november 1 N Val »vett 2 P Spomin. Ter. doi 8 T Silvija 4 S Karol Boromej 5 e Ita G 8 P Leonard + 7 3 TilffiroM 8 N 23. pokink. 9 P Teodor 10 T Andrej Ave. 11 S Martin 12 <5 Martin, paDei 18 P Stanislav + C 1* S Jozafat 15 N 24. poBink. Družba Sv. LJUBLJANA IKANSKI PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Gesto: Z« tero in narod — ca pravico t« resnico •— od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELA VSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 226. CHICAGO, ILL., SOBOTA, NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 14, 1936 LETNIK (VOL.) XfcV iV prihodnjih letih bo delavstvo aktivno poseglo v politično življenje Amerike. — Nastopiti namerava s svojo lastno stranko. — Delavska liga bo razširila svoje delovanje preko cele dežele in izvajala vpliv na kongres. — Ugibanja o bodočem predsedniku. Washington, D. C. — Tradi-cijonelna nevtralnost delavstva ha polju politike je definitiv-fio končana, kakor jasna znamenja kažejo, in pričakovati je, da bo pri bodočih volitvah delavstvo kot tako nastopilo s Bvojo lastno stranko, bodisi, fla se bo v to svrho ustanovila nova stranka, ali pa, da bo katera že zdaj obstoječa radikalno preustrojila svoja načela, da bodo za delavstvo sprejemljiva. ZAVRNITEV POLJSKA OSTANE NEVTRALNA i, | Anglija ji obljubila podporo za njeno nevtralnost. v j London, Anglija. — Obisk N A-Č RT A. po^skeg'a zun' m™stra Becka Lewis odklonil načrt jeklarskih družb glede plač. To mnenje je izrekel načelnik brez ovinkov delavske ne Washington, D. C. — Načelnik odbora za organiziranje po industrijah, John Lewis, je v četrtek gladko odbil v Londonu, o čemer se je poročalo pred par dnevi, je imel svoj uspeh. Po tridnevni konferenci je namreč Anglija pristala na to, da bo podpirala nevtralnost Poljske. Na ta način se bo zdaj Poljska dosti bolj varno čutila med dvema ----------- -------- - ognje- predlog, ma> 2STemčijo in Rusijo, ko ve, ki so ga stavile jeklarske druž- da ima zaslombo v Angliji. Isto-be za ureditev delavskih plač. |čagno je angleška v]ada tudi Družbe so ponudile delavstvu obljubila Becku, da bo zasto-zvišanje plač toda obenem sta- |pala . po]jske interese pri pri_ strankarske lige, Berry, povdarjajoč, Geo. L. jjile načrt' da se b,° bodoče zvi" hodnji lokarnski konferenci da boste'sevanje p ravnal° P° tem, ka- ttiorali dosedanji stranki, demokratska in republikanska, izginiti in na njuno mesto stopiti dve drugi stranki, namreč i liberalna, ki bo delavstvu naklonjena, in konservativna, ki Se bo borila za vzdrževanfe načel stare garde. Ako ne bo Prišlo do te izpremembe, je opravičeva]j »e, da je niso razpustili, mar- • ^ z zadnjega gedeža več preuredili so nje program m ^^ mokres na policista in tega nato razorožil. Zvezal mu je roke ter ga vrgel v avto, v katerem je sedela tudi neka žen- sko, da jo bodo mogli razširiti preko cele dežele. Nje namen bo, organizirati vse de-iavstvo in njega prijatelje in 3ih primerno politično izobra- so ^ ziti, da bodo lahko pripravi je- p ni za vsak slučaj, ki utegne nastopiti na političnem polju Prihodnja leta. KRIŽEM_SVETA — Dunaj, Avstrija. — V sredo je tukaj preminul svetovno znani pravnik, dr. Jos. Redlich, star 67 let. Bil je profesor na neki ameriški univerzi in pomožni sodnik mednarodnega sodišča v Haagu. Bil je tudi avstrijski finančni minister pod cesarstvom in pod republiko. — Rim, Italija. — Italijanski diktator Mussolini je prejel od nemškega diktatorja Hitlerja odlikovanje nemškega rdečega križa. Medaljo je pripel Mussoliniju na prsa Hitlerjev zastopnik, Leopold K. Edward. — Mexico City, Mehika. — Poročila iz države Coahuila govore, do je vlada tamkaj zaplenila in podržavila 55,000 akrov bombažnega polja, ki je . bilo last Angležev. Zemljo je razdelila med svoje kmete. Kako odškodnino bo plačala Angležem, še ni ugotovljeno. -o-— SAMOUMOR VSLED ŽELEZNIŠKE NESREČE Indianapolis, Ind. — 49 letnemu prometnemu uradniku Madrid, Španija. — Pred dobrim tednom se je splošno mislilo, da je vprašanje le nekaj dni, ko bo padlo mesto Madrid v roke upornikov, ki so vse dotlej zmagovito prodirali proti prestolici. Govorilo se je že, da je vladna armada popolnoma demoralizirana in da se le še z nekakim obupom ustavlja napad upornikov ter da bo strta ob prvem večjem napadu. Večdnevno obleganje mesta od strani upornikov iz neposredne bližine brez (vsakega uspeha, je pa dalo povod domnevi, da končni izid cele vojne vendar ni še popolnoma siguren. Ugibati se je zdaj pričelo, ali uporniki niso tako močni, kot se je prej mislilo, ali je pa vlada prejela v resnici tako odločilno pomoč, da se je mogla uspešno postaviti po robu. Kakor se računa, je res vladna armada dvakrat močnejša od uporniške; uporniki štejejo okrog 30 do 40 tisoč mož;- res je, da so to sami izvežbani vo-ijaki, doČim ima vlada po večini le civilne miličnike, toda kakovost upornikov odtehta na vladni strani količina, ki se je pa tudi že izurila tekom teh mesecev vojne. Poročila govore, da uporniki ne bodo izvršili nobenega novega napada na Madrid, dokler svojih sil tam- 1% Jugoslavije. Huda avtomobilska nesreča blizu Šmihela pri Žužemberku, katera je zahtevala dve žrtvi, med njimi eno smrtno. — Tragična nezgoda mlade žene, ki se je s kolesom zaletela v drevo. — Razne druge vesti. omenjenega dne obhajal svoj F_ A_ Ga hu se je bržkone zme- i . ... 