raz- ličnih področij. Srečevali so se z vajami vsakdanjega življenja, kot so: brisanje prahu, pometanje, pomivanje posode, brisanje polite tekočine, brisanje miz in stolov, zvijanje preproge, zalivanje rož, umivanje dojenčka, ožemanje gobe, prelaganje s pinceto/kapalko fižol ali vodo iz posode v posodo, pretakanje tekočin. Preko ponujenih materialov s področja zaznavanja so otroci prebujali svoja čutila in razvi- jali zavedanje različnih značilnosti in kakovosti predmetov v okolici. Otroci so se srečali z lesenimi kladami, vrete- nom, hrapavimi in gladkimi ploščami, zvočnimi valji, roza stolpom, rdečimi palicami, senzorno škatlo, skrivnostno vrečo … Ponujene so bile dejavnosti, ki spodbujajo govorjenje, poslušanje, bra- nje in pisanje. Namen področja jezika je, da otrok s temi materiali poglablja in razvija elemente jezika, ki jih je že pridobil na drugih področjih. Večina vzgojiteljic je poleg klasično načrtovane teme dodala še pladnje z materiali in tako vzporedno vodila tematski sklop z montessori elementi. Eden izmed namenov delovanja je bil, da otroci usvojijo delovni krog, torej »vzame, dela, pospravi«. Vsi otroci ta- kšnega načina dela še niso v polnosti usvojili. V večini skupin so otroci naj- rajši delali dejavnosti z vodo ali s sipki- mi materiali. Ko so otroci delali, se je tempo skupine umiril, v igralnicah je zavladala delovna tišina, vsak otrok je opravljal svoje delo. Koncentracija za delo se je podaljšala pri večini otrok. Nekatere vzgojiteljice opažajo, da otro- ci ne segajo več po klasičnih igračah (konstruktorji, punčke …), ampak že takoj ob jutranjem prihodu začnejo z igranjem z materiali. Ob takšnem načinu dela so otroci postopoma pri- dobivali na lastni samostojnosti, ra- zvoju koncentracije in samozaupanju, ter se učili, da morajo spoštovati delo svojih vrstnikov. Velika sprememba v takšnem načinu dela je, da imajo otroci vsakodnevno možnost izbire materialov z različnih področij (jezik, matematika, umetnost …) in niso omejeni zgolj na igrače v kotičkih ali organizirane tematske dejavnosti s strani vzgojiteljic. Tako lahko otrok vsakodnevno preizkuša dejavnosti, ki so potrebne za njegov razvoj. Pojavljale so se tudi težave, saj je pri- hajalo do neprimernega ravnanja z materiali ali pa se material ni upora- bljal v skladu z namenom; takrat smo material odvzele. Opazile smo tudi, da je težava v homogenih skupinah, ker 28 Didakta november 2014 Šolska praksa je več otrok hkrati v istem občutljivem obdobju (obdobju, ko so otroci bolj dojemljivi za določene dražljaje in se hitreje naučijo določene spretnosti) in bi vsi radi delali s podobnimi materi- ali. V klasičnem montessori vrtcu so otroci razporejeni v heterogene od- delke, kar otroka postavlja v naraven odnos z vrstniki. Starši so vključevanje montessori ele- mentov sprejeli z odobravanjem. Sprva niso vedeli, kakšna metoda dela je to, vendar smo se vzgojiteljice po svojih najboljših močeh potrudile staršem približati naše aktivnosti. Nekatere vzgojiteljice so pripravile popoldanske delavnice, kjer so se otroci igrali z mate - riali, nekaj vzgojiteljic je pripravilo pre- davanje za starše, veliko informacij so dobili na pogovornih urah in spletnih igralnicah, preko posnetkov dejavnosti. ZAKLJUČEK Tekom projekta so otroci pridobili samozaupanje, da zmorejo opraviti določene naloge, spoznali in občutili so različno paleto materialov, iznašli lastne poti pri reševanju gibalnih in vsakdanjih težav, nadgradili svoja zna- nja na podlagi opazovanja demonstra- cij vzgojiteljic in aktivnega rokovanja z materiali. S pomočjo novih znanj smo vzgojiteljice delo še bolj prilago- dile dejanskim razvojnim potrebam otrok, ter se jim z individualiziranim pristopom še bolj približale in spozna- le njihove zmožnosti. Ves čas projekta smo se trudile upoštevati dejstvo, da je otrok rojen, da vidi, da sliši, da občuti, spozna, da vstopi v odnos z zunanjim svetom in prijatelji. Dolžnost vzgojite- ljev in staršev je, da mu pomagamo tukaj in sedaj, in da mu pomagamo tako dobro, kot zmoremo. Literatura Kordeš Demšar Melita (2012) Avtorjevi zapiski iz osnovnega izobraževanja v pedagogiki Montessori. Ljubljana: Montessori inštitut. Kurikulum za vrtce (1999) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Montessori Maria (2009) Skrivnost otro- štva. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo. Rajović Ranko (2013) IQ otroka – skrb staršev. Ljubljana: Mensa Slovenija. Sunderland Margot (2010) Znanost o vzgoji. Radovljica: Didakta.