__Q Z Dolenjskfga. Po državni šolski postavi z dne 14. maja 1869. 1. št. 62 d. ž. 1. in po ministerskem ukazu z dne 8. maja 1872. 1. imela bi se (§. 46 in §. 11) vsako tretjo leto sklicati deželna učiteljska konferencija. Vsled novele z 2. maja 1883.1. določil pa se je ta čas na šest let. Znano je, da ima po §. 12. m. ukaza z dne 12. maja 1872. 1. deželna učiteljska konferencija nalog, mnenja izrekati o vprašanjih, katera podaja deželni šolski svet, posvetovati se o sredstvih k prospehu ljudskega učiteljstva, dalje o stvareh, katere se tičejo pravic, dolžnosti in razmer učiteljstva; tudi je upravičeno podajati samostalne nasvete. Delokrog deželne učiteljske konferencije je za ljudsko učiteljstvo vsake dežele jako pomenljiv, silno važen. Saj je znano, da še vsikdar, kadar so zborovale te konferencije, izdale so se kmalu potem potom deželnili postav in ukazov za učiteljstvo in za napredek ljudskega šolstva važne naredbe. Od kar je bila zadnja deželna konferencija na Kranjskem, preteklo bode v nekolikih mesecih 9 let, reci: devetlet! Tose menda nikakor ne strinja ne s postavnimi določbami, niti nij to v korist za prospeh ljudskega šolstva in njenega učiteljstva, njegovemu delovanju posamezno in v obče vsega stanu. Vsaj mu je mogel in mu more vsak v oči reči, da ne izpolnuje niti on, niti njegov stan predpisane mu dolžnosti. Ako se pomisli, koliko mladih ljudi poda se k temu stanu z resno voljo, postati koristen, da, naj koristneji ud človeške družbe, hoteč vse svoje duševne in telesne moči za boljšo prihodnost človeštva posvotiti; ako se pomisli, kako pičlo ga za njegov trud odškodujejo, da mu dado ravno toliko, da glada ne umira, kako težavno mu je v sedanjih časih svojo rodbino pošteno preživiti, kako se mora truditi, če si hoče s postranskim zaslužkom vsaj za nekoliko eksistenco izboljšati — potem je pač pomilovanja vredno — da se v svet tje zažene fraza: »Ljudsko učiteljstvo ne ugaja sedanjim razmeram in ne izvršuje svojih dolžnosti«. Jaz bi tim gospodom samo to izkušnjo privoščil: oni naj praktično poskušajo jedno leto izhajati z dohodki bornega ljudskega učitelja, kateremu je Bog dal obilo družinico, ali pa ga postavil v tak kraj, kjer je draginja in si s postranskim dohodkom ne more stanja izboljšati. Prepričan sem, prvi teden bi uže prešteli dneve, ure in minute, kdaj bodo čas preizkušnje prestali. Kako sodbo bodo na konci tega časa izrekli, o tem molčim. In učitelj naj vse živenje živi po tem le receptu in vender je tudi on tak človek, kakor so drugi, tudi on ima zemeljske potrebščine, tudi on pride v položaj, za vzgojo svojih otrok skrbeti, vsaj za hlapce in dekle jih vender ne bodete izredili. Da pa pridem po tem ovinku k prvottiemu namenu teh vrstic. Ljudskemu šolstvu očitalo se je, da ne izpolnuje prav svojih dolžnosti. Naj se letos skliče deželna učiteljska konferencija, ob jednem pa naj se priredi razstava šolskih učil, ljndski učitelji naj razstavijo svoja dela, kolikor se more. Uvrjen sem, da bi se nakupičilo toliko tvarine, toliko dokazov naše neumorne marljivosti, da bi tisti gospodje, ki danes o nas slabo sodijo, se vsega druzega prepričali; uvrjen sem nadalje tndi, da bi naš stan storil precejšen korak v napredku, ter bi zadobil nova tla. — Ob jednem pa bi se vender česa ukrenilo, da bi se učni črteži za posamezne kategorije ljudskih šol na podlogi pravih razmer izdelali. Kar bi za naš stan posebno častno bilo, da bi se deželni učiteljski konferenciji izrekla želja, naj bi se pri prihodnem podelenjučastnihslužebokrajnihšolskihnadzornikov gledalo kolikor mogoče na ljudske učitelje, ter da bi se izključljivo le te imenovalo. Vsak stan ima prvo pravico, da ga nadzorujejo veščaki in vzorniki iz njegovega stanu, samo pri našem stanu je drugače. Niti naših postav natanjko ne pozna niti se je kdaj pečal s ljudskim šolstvom — in vender se tu pa tam imenuje za to častno službo. Iz med nad 5 00 osobja našlo se bode vender 