67. rojstni dan, ter ga pri tem vs]ed napetosti živcev po že_ kaj ne reorganizirajo. lezniški nesreči, ki se je v sredo pripetila blizu mesta London, Ind., 15 milj od tukaj. Odpravil je število pomožnih vlakov na kraj nesreče, na kar mu je težavno delo najbrž tako šlo na nazivala kralja Italije in cesarja Abesinije. -o- AEROPLAN PADEL NA SKUPINO LJUDI Rim, Italija. — V tukajšnji bližnji vasi Rocco Gorga je neki vojaški bombni aeroplanjčin samoumora padel iz zraka na skupino 1 ju- ustreljenega v njegovem di, na kar se je na njem vžgal ,mu. Pri omenjeni nesreči NOVE CESTNE KARE ZA CHICAGO Chicago, 111. — Ta četrtek se je postavila v cestni obrat prva skupina novih cestnih možgane, da je izvršil kar, ki jih je cestna železnica Našli so ga naročila za svoje tukajšnje do- 'omrežje. Skupno je točasno sta naročenih 83 takih kar. 1: .ter- Poleg organiziranja delavstva ima liga tudi namen, da bo aktivno vplivala na kongres in izvajala pritisk, da se sprejmejo zakoni, potrebni za izboljšanje položaja delavstva. Prodam za take zakone se točasno sestavlja; ve se le toliko, da liga zahtevala nadzorovanje federalne vlade nad plačami, Plovnimi urami in delovnimi razmerami v industrijskih podjetjih; nje cilj je med drugim, da se uvede 30 urno delo na teden. V kongresnih volitvah leta 1938 namerava voditi liga kampanjo za tiste kongresnike, ki bodo naklonjeni liberalnim delavskim zakonom. Vse bolj ak-lvno pa namerava nastopiti pri Predsedniških volitvah v letu t ' ^avno se že govori, da bo edaj kandidiral za predsednika acelnik priemogarske unije, n Lewis. Od druge strani pa požar. Ubitih je bilo pri temlpadla prva dva vozova preko ,bodo obratovale samo deset oseb, pet vojaških avi-^mosta v neki potok in drugi jdison st. Drugi deli me jatikov in pet vaščanov. Pilot,vozovi so skočili s tira. Ubita rej ne bodo nič čutili U preko meje v Pennsylvanio, pam se je rešil, ko je pravo- Jata bila pri tem neki poštni in boljšanja. Nove kavr> kjer so ga vrgli v obcestni j a- [časno napravil skok iz aero-'neki prtljažni uslužbenec; ra- kujejo pred vsem rek miljo daleč od tukaj. Lovu plana s pomočjo padala. njenih je bilo 20 drugih oseb. ne delajo ropota, pridružila to lato- da za nasilneži se je tudi federalna policija. -t—o- CERKVENI BAZAR V WAUKEGANU Waukegan, 111. V nedeljo 15. novembra se prične pri naši cerkvi Matere Božje cerkveni bazar. Bazar bo v nedeljo 15., v nedeljo 22. in v četrtek 26. novembra, ko bo zaključek. Vsi faranl ste uljudno vabljeni, da bazar večkrat obiščete, da tako kot farani pomo-rete svoji cerkvi do boljšega uspeha. A. K. ZAZNAMOVANJE STAVKUJOČIH LADIJ se tudi govori, da utegne Roosevelt kandidirati za tretji termin. To bi bilo nekaj povsem novega za Ameriko, kajti doslej se je vedno samo po sebi razumelo, da se mora vsak predsednik po dveh terminih umakniti, dasi tega ne določa niti ustava, niti noben zakon. Stavka pomorščakov se je kmalu potem, ko je izbruhnila na zapadnem ameriškem obrežju, razširila tudi na vzhodno obrežje. Gornja slika kaže stavkovni glavni stan v New Yorku, kjer so na tabli zaznamovane tiste ladje, katerih m oštvo se je priključilo stavki. Avto se je prekopicnil po strmini Žužemberk, 27. okt. -i- Blizu Šmihela pri Žužemberku se je na strmih serpentinah banovinske ceste zgodila danes dopoldne huda avtomobilska nesreča, katere žrtev sta postala trgovski potnik ugledne ljubljanske tvrdke Samec, 54 letni Ferdinand Martin in tvrdkin šofer 24 letni Anton Srebrnič. Potovalni uradnik (zavarovalne družbe "Jugoslavija" v Ljubljani ,g. Rudolf Praprot-nik, ki se je s kolesom vračal domov, je naenkrat z grozo opazil, da je zdrknil po strmem pobočju avto, se prekopicnil in obležal na dolnji serpentini popolnoma razbit. Praprotnik je med prekopice-vanjem slišal strahoten klik iz avtomobila, nato je pa vse utihnilo. Nesrečo je opazilo tudi več. ljudi, ki so delali na polju. Nemudno so prihiteli na kraj nesreče in potegnili izpod ruševin oba poškodovana ponesrečenca, od katerih je potnik Martin kazal le še slabotne znake življenja, a tudi šofer je bil nezavesten. Ko je zdravnik dr. Fedran iz Stična prispel na kraj nesreče, je bil Martin že mrtev. Izdihnil je 15 minut po nesreči, ne da bi se zavedel. Truplo je ostalo poleg ruševin. Zdravnik je za silo obvezal šoferja Srebrniča, ki je krvavel po vsem telesu in ležal brez zavesti. Takoj so ga naložili na Vehovčev avtobus in ga v spremstvu Praprot-nika nemudno odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Ferdinand Martin je bil doma iz Lokve pri Gorici, kier se je rodil pred 54 leti. -o- Nesreča s kolesom Ljubno, 20. okt. — Vsa gor-njesavinjska dolina je te dni pod vtisom smrtne nesreče, ki [se je v torek popoldne dogodila pri Radmirju. Za svojo žrtev je zahtevala 35 letno Marijo Ermenčevo, soprogo lesnega trgovca g. Ermenca v Ljubnem ter mater malih otro-čičev. Gospa se je v torek popoldne zdrava in1 nič hudega sluteč odpeljala s kolesom po opravkih v Gornji grad Okrog petih popoldne se je vračala. Pri Radmirju je oster ovinek, ki je celo izurjenim voznikom v pravi strah. Tu je treba voziti skrajno previdno in počasi, da človek ovinek obvlada. Ermen-čeva je očividno vozila s pretirano hitrostjo ali pa je na kakršenkoli način izgubila prisotnost duha, da ni zmogla ostrega ovinka. Zavozila je v stran in z vso silo treščila v tik ceste stoječe drevo. Udarec je moral biti silen, ker si je glavo močno razbila. Ko so prišli prvi ljudje na kraj nesreče, je bila nesrečna žena že mrtva. Nesreča delavca V Janševi ulici v Ljubljani je prišel pod avtobus 25 letni stavbi nski delavec Jožef Dermastja, doma iz Zadvora v občini Dobri-nje. Nesreča se je pripetila, ko se je Dermastja vračal z dela. Odpeljali so ga v bolnico. -o- Na Dravskem polju ie gorelo V Zgornjih Jablanah, občina Cirkovce je gorelo pri posestniku Jožefu Kovačiču, kateremu so zgorela vsa gospodarska poslopja, veliko sena in drugih poljskih pridelkov, da znaša škoda nad 30,000 Din. Smrtna kosa V Mengšu je umrla Tinka Kelbl, vzorna učteljica na šoli v Šiški. — V ljubljanski bolnišnici je umrl Jožef Pajnič, krojač in cerkvenik pri Sv. Jakobu. — V Sodincih pri Veliki Nedelji je umrl Alojzij Irgolič, posestnik, star 34 let. — V Ljubljani je u-mrla Frančiška Kalan, rojena Zonfa. Obnemogel Na serpentinah ki vodijo k dravski brvi v Mariboru, so našli obnemoglega starčka, katerega so zapustile moči, da ni mogel nadaljevati poti in ga pripeljali v bolnico. Je to 85 letni Janez Zunko iz Bresternlce. Nov društveni dom Pri Št. Rupertu v Slovenskih goricah je bil slovesno otvorjen in blagoslovljen nov prosvetni dom, katerega je blagoslovil kon-zistorijalni svetnik in dekan Go-milšek ob ogromni udeležbi ljudstva. Novi župnik Dri Sv. Petru Ljubljanski škof dr. Rozman je imenoval za novega župnika obširne župnije pri Sv. Petru v Ljubljani stolnega vikarja Alojzija Košmerlja. Rojen je bil v Sodražici na Dolenjskem leta 1899 in v duhovnika posvečen 1. 1922. — Župnija Sv. Peter šteje 27 tisoč duš. --o- Dve obsodbi Pred malim senatom v MarU boru sta se zagovarjala tkalec Aleksandor Šeruba iz Sela v Prekmurju in še neki starejši mladoletnik, zaradi požiga kleti posestnika Balajca. Poleg tega je Šeruga sam zažgal že poprej tudi hišo posestnika Kodile. Eden je bil obsojen na 8 mesecev, drugi pa na eno leto strogega zapora. -o- Brez varstva V celjski bolnici je v groznih mukah umrl komaj eno leto star sinček dninarja s Kamena pri Sv. Juriju ob južni železnici, Jakob Šolarik. Fantek je zvrnil na sebe lonec v katerem se je kuhal. krompir in se strašno opekel po obrazu, prsih, hrbtu in rokah. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman. J? trati Ž »AMERIKANSKI SLOVENEC? Sobota, 14. novembra 1985 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto ------------------- Za pol leta----------- Za četrt leta____________________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______________$6.00 Za pol leta____________3.00 Za četrt leta .....................1.75 Posamezna številka ______________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ----------- For half a year______ For three months---- ..$5.00 . 2.50 . 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year------3.00 For three months________1-75 Single copy___________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. da novinar ne drži besede, svoj odgovor vam povem, V da sem bil omenjeno nedeljo res prišel v cerkveno dvorano na trgatev, dasitudi bolj pozno in če me niste videli tam, ste sami krivi, kaj pa hodite s ko- novinar drži besedo ali ne. — Na svidenje na cerkvenem bazarju v nedeljo zvečer. Novinar -o—— MONROEŠKA SLOVENKA SE OGLAŠA Nič manj stvarna kot zanimiva knjiga je izšla zadnji mesec v Herder j evi tiskarni v St. Louis, P. Hugo: Namen posvečuje sredstva?! Mr. Moleku očividno ne manjka korajže za boj proti nam. A prav tako očitno je v veliki zadregi za primerno orožje. Z uma svitlim mečem bi nas rad posekal. A je njegovo "podstrešje" kot podstrešje borne kmetiške koče, spodaj na eni strani stanovanje za ljudi, na drugi strani staja za kravico, pod streho pa skedenj za slamo. Ni čuda, da v svoji onemogli jezi vse pograbi, kar mu ravno pride pod roke, da bi se nas otrfcsel. Tako je zadnje dni nekje iztaknil neko zastarelo in zarjavelo flinto in nas pozval na korajžo. Prav nič veselja nimam se s takim tekmecem spoprijeti. Najrajši bi ž njim tako naredil, kot orjaški starokraj-ski Gorjanec s pritlikavim Kroparjem. V gostilni sta se sešla. Gorjanec z izzivalnim krivcem za klobukom. "Pera avg. 1662). On je bil učen in duhovit mož, a tudi zagrizen |več strani so mi namreč rekli <-> ' ° _ _ _ T* • . • ^ 1 -----------\/ sovražnik in obrekovavec jezuitov. Obdolzba, da jezuiti uče: Namen posvečuje sredstva, ne gre na njegov račun kot učenjaka, ampak kot obrekljivca. Ker pa drugi za njim, ki so prav tako sovražili jezuite kot on, in še katoliško cerkev zraven, niso razločevali, kaj je on pisal kot učenjak in kaj kot obrekovavec, so ta pogubni nauk pripisovali Pascalu učenjaku in ga prepisovali od njega kot da bi košmi spat. Počakali bi bili bila nad vsak dvom vzvišena resnica. V čast jim to kaj-; dvanajste ure, pa bi videli, ce pada ni bilo, zlasti resnim znanstvenikom ne. A ta kleveta je bila raznim protivnikom Cerkve; protestantom, svo-bodomiselcem, liberalcem, socialistom in drugim kulturo-bojnežem, ki se tako radi v učen jaški plašč zavijajo, pre-dragoceno orožje, da bi se je dali zlepa izviti. Šele v primeroma novejši dobi je kritična zgodovina tako temeljito razgalila to laž, da se danes noben resen] " Monroe, Mich. znanstvenik več ne upa ž njo na dan, ne da bi svoj znan- obenem z naročnino za list, stveni sloves zapravil. Potem, ko je bila sredi preteklega bom tudi napisala par vrstic. Ne stoletja od katoliške strani kot taka razgaljena, je nemški morem si kaj, da bi ne omenila, jezuit 1.1852 P. Roh stopil pred katoliško in protestantsko dasi že vsi veste, da smo domu . . Tr i ■, i - i • • i j • za nadalma štiri leta zopet na- javnost s pozivom: Kdor dokaze, da so jezuiti res kdaj »™Jdsedn[ka RooseVelta. U- učili: Namen posvečuje sredstva, ali dobesedno ali ekvi- d b t di prihodnja leta v valentno, to je v bistvu isto, dobi 1000 gl. nagrade, če pa ^ko dobro na£ej, kot je šlo ^^ZtoJlTtot tega ne more dokazati, a kljub temu trdi, je podel obreko-' ta leta, odkar on sedi v Wash- ingtonu. Marsikateremu delavcu 'THE MYSTICAL CHRIST' v družbi, kateri je dal nadnaravno življenje potom odrešenja. Tako je učil Kristus, tako Mo. Naslov knjigi je "Mystical govoril sv. Pavel, tako spričeva-Christ". Pisana je v angleškem . 11 apostoli in njih učenci, pravi jeziku in kot pove naslov je pi- Dr. Gruden v svoji knjigi, satelj knjige Rev. John C. Gru- j Zanimiva je ta knjiga ker je den S.T.D., profesor dogmatične (to prvi poizkus predstaviti an-teologije in verske filozofije v gleško govorečemu ljudstvu slo-Št. Paul Seminary, Minn. j venske in slovanske mislece, Kot učitelj si je Dr. Gruden mojstre v svoji stroki. Kot pisa-labral mnogo bogatih skušenj j tel j sam pripoznava se je na-iadnjih 27 let. Spoznal je, kako slan j al pri svojih študijah v prvi malo je poznana katoliška cer- vrsti na razprave Dr. Franc kev in njen pomen za človeško družbo celo med katoliškimi krogi. Tolmači jo vsakdo po svoje; Grivca, profesorja bogoslovja na ljubljanski univerzi, na češkega profesorja Dr. Spačila v Rimu vavec. (Konec prih) VESTI IZ HLADNE [žitek tako krasnega programa. MINNESOTE !