11 sposobnih za okrajne šolske nadzornike. Kakor je s to zadevo, ravno tako še z drugo. Dežela oziroma sl. deželni zbor noče navzlic vsakoletnim peticijam, ljudskim učiteljem na večrazrednicah nikakor do bolje plače pomagati. Pa ravno ti so največji revčki. Želeti bi bilo, da se tudi ta stvar spravi na dan. Krajni šolski sveti naj bi skrb prevzeli, da bi vsi učitelji na večr azrednicah prosto stanovanje d obivali, akopategane, najse pajim postavna 20^ doklada kot stanarina daje. S tem bi bilo učiteljem na večrazrednicah zelo pomagano, dežela pa bi ne imela posebnih troškov. Dal, Bog, da bi se te nade ljudskih učiteljev izpolnile v prid stanu in deželi! Iz Postojinskega okraja, 10. aprila. Dne 2. t. m. izpolnilo je častno število učiteljev in učiteljic našega okraja žalostno kolegijalno dolžnost. Bilo jim je sprernljati k zadnjemu počitku tovariša g. Matijo Japelj-na, učitelja v Senožečah, ki je po dolgi iu mučni bolezni zatisnil na veke svoje oči dne 31. marca t. 1. V dan pogreba, zjutraj ob 9. uri zbralo se je dvanajst gg. učiteljev in dve gospodičini učiteljici pri mrtvaškem odru ranjcega tovariša. Točno ob 9. uri začel se je žalostni sprevod, tovariši pa so ranjkomn še zapeli pred šolskim poslopjem, kjer jo stanoval, ganljivo »Blagor mu<! Eazen šolske mladine in prečastite domače duhovščine udeležili so se pogreba tudi gg. uradniki, c. kr. žandarmerija, dornača intoligenca in veliko druzih občanov obojega spola — veselo znamenje, koliko spoštovanje uživa tam učiteljski stan. Ker je bil pokop raujcegn tovariša združen s črno sv. mašo, peli so gg. učitelji pri istej slovesen »requiem«. Na grobu pa, v katerega je bilo truplo položeno, zadonela je prelepa »Jamica tiha«. Tužnim srqem in z željo »Naj v miru počiva« vrnilo se je učiteljstvo s pokupališča. Ranjki Japelj je bil rojen v Studenem 1. 1833. in je služboval nad 33 let. V zadnjih letih učiteljeval je v Podkraji in v Senožečah, kjer je svoje delavno življenje sklenil. Lehka mu zeinljica! Iz Ljnbljane. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 17. dan preteč. m. Razpisane druge, oziramo četrte učiteljske službe na ljudskih šolah v Cerkljah in v Šmartinu pri Litiji se staliio ne namestijo, temuo se okrajnim šolskim svetom naroča, da je začasno oddajo. — Stalno se namestijo: druga učiteljska služba v Šent-Vidu pri Zatičini, učiteljski §ltižbi v Polhovem Gradcu in v Grahovem. (Glcj »Premene pri učiteljstvu« v današnjem listu!) — Prošnja učiteljice, da bi se ji pri izstopu iz službe povrnili vplačani zneski v pokojinski zakjlad, izroča se deželnemu odboru. — Izkazi ravnateljska tukajšnjih srednjih šol, učiteijišč, predsednikov okrajnih šolskili svčtov in mestnega šolskega svdta o profesorjih in učiteljih, ki bi bili pri mobiliziranji oprosteni črnovojniške obveze, naznanjaja se c. kr. komandi za deželno brambo v Gradcu. — Reši se več prošenj za oprostenje od učnine, za podpore in nagrade. — Metelketovo ustanovino so dobili g. g.: Gross Peter, nadučitelj v Zagorji, Kcel Alojzij, učitelj v Ihanu, Knific Luka, nadučitelj na Trati, Koncilija Pran, nadučitelj v Žužemberku, Punčuh Leopold, učitelj v Podvelbu in Tomšič Štefan, nadučitelj v Starem Logu. — Knjige ubožnim učencem na Kranjskem. Vsled ukaza gospoda ministra za bogočastje in uk s 3. marca t. 1. št. 2399 c. kr. založba šolskili knjig na Dunaji za šolsko leto 1887/88. tukajšnjim ljudskim in meščanskim šolam za knjige ubogim učencem odločila delež s 1831 gld. Od to vsote dobi Postojinski okraj 155 gld. 75 kr., Kočevski 170 gld. 44 kr., Krški 213 gld. 92 kr., Kranjski 163 gld. 56 kr., Ljubljansko okolice 196 gld. 61 kr., Litijski 117 gld. 34 kr., Logaški 139 gld. 58 ki\, Radovljiški 101 gld., Novomeški 181 gld. 30 kr., Kameniški 126 gld. 36 kr., Črnomeljski 146 gld. 25 kr., Ljubljansko mesto 119 gld. 77 kr. C. k. okrajni šolski sveti naj se se svojimi zahtevaini do 15 jun. t. 1. zglašajo pri c. k. založbi šolskih knjig.