— V nedeljo 15. nov. govori na iradio rojak Frank Jenko iz Ely, Ely, Minn. ' „ . . v. v ,T , , , . Inas bivši župan. V Ely dobimo v kratkem novo i Jožefu moderno poštno poslopje katero gvota $2;000.00 od ru. bo stalo na vogalu druge Ave. E. ^^ d kot odškodnina m Harvey St Zvezna vlada je ^ ^ _ g lg novembrom ge oddala dela Mads Madsen druz-. lovska ^^ na grne Pechavarju se je izpolnila želja, ko je bil še za naprej izvoljen sedanji predsednik Združenih držav. Sedaj smo zopet brez skrbi, da bi se zopet povrnili Hoover j evi časi v ■deželo. Iz zadnjih volitev se jasno vidi, da ljudstvo še ni poza-' bilo kakšne čase smo imeli v dobi republikanske vlade. Kot slab oče in gospodar je Hoover vrgel milijone in milijone ljudi pod milo nebo, kot bi hotel reči, pa se preživljajte, kakor veste in znate, Roosevelt pa ne dela ta-je bila j ko. Sedaj se brez skrbi vršijo pikniki in veselice in gotovo tam ne bo manjkalo raznih dobrot, kakor jih je primanjkovalo nekdaj. Spominjam se, ko sem nekoč šla na piknik, bilo je to pod republikansko vlado, vsa lačna, pa sem si mislila, saj vendar grem ■ažurne pa le oni, ki veruje in ve, in Dr. V. S. Solovjeva, konver-da je nadnaravnega izvora, da je j tita iz Leningrada na Ruskem, mistično telo katerega glava je |To temeljito delo odpira pogled njen ustanovitelj Jezus Kristus, ;v mišljenje in delo slovanskih duša pa sv. Duh. Od vekomaj je mož učenjakov. Dr. John C. Gruden je brat pokojnega Dr. Jožefa Grudna, ki je podučeval lepo dobo let na semenišču v Ljubljani in dal Sto- kom. Kdor torej hoče spoznavati Boga, živeti v Bogu in z Bogom, mora biti aktiven član družbe, vencem prvo obširno in temelji-katero je Kristus ustanovil na-1 to zgodovino slovenskega naro-menoma zato, da potom nje na- 'da. Njegovo zgodovino je izdala daljuje svoje življenje na zemlji Družba Sv. Mohorja v Celovcu. dol!" se oglasi Kropar, ko zagleda krivec. Gorjanec ga jbi iz Minneapolisa, ^ svoto bo dQ vkIjugno 25 , TJ 1 1- J- '$85,200.00. Poslopje ima biti do-, ^ , , , pomilovalno pogleda, z eno roko zgrabi za prsa, posadi na p ' ™ Noyo ;nov. Že pred tem dnevom so se čelešnik in pristavi: "Smrkavec, tukaj sedi pa tiho bodi.1 .. hn sfralo ; k lik izvrševale predpriprave da uda- /X. , - . -. , v -i i 11- 11 postno poslopje bo stalo neKou.ko,.. , , Pričakuje se da na p knik, se bom ze tam nasiti- Če bos priden, ti bom se en firkelc mleka m en vogal kru-|izven trgovskega prometa, kar ™ k0 sem pa prirla tja, sem čakala in čakala, toda s "pitanjem" ni bilo nič in sem morala ha plačal!" katero bo imelo tudi veliko dvorano z odrom, torej pripravno za igre in gledališke predstave. Tako bo naša naselbina v teku enega leta dobila popolnoma moderno lice. Le še eno poslopjv nam manjka tu na Ely in to je slovenska dvorana. Toda, zdi se mi, da smo še daleč do tega. Mladina znese denar v gledališča, pa bi ta denar lahko dala v sklad novega Doma. Družinski očetje so pa preobloženi z raznimi drugimi izdatki in tako za take sklade ni sredstev. Včeraj, to je 8. novembra smo imeli jako krasen vžitek, ko se je zglasil z radio postaje naš Jugoslovanski radio program v Hibbingu. Kakor1 je bilo pričako. vati, je bil program v vseh točkah krasno završen. Želeli bi pa, da bi Miss Olga Praznik zapela pri vsakem programu ono narodno himno, katero je zapela dne 8. nov. — Društvo sv. Cirila in Metoda je darovalo za program svoto $5.00. To bo dalo pobudo še drugim društvom. Vredno je nekaj žrtvovati za u- deljsko versko dolžnost, preden se podajo na lov. Marsikateri bo pri tem gotovo prosil, da bi se zdrav vrnil z lova in s srnjakom seveda. Pa tudi lovski čuvaji bodo te dni silno pazljivi in gorje onemu, ki se bo pregrešil zoper lovski paragraf in pade v roke tem čuvajem. Jemejčan -O-- CERKVENI BAZAR PRI SV. JURIJU So. Chicago, III. Zadnjo nedeljo smo slišali oznanilo v cerkvi, da se z ne- se nekaterim ne fzdi umestno, , . , . , , , ,,,,,, , • i T , v • • j ir oziroma da pridejo od drugod. Ker se ima pa Mr. Molek za zelo učenega, saj vedno (toda ce premislimo druge okoli- ■ tgm namenu je v cerkvi prva samo o božanski znanosti govori in pomilovavno gleda|ščine in ozire> Je to Prav pnpo"!sv. maša obe nedelji, to je 15. preko ignorantne mase daleč pod seboj. Zlasti pa, ker ta, kočljivo. Ravno pred par tedni u 22 noy ob g uri zjutraj) da i -'i* i • i t " i i. • • -j.* ie bilo dozidano novo gledališče' <(1 .,, .. . _ nevedna masa sama misli, da je bolj učen, kot vsi jezuiti s teater -e gtalo 000>00 ilahko lovci opravijo svojo ne- papežem na čelu skupaj, ker jo s tako učenimi izrazi in fra- Lansko igto je bii0 dozidano pozami pita, si hočemo vendarle nekoliko po bližje ogledati ieg sedanje pošte moderno gle-njegovo najnovejše orožje, s katerim je zoper nas "ausri- dališče. — Kakor sem že pred kal", prepričan, da mu ga ne bomo mogli izviti. j kratkim poročal, se bo zidalo no- 1 , rn . . vo Community Center poslopje, Namen posvečuje sredstva! lo je tedaj tisto za nas "usodno" orožje, pred katerim nam po njegovem prepričanju ne preostane drugega kot očitno spoved moliti in se pripraviti na smrt, ali v najboljšem slučaju vsaj na molk. Kaj pa prav za prav to pomeni: Namen posvečuje sredstva? To-le: Ce imaš ti dober, plemenit ali celo svet namen pri stremljenju za kakim ciljem, ne pomišljaš se glede sredstev, ki so v njegovo dosego potrebni. Vsako sredstvo, na videz še tako slabo, je dovoljeno v dosego do-tičnega cilja. Dober, plemenit, svet namen je posveti, čeprav samo na sebi morda vse prej kot sveto. Par zgledov ti bo to še bolj pojasnilo. Recimo da imaš ti doma neozdravljivo bolno ženo, mater. Smili se ti, rad bi ji olajšal ali prikrajšal trpljenje. A ker ga ji olajšati ne moreš, ti šine misel, kaj če bi ga ji prikrajšal — s strupom. Ce imaš tak plemenit namen, kar na delo! Kajti namen posvečuje sredstva! Ali: Kak državni trinog pesti vero in vernike. Vse prošnje in vsi protesti so zastonj. Na vse odgovarja še s hujšim preganjenjem. Pa bi imel kdo lepo priliko ga spraviti s poti. Če ima pri tem plemenit, svet namen, kar nič naj se ne pomišlja mu dati svinca. Še dobro, zaslužijivo delo bo storil. Kajti namen posvečuje sredstva. Upam, da zdaj veš kaj to pomeni. To izdatno orožje za razne kritične trenutke, so po Mr. Moleku in drugih takih "učenjakih" iznašli katoliški framasoni jezuitje. Katoliška cerkev, katere avantgarda so jezuitje, ga je patentirala, si ga osvojila in vodi ž njim vse svoje krvave vojske proti krivovercem in drugim svojim preganjavcem. Ali da govorim z Mr. Molekom: "Najstrahovitejše in najgrozovitejše vojne so bile upravičene, kadar je šlo za vero — najgroznejši terorizem (sveta inkvizicija) je bil opravičen, kadar je šlo za pobijanje krivoverstva. Odgovarjam: To je gola zgodovinska laž in podlo obrekovanje jezuitov in Cerkve. Ne oni ne ona niso nikoli učili, še manj pa prakticirali, da namen posvečuje sredstva. To usodno obrekovanje so jim naprtili le njih pro-^ivniki, da so vsaj navidezno opravičeno lahko bili po njih. Ta satanska pretveza spada ob stran Kajfove: Sina božjega se je delal. Kaj še potrebujemo prič! Za lažiznan-stvenike bo večna sramota, da se je to obrekovanje tako dolgo vleklo skozi zgodovino in povzročilo toliko zla, preden je našlo svoje zasluženo mesto v muzeju zgodovinskih laži. A to je samo odgovor. Treba še dokaza zanj. Evo vam ga! Tisti, ki je to orožje iznašel in ž njim prvi pomeril na jezuite je bil Francoz Blaž Pascal (r. 19. jun. 1623, umrl 22. zopet lačna domov. — Sicer je tudi res, da mestni ljudje nimajo posebno radi, da je bil zopet izvoljen Roosevelt v administracijo Združenih držav. Bojijo se, da bi imeli tudi delavski ljudje kaj v žepih, delavci pa nimajo radi, da bi še nadalje trpeli pomanjkanje. Zima je sedaj na vidiku in treba se bo oskrbeti s kurjavo. Že se čuti, da bo mrzla, čeprav se je šele začela samo približevati. — Naj pri tem nekaj omenim o tistih vražjih "mitengah", o katerih sem že enkrat nekaj napisala. Aprila meseca imajo vragi tam daleč pod zemljo svoje go-dovanje in mladi vražički so se vrteli vsi veseli, nato sklicali se- mislili so, da bodo sedaj počivali. Toda, njihov poglavar jih je pognal iz skrivališč in jih zopet zapodil razrivati zemljo. Vsi u-pehani so se razpodili po svetu in se najbolj poprijeli svojega razdiralnega dela tam po Evropi, zlasti po Italiji, Španiji in drugod, kjer mučijo svoje podložne. O tem kaj delajo, beremo v vsakdanjem časopisju dostikrat grozna poročila. — To naj bo o tem .dovolj. Omenim samo še to, da smo lahko hvaležni sedanjemu predsedniku Roosevel-tu, ki je dosedaj tako lepo skrbel 7,a delavski in farmarski narod, da so si mnogi rešili svoje domove, kateri so bili na robu propada. — Pozdrav vsem čitate-Ijem in naročnikom pošilja Monrosška Slovenka deJjo 15. novembra prične ,j0; pri kateri so razpravljali, ka cerkveni bazar, ki se zaključi ko bo neki izpadla volitev. - v nedeljo 22. novembra. — Kakor je bilo druga leta, tako je pričakovati vseobčega zanimanja za to prireditev tudi letos. Potreba za denar ni nič manjša kot druga lota, če ni morda še večja. Vsak naj po svoji zmožnosti pomaga cerkvi in se udeleži bazarja vse večere. Kaj vse bo tam na razpolago, vam ne morem povedati. Boste že sami videli kaj bo, če pridete v dvorano pod cerkev. Bi vam zaklical nasvi-denje, kot sem vam za vinsko trgatev, ki je bila. 11. oktobra, pa mi ne boste verjeli Že od Pod Hooverjem je bilo težko, da so se ljudje smilili Bogu in vragu. Ko je pa Henry Ford potegnil z republikanci, so se vražički zapodili v Fordov avto in sklenili, da nekaj napravijo in sicer to, da karo prevrnejo v "dič", ali jo pa zavozijo v kako drugo na cesti. Zato je menda bilo zadnji mesec april toliko nesreč s Fordovimi kar ami. Proti koncu so se vražički od utrujenosti pomirili, kot študentje v šoli; še za radio se niso zmenili, kako so razni govorniki udrihali po sedanjem predsedniku Roose-veltu. Toda, tudi to je prešlo in GIBANJE ROJAKOV V MINNESOTI Greaney, Minn. Blagovolite cenj. g. urednik priobčiti nekaj vrstic v cenjeni Amer. Slovenec. Sicer je naša dolžnost, da bi se večkrat oglasili iz naših naselbin v severni Minnesoti, toda v tem ne vidimo še nikalcega napredka. Samo pri volitvah dne 3. novembra smo se postavili in pokazali res pravo združeno sodelovanje, da smo enoglasno volili za sedanjega predsednika Združenih držav, F. D. Roosevelta in mu želimo, da bi še nadalje vodil deželo po pravi poti ter jo privedel do srečnega blagostanja. Naj še zapišem, da smo se začeli tukaj organizirati v Ameriško Jugosl. Zvezo, (American Jugoslav Association). Ta zveza šteje sedaj 12.000 članov in članic v državi Minnesota. Kakor je znano, je bilo 25. oktobra veliko zborovanje na Evelethu, Minn., katerega se je udeležilo 600 delegatov in enoglasno izvolilo za glavnega predsednika rojaka John C. Arko, kateri je tudi pomožni okrajni advokat v Virginiji, Minn. Vabi in prosi se vse Slovence in Slovenke, da pristopijo kot člani k tej organizaciji. Po tej organizaciji je nam ysem odprta pot da si izboljšamo svoje razmere. Zapomnimo si, da le v slogi je moč in zmaga. — Naša glavna seja bo dne 2. decembra ob 7. uri zvečer v Greaney, Minn, in sicer v dvorani Katoliških žena v spodnjih prostorih blizu cerkve. Na tej seji se bodo sprejemali tudi novi člani. Zato ste naprošeni vsi rojaki in rojakinje v Greaney in okolici, kot na primer v Rauch, Brembol, Gheen, Nesh, Or, Sle-vezdale in Cook. Želimo tudi, da bi nam prišli na pomoč naši rojaki. Čim več nas bo, toliko bolj sigurno bomo napredovali in drug drugemu s tem pomagali-Tako, če bomo zdrjuženi, ši pri volitvah lahko dobimo več slovenskih voditeljev za razne urade in s temi si zagotovimo boljša dela, kar bo častno za naš narod v Minnesoti. Sedaj imamo tri naše rojake na vodilnih mestih v St. Louis okraju in enega v State. To je že lep napredek, toda s tem ne smemo biti zadovoljni, ampak moramo gledata da jih dobimo še več. Naš rojak John Movern je že , nad 20 let zaposlen v Duluthu, Mirni., kot auditor klerk; Anton J. Erchul za Poor Commissioner klerk in John C. Arko za pomožnega advokata. To je lepo i'1 častno za naš narod v Minnesoti. Tem želimo, da bi srečno in §e dolgo držali svoje urade v zado-voljnost in korist svojih rojakov. Še enkrat vas opominjam i*1 prosim, da se nam dne 2. decembra pridružite še ti, kateri niste v organizaciji Ameriške jugoslovanske zveze. Ako želi kdo še kaj več izvedeti o tej organizaciji, naj se oglasi pri sedanjih odbornikih, ki so: Predsednik Martin Guranc, Ghen, Minn., podpredsednik Peter Skraba, Greaney, Minn., tajnik John L-Babich, blagajnik Frank Swei-ger, Ghen, Minn. — Pozdrav vsem zavednim rojakom. Marko Bayuk -o- Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. O o, kj co ■ • r-s C C > w -S ei N O a O Cd »v* g isa S ^ T3 r> t os 3 l > S taJ = m co s xfi .2 ši -2 £ e C s 3 o ° £ njihovi prvotni domovini, bote vrste kulturnih rastlin, ki jih ™ morali na žalost skoro pri vsaki ugotoviti, da izhaja od drugod. Komu le pride na misel, da danes pri nas poznamo, tudi pri nas doma, ali so pa bile prinesene od drugod. Ko so izkopavali tako imenovane stavbe na koleh, je rastlina, iz katere delajo naše kuharice okusno špinačo, ki vse- ki jih je človek zidal v času, ko M« mnogo vitaminov, doma je uporabljal kot orodje še samo kamen, so bila med temi izkopaninami pšenična in ječmenova zrna. Ta zrna so zasledili tudi, ko so razkopavali nekdanja bivališča v Egiptu, Babiloniji in Asi-riji. Iz tega gotovo sledi, da je že takrat bila pšenica ali ječmen kulturna rastlina in ne več divja. Točno ni mogoče povedati, kdaj je prav za prav ta rastlina postala kulturna, dognano je samo, da v omenjeni dobi ni bila več divja, in da je takrat gotovo človeku že dajala kruh, čeprav ne morda tak, kakor si ga vsak danes'predstavlja, pač pa vsaj neke vrste jed. Beli kruh iz Azije V vročih krajih raste pšenica,, za katero pravijo, da ima svojo domovino v Abesiniji. Odtod je baje tudi prišel ječmen v naše kraje. Vsaj tako kažejo zelo slič-ne rastline, ki pa so deloma še divje, kažejo pa znake velike nedvomne sorodnosti. Mnogo bolj Pa nas zanima naša navadna pšenica, ki je danes najvažnejša, in najbolj razširjena vrsta žitaric. Njena prvotna domovina je bila jugovzhodna Srednja Azija, to bi se nekako reklo Turkestan-ska ravnina. Pred davnimi časi je prišla preko Prednje in Male Azije najverjetnejše preko ; Balkanskega polotoka in Donave v ostalo evropske dežele. i Med plevelom tudi rž Ne dosti manj vredna vrsta GLADOVNI POHOD PROTI LONDONU jugovzhodni Aziji? Šele v 15 stoletju so jo prinesli v Evropo. Tudi razna zelišča smo dobili od drugod. Kaj si je človek vse vzgojil iz ene same rastline: vzgojil je zeljnate glave, salate vseh vrst in barv, ohrovt, muškat, kolerabe itd. Njihova domovina je obala Sredozemskega morja in Atlantskega oceana. Dobri fižclček I Znanstvenikom, ki skušajo poiskati vsaki rastlini svoja rodna tla, pa se grah trdovratno upira in se tako rekoč stalno vali izpod raziskovalčevega noža. Kakšna je bila ta rastlina v svoji divji obliki, še do danes ni znano. Njegov sorodnik je toliko upoštevani, a od drugih zopet toliko zaničevani fižol. Ce bi omenili še bob, bi bilo morda komu že preveč. Čeprav kažeta na sebi toliko sorodnost, vendar izhajata vsak od svojega konca sveta. Fižol smo dobili že kot kulturno rastlino iz Amerike, bob pa je zašel k nam zopet iz jugovzhodne Azije. Prvi krompir v francoski gredici Amerika nam je dala poleg drugih dobrot tudi krompir in paradižnike. Slednji so priplavali preko "mlake" šele v 19. stoletju. Nekateri pravijo, da bi izhajali tudi brez njih . . . Najvažnejša rastlina, ki smo jo dobili iz Amerike, je prav gotovo krompir. Prav gotovo si je da- L Več tisoč brezposelnih iz raznih krajev Anglije je napravilo zadnje dni pohod proti Londonu, da vložijo v parlamentu zahtevo za pomoč Gornja slika kaže skupino teh "gladovnikov" ZA NAŠE GOSPODINJE NEKAJ NAVODIL O KUHI štedilnik nad lonec vrele vode; Marsikatera zlasti mlada go- pečenka mora biti pokrita s po-spodinja ne ve, kako dolgo peče- krivko. Angleške pečenke ne za-mo ali parimo različne vrste livarno, ne dodajamo soka ter jo mesa. Podajamo tu nekaj krat- celo na masti precej zarumeni-kih navodil. Mladega piščanca mo; vendar treba paziti, da ne pečemo pol ure, malo večjega zagreni. Zato je pri dolgotraj-tričetrt ure; mlado raco prav ta- nejšem pečenju potrebno, da do-ko dolgo. — Pljučno pečenko, damo zdajpazdaj le po par žlic naravno ali v smetani — pečemo vode. Dosti vode ne smemo pri-največ 1% ure, manjši kos 1 livati, kajti potem bi mesa ne uro; zelo velik kos največ 11/2 pekli na angleški način, marveč ure. — Mladega zajca parimo bi dobili neprepečeno trdo pe-ali pečemo 1 uro, starejšega čenko. PRAKTIČNI NASVETI APEL NA NAŠE SLOVENSKE MATERE! Veseli božični prazniki se bližajo. Še dober mesec in bodo tukaj. Ob tej priliki mi stopajo pred oči vsi naši rojaki, ki živijo v pomanjkanju in si ne mo- Naše matere bodo že znale pravo pogoditi. Spomnite se tudi takih, ki so v skrajnem pomanjkanju, pa jih je sram prositi. Vsem priskočite na pomoč s svojo iznajdljivostjo. Mislim, da VA do 2 uri. — Za zelo starega- Zajec, telečje meso in piščan- jajca, petelina, kuro ali gos pra- ci so izvrstni, ako jih pečemo babico pa še 3—4 ure niso do- ( ali parimo na presnem maslu ali volj. Najbolj priporočljivo je, da na slanini. — Razbeljene slanine take starine zavijemo v mastilni (nikpji ne smemo mešati s pres-papir ali v pergament in jih dol- ni m maslom, ker dobi sicer okus go parimo, a šele naposled ope-;po loju. Z mastjo pa oboje lahko čemo. V starosti shujšana kokoš j mešamo. Gosje masti tudi ne me-se ne zmehča, tudi če jo peče rejo oskrbeti niti najpotrebnej šega. Njihovi otroci se morajo storim prav, če se za to pomoč večkrat zadovoljiti s trdo skor-i obračam predvsem na podružni-jico kruha, obleči pa nimajo :Ce naše Slovenske Ženske Zveze, drugega kakor staro obnošene j Druga katoliška društva, kakor cbleko, tako da jih je večkrat jKSKJ., DSD. itd. pa naj denar-sram iti v cerkev k službi božji, j no podprejo naše matere, da bo-Iz njihovih čevljev silijo prsti, J do mogle pomagati, kjer je poda so v nevarnosti, da se pre-j moč potrebna. Vsi na delo, da Ko navijamo stenske ure, pa- j hladijo in si zrahljajo svoje ' bomo storili veselje vsem našim, zimo, da pri navijanju z drugo >zdravje_ bi-mogel, bi sam ves ki žive v pomanjkanju. Ne glej- do Božiča šel pc mo, če so dotični ravno v našem naših slovenskih naselbinah ter j taboru; tudi onim ki so izven trkal na usmiljena srca, dokler našega tabora pomagajte. More-bi se ne odprla. V imenu Bara- j biti jih boste s svojo krščansko govem bi prosil za naše obubo- [ljubeznijo pridobili za Gospoda, žane rojake, v imenu njega, ki Upam, da bo ta moj apel ne bo je tolikanj ljubil zapuščene Indi- ostal brez upseha. Ce bi kdo ho-jance. Ker pa ne morem cam te- J tel name poslati kak dar, bom ga ga storiti, se obračam z mile 'obrnil tudi v ta namen in poslal prošnjo na naše dobre slovenske (na razpolago našim dobrim slo-, matere, da bi prevzele skrb za venskim materam. Ce hočeš preprečiti, da P«: najubožnejše med nami ter jim stane steklo neprozorno zaracli vlage v obliki pare, ki se na njem ustavlja, namazi ga s cunjo, pomočeno v vodo, kateri si dodala nekoliko glicerina, nato pa posuši s čisto cunjo. --o- KRUH V KONZERVAH Po dveh letih neštetih poskusov je angleškim živilskim kemi- roko pridržujejo uteži, sicer se |preostali čag hitro pokvari kolesce, s kamere- na&ih q1(WCTI, ga se odvija z utežmi. * Pri zabijanju žeb; jev v les se čestokrat zgodi, cla se žebelj zakrivi in potem noče v les. Da se temu izogneš, segrej žebelj v žerjavici ali na plinu in vročega oprezno zabij v les. žita je rž, vsaj pri nas. Tudi ta nes težko misliti, kakšno nado-je presajena od drugod in sicer sPet iz Prednje Azije. Nismo jo Pa dobili že kar kot posebno vrsto žita, pač pa kot -neke vrste Plevel med pšenico. Je mnogo bolj skromna in odpornejša od mestilo bi si človek našel zanj, če bi ga naenkrat ne bilo. Da je prvi prinesel iz Amerike ta sadež Anglež Frančišek Drake, zaradi česar mu je bil postavljen tudi spomenik v Offenburgu, Pšenice in je zato v prevladuj o-; skoro gotovo ne bo držalo. Do-či količini zrastla tam, kjer zadali so namreč, da so prvo to-uspevanje pšenice ni bilo več u-| vrstno pošiljko poslali Spanci le-godnih tal. Jasno je, da je na takih krajih človek raje sejal rž, saj mu je edina mogla dajati kruha. Ni pa bila to edina rastlina, ki je med žitom prišla k nam kot plevel, saj lahko prištevamo sem še celo vrstq drugih rastlin, ki izven polja ne morejo uspevati, n. pr. poljski mak, modrica, kokolj itd. Oves je morebiti edina rastlina, za katerega domovino se danes lahko smatra Srednja Evropa. Toda še to je le bolj domneva kot dokaz. ta 1565. z iz Peruaxa na naslov španskega kralja Filipa II. Ta jo je poslal tedanjemu papežu, ki je nekaj prvovrstnih sadežev podaril nekemu nizozemskemu kardinalu, od katerih je dva dobil tudi francoski botanik Clusius. Ta jih je lepo vsadil in varoval, vendar pa prav gotovo ni niti malo slutil, da je bil on tisti, od katerega se bo ta rastlina razširila vse povsod in postala nenadomestljiva ljudska hrana. mo 8 do 12 ur. Le še bolj pusta postane. Mlada svinjina je pečena v 1 —114 ure, starejša v H/2 ure. Mlada jerebica v % ali tudi v pol ure; stara je pečena v dveh urah. — Mlado purco pečemo VA ure, starejšo ali purana 2—2 1/2 uri. Mlajše izkušene gospodinje trdijo, da je kuhana gnjat najboljša, ako je vzamemo takoj iz juhe in jo za hip potaknemo v brzlo vodo, da se površina mesa stisne. Jako dobra je preka-jena gnjat, ako jo pečemo v črnem shajanem testu, namesto da bi kuhali. Toda preden jo zavijemo za dober prst debelo v testo, jo moramo namakati par ur v mrzli vodi, da ne bo preslana. Ali pa mora biti gnjat že v ta" namen bolj pičlo soljena. Pomniti je, da mladega mesa ne smemo prepeči, ker izgubi sicer ves sok. Ako se peče na rešetki (roštu) brez soka, naj se peče hitro in v vroči pečici. Starejše meso pa moramo dalje časa peči in sicer v zmerno segreti pečici. — ''Angleško'' pečen, znotraj še krvav rostbeef, t. j. dobro obležan kos šimbasa, položimo na razbeljeno mast in ga šamo z maslom, niti pri pečenju kom uspelo konzervirati kruh. Koštruna in svinjsko me- Odslej bo mogoče hraniti kruh vseh vrst in sestav v ozkih pločevinastih valjih dolgo časa kakor običajne konserve in ob poljubnem času uživati. Okus se baje ne bo nič spremenil. Treba je le, da bo potem, ko se konser-va odpre, ležal pol ure, da se iz ozračja nasrka potrebne vlage. Krušna konserva je zamišljena Modrost iz izkušnje Kar zadeva žitarice, lahko rečemo, da naša domača zemlja našim prednikom ni bila nič kaj Radodarna, vsaj sama od sebe ni (1-ajala ničesar. Naši pradedje so se morali takorekoč vojskovati z brnijo in jo napravi jati vsaj sposobno, da na njej zasade in Posejejo mnogo bolj koristne rastline, ki so zrastle v daljnih Pokrajinah. Kako so iz nekate-divjih rastlin že v tistih dav-časih napravi j ali kulture, nam je še uganka. Slutiti pa moramo vsaj to, da so oni prvi poljedelci, zajemali svojo modrost, s katero so si vzgajali kulturne rastline, iz svoje izkušnje in iz stalnega stika z naravo. Pot do uspehov je morala biti sicer ze-lo> zelo dolga, kajti prosta nara-Va se le nerada ukloni človeški V(jiii. Da pri nas rastejo danes Pšenica, ječmen, rž, oves itd., to so nam zdi popolnoma razumljivo« toda šele znanstveno raziskovanje nas je spomnilo na to, 1 vse to krušno žito doma Nekje drugod in da smo si ga m°rali Šele poiskati in vzgojiti. Žlahtna zelišča T_ihče tudi danes ne pomisli, 1 je poleg žitaric še vse I pečemo 20 do 30 minut, kakor je Že s samim krompirjem je da- j Pač kos velik, v vroči pečici. Več la Amerika staremu svetu dragoceno darilo. Poleg tega pa smo od tam dobili še več drugih zelo koristnih kulturnih rastlin: koruzo, fižol, grah in morda malo manj koristni tobak. Dobila pa je zato od drugod nič manj važne žitarice. Kolikšnega pomena je bilo to zanjo, priča lahko Kanada, ki je postala skoro prva dežela pšeničnih poljan. kilogramov težak kos pečemo % ure. Pljučna pečenka ali riba, prirejena "angleški", se peče 15 —20 minut, kakor je pač velika. — "Angleško pečeno", torej znotraj še rdeče goveje meso, lepo uspe, ako ga, ko je že dovolj pečeno, s pekačem1 postavimo za par minut v takoimnovano ogrevalno pečico; ako te ni, pa na ne. so pečemo na čisti masti, pljučno pečenko pa na slanini s smetano. -o-- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Krompir na švicarski način. Šest krompirjev operi, olupi in zreži na kocke. V kozi razbeli mast, prepraži malo drobno zre-zane čebule, stresi na čebulo krompir in pokritega duši do mehkega. V lončku pa žvrkljaj malo (1/4 cup) smetane, dva beljaka, žlico moke, malo sesekljanega zelenega peteršilja, malo popra in soli. Ko je krompir mehak, ga stresi v pomazano kozo, polij z žvrkljano smetano in speci. Daš s solato na mizo. * Zelenjavra gibanica. Napravi vlečeno testo za gibanico. Ko je dovolj počivalo, ga razvaljaj in razvleci, poškropi z raztopljenim presnim maslom in na-maži ga s sledečo zmesjo: Zmešaj 2 unči presnega masla, 2 rumenjaka, 3 ostrgane, v mleku namočene in izžete ter pasirane mlečne žemlje, trd sneg dveh beljakov, žličko sesekljanega peteršilja, 10 unč kuhanega, odce-jenega zelenega graha in 10 unč kuhane, stlačene špinače. Vrhu tega, po gibanici razmazanega nadeva, potresi 4 unče na maslu opraženih drobtin in 21/0 unči sesekljane šunke. Z vi j v gibanico, pomaži jo z mlekom ali maslom in jo peci 35 do 40 minut v pečici. Med tem jo parkrat pomaži z maslom. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA napravile za bližajoče praznike Se enkrat prosim v imenu Ba- kako veselje. Ce le mogo-e oskr govern: Pomagajte našim ljudem, ki žive v pomanjkanju! bite jim takih stvari, ki jih bodo lahko dalje časa uporabljali: spodnjo in gornjo obleko, čevlje, nogavice, robce in tako dalje. REV. SALEZIJ GLAVNIK, tajnik Baragove Zveze, • Box 608, Lemont, Illinois. VAŽNO ZA GOSPODINJE Važnost tega, da mora biti mleko čisto in sanitarno v obvarovanje zdravja otrok, ki ga pijejo, se povdarja vsak dan od znanstvenikov in zdravnikov. Gospodinje lahko pomagajo mlekarju pri njegovi dolžnosti, da skrbi za čisto in zdravo mleko, s tem, da umijejo svoje mlečne steklenice in mu jih vrnejo v dobrem stanju. S takim sodelovanjem se go- v prvi vrsti kot železna konzer- spodinjam ne samo zasigurajo va in jo bodo uporabljale odpra- čiste steklenice, marveč poma-ve, pa tudi gospodinjstva v pri- gajo pri tem tudi, da se drži ce-rneru, ko jim bo zmanjkalo sve- na mleku na nižini, ko se mlečne žega kruha. [steklenice ne uničijo, s čimer one Angleški živilski kemiki str same končno pridobijo. našli tudi način za konserviranje angleške narodne jedi, slovitega porridgea, ki ga bodo Angleži nosili v konservnih škatlah s seboj kamor koli, kjer bi sicer te jedi ne dobili. Vojaške odprave v Palestini so se založile s kon-serviranimi jestvinami za tri mesece. Pri izdelavi teh konserv so upoštevali palestinsko podnebje. Vse sestoje iz angleških proizvodov, sadja, zelenjave, mleka in mesa v podobi hlebov. Malo ljudi ve, da vsaka mlečna steklenica stane okrog pet centov, in da se stroški za njo, ako se uniči, končno prištejejo k ceni za mleko, za kar plača odjemalec. List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev \ \mcriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod lira katoliške Slovence v Ameriki. j t NE IZGUBITE ME — STANEM DENAR Želodčno zdravilo iskreno priporočano Chicago, 111. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna^ Pavlus.' Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinem. slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam. _ _ -Pišite po brezplačni vzorec— — — 1 Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, 111. I Send me a free semple. Pri vseh Name ............................................................................................ drugistih ( Address .....................................................................................— a..... W iSa ONIM. ki plačujejo račune za plin in elektriko v uradu "Amer. Slovenca" javljamo, da je urad podružnice American Express Co. v našem uradu odprt od pol 9. ure zjutraj do 5. ure popoldan vsak dan razun sobote. Ob sobotah samo do pol 1. ure popoldne. Po novem določilu morajo biti vsi računi za plin in, elektriko plačani in odposlani naprej najkasneje tisti dan, ki je določen za popust. Zato vsaki dan zaključimo sprejemanje plačil za te račune ob 5. uri popoldne in jih nato odpošljemo naprej. Po 5. uri popoldan ne sprejemamo plačil za plin in elektriko. Prosimo, da vzamejo vsi to na zna-polno | nje. BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORK A: EUEOPA.....5. decembra NEW YORK ... 10. decembra HAMBURG .... 15. decembra BREMEN .... 16. decembra Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bre-merhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga, Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph St., Chicago, 111. HAMBURG - AMERICAN LINE •'-»- .'•.."« ■ : "Mr* •'•-■ NORTH GERMAN UQYD -f t> w & & t> t t> t D" s> Ml EOZICNA DARILA 1 Vašim domačim v sta.'i kraj bqdo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne pošiljat ve v vse dele sveta. Pošljite vašim iomačim v stari kraj božično v| darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spre-membam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: , Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.SS.................... 100 Din Za S 5.00 pošljite..........$ S.7S Za $ 5.00.................... 200 Din Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $ 7.20.................... 300 Din Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $ 9.50.................... 400 Din Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $11.70.................... 500 Din Za $4ao() poj]iite..........$41.25 J$ Za $23.00....................1000 Din Za ?so 00 poš]jite..........$51_50 Lire: jI Za $3.50............................ 50 lir Za $6.40...........................100 lir Jt Za $29.00............................500 lir M Vsa pisma in pošljatve naslovite na: JOHN JEEICH | (V pisarni Amer. Slovenca) ^ 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois hsa, 30 So. Maple ave., ko je nenadno izginil in so ga pogrešali par dni. V sredo pa se je zdravnik vrnil domov in povedal, da je odšel malo na oddih in je ribaril v bližini mesta Oshkosh, Wis. -o- Slaba gospodinja pa koklja sta po ravnanju hudo sorodni; obe sta dobri za razkopavati. * Pravijo, da vsak Lah, ko se preko Pijave pelje, Nemce in Austrijce preklinja. NAZNANILO IN PR?PORO-ČILO Vsem našim dragim naročnikom v Clevelandu, Ohio, zlasti v Collinwoodu in okolici sv. Vida na St. Clairju naznanjamo, da je te dni sprejel zastopstvo za list "Amerikanski Slovenec" Mr. John Prise!, v Collinwoodu, Ohio, in je pooblaščen sprejemati naročnino za naš list, oglase, prodajati knjige naše Knjigarne in vse druge stvari v zvezi z našim podjetjem. Rojakom ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti dober katoliški tisk med naše rojake. Uprava "Amer. Slovenca" SLOV. LICENZIRAN ELEKTRlCAR Prevzemam vsakovrstna večja in manjša električna tlela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na e!efon:HAYMARKET WS5 1823 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Vsakemu SLOVENCU in SLOVENKI priporočamo, da si nabavi MR. IVANA ZUPANA Poezije Iz življenja za življenje Stanejo samo $1.00 Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ. je priznan pesnik. Njegove pesmi so mehkega domačega sloga, iz katerih govori življenje slovenskega naseljenca v Ameriki. Pošljite naročilo za to knjigo na: Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. or. \i h, mm DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL. Družinska PRATIKA ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rozman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III. 'NASI KRAJI Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE $1.00 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.