Poštnina plačana v gotovini Izhaja. v pondcljelt in pctck popoldne. Stane mesečno Din 7'--, za inozemstvo Din 2(r—. ttačun pri poitno - čekovnem s /.avoriu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmsyerjeva ulica 1, pritličje, de*sno. Rokopisi se ne vraäijo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi giece prostora in dneva objave oglasov ?.<• uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 99. Celje, petek 11. decembra 1931. Leto XIII. Tragedija v Medlogu Karambol savinjskega vlaka in mestnega avtobusa je zahteval doslej 12 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi g. Ivan Krajnc, tajnik Kmetske posojilnice v Celju — Ranjenih je 16 oseb — Največja prometna katastrofa v zadnjih desetletjih — Kdo je kriv nesreče ? — Izjava mestnega avtobusnega podjetja in prometnega ministrstva —*¦ Sožaije slovenskih posiancev — Nesreca župnika pri pogrebu v Zalcu V posebni izdaji, ki smo jo izdali v sredo 9. t. m. popoldne, smo na kratko poročali o strahoviti kata- strofi, ki se je pripetila v srcdo 9. t. m. ob 10.45 dopoldne na križišču Sa- vinjskc železnicc in državne ceste pri Kristininem dvorcu v Medlogu, dobra dva kilometra od Celja. Vse mesto in Savinjsko dolino je prctre- sla grozna vest, da je zahteval ka- rambol Savinjskega vlaka in celjske- ga mestnega avtobusa 8 smrtnih žr- tev in 10 ranjeneev, od katerih so kmalu po prevozu v bolnico še 4 pod- legli težkim poškodbam. 9. november 1931. bo v kroniki Ce- lja in okolice zabeležcn kot črni dan. Modcrni, napredujoči promet je za- hteval 12 smrtnih žrtev. Katastrofa je največja, kar smo jih doživeli v Sloveniji v zadnjih desetletjih. V poznojesenskem ozračju, prepojenem z gosto meglo, je prežala zla usoda in izvrsila svoje delo z nopreračun- ljivo točnostjo in nepopisno grozoto. Kdo jo neposredni krivec silno ka- tastrof e? Ni ga mogočo ugotoviti. Eno pa je gotovo: če bi bila železniš- ka uprava ugodila neštetim proš- njam in pritožbam listov, raznih or- ganizacij in privatnikov in namesti- la na glavnih prehodih čez železniško progo v Savinjski dolini (pa tudi drugod) zapornice, bi se ne bila zgo- dila katastrofa v Medlogu, izostalo pa bi bilo tudi že več drugih nesreč v zadnjih časih. Potek katastrofe. Celjsko mestno avtobusno podjetje vzdržuje m. dr. reden promet tudi na progah Celje—Žalec—Vransko in Celje—Mozirje. Aviobus na Vransko odhaja izpred celjskega kolodvora ob 10.30, avtobus v Mozirje pa ob 11.10 dopoldne. V sredo dopoldno je odpe- ljal vranski avtobus iz Celja z zamu- do 8 do 10 minut. Zamuda nastaja večkrat zaradi tega, ker šofer, ki je obenem sprevodnik, ob velikem na- valu ne more pravočasno izdati pot- nikom voznih listkov. Banska upra- va je kakor znano uvedla enotne voz- ne listke za avtobuse. Ker pa ti list- ki niso izdani za vse cene, jih je tre- ba kornbinirati, kar povzroča zamu- do časa. Usoda je hotela, da je zna- Sala v sredo dopoldne zamuda do sekundo natanko toliko, da je avto- bus privozil do prohoda preko želez- nice v Modlogu v isteni hijm kakor velenjski viak. Mestni avtobusi so zlasti dopoldne na progah Coljo-Vransko in Celje— Mozirje zelo frekventirani, ker se vrasiajo ljudjo zaradi ugodnih zvez po opravkih v mestu v velikem šte- vilu z avtobusi domov. Tako so lah- ko doma že do kosila, dočirn odliaja prihodnji vlak v Savinjsko dolino so- le ob dveh popoldne. Tudi v sredo dopoldne je bil naval na vranski av- tobus velik. V avtobus je vstopilo 23 oseb. šofiral je mestni Sofer Franc BuCar, ki je znan kot previden in trezen šofer. Že od ranega jutra je pokrivala Celje, zlasti pa Savinjsko dolino ne- prodirna megla, ki se ves dopoldan ni razredčila. Šofer je prižgal oba električna žarometa, a tudi tö ni mnogo pomagalo, ker so močni elek- trični žarki prodirali gosto meglo komaj za dober meter. Okrog 10.50 je privozil avtobus do križišča pri Kristininem dvorcu v Medlogu. V istem hipu pa je pripe- Ijal od Petrovč dopoldanski savinj- ski vlak, ki prihaja v Celje ob 10.55. Šofer je v zadnjem trenutku opazil strašno nevarnost; sain ne ve, ali je avtobus zavrl ali ga je močneje po- gnal. Potnikov v avtobusu se je za hip lotila silna panika >— a le za hip, kajti v naslednjem hipu je bilo že vso koneano. Lokomoiiva je zadela v avtobus od leve strani pri vraiih poleg šoferske- ga sedeža. Pograbila je karoserijo, jo z ogromno silo snela s šasije in vle- kla karoserijo s potniki, sedeži in prtljago vred par korakov naprej, nato pa jo trešcila v dvojni brzojav- ni drog ob cesti. Ge bi ne bilo tega brzojavnega droga, bi bila nesreča mnogo rnanjša. Strojevodja je takoj zavrl vlak in ga, ustavil. Prizor, ki se je nudil potnikom v vlaku, je bil nepopisen. Avtobus je bil pcpolnoma razbit, le motor je ostal nepoškodovan, med razvalina- mi avtobusa in na tleh okrog njega so v krvi ležala razmesarjena in po- pačena človeška trupla ter številni stokajoči ranjenci, okrog pa so bili raztreseni odtrgani deli, teles. Od 24 potnikov a.vtobusa s šoferjem vred ni ostal niti eden nepoškodovan. Pot- nikov v vlaku se je polastilo silno razburjenje. Nekateri so se hitro znašli in hiteli ponesrečencem na pornoC, par oseb pa je hitelo v bliž- njo avtomobiJsko delavnico g. M. Ropasa in so od tarn o katastrofi te- lefonično obvestili policijsko straž- nico na mestnem magistratu, ta pa reševalno postajo, ki je nameščena poleg v pritlieju. Med torn je neki duhovnik, ki se jo peljal z vlakom, dajal nekatcrim ranjencem, ki še ni- so bili uezavestni, odvezo. Reševanje. Reševalni avtomobil je takoj po 1 pozivu odbrzel na kraj nesreče, ka- mor so prihiteli tudi celjski okrožni zdravnik dr. Drago Hočevar, sekun- darij celjske bolnice dr. Jože Flajs ter šef Zdravstvenega doma in mest- ni fizik dr. Jakob Rebernik, ki so nu- 1 dili ranjencem prvo pomoč. Rešilni I avtomobil je začel z vso naglico pre- j važati ranjence v celjsko bolnico, kjer so jim zdravniki nudili vso po- moč. Lažje ran jene so spravili v vlak, ki jih je z manjšo zamudo pre- peljal v mesto. Nekatere potnike vla- ka jo nesreča tako pretresla, da so zapustili vlak in odšli po cesti v me- sto. Na kraju nesrečo je obležalo 8 mrt- vih, 11 ranjencev pa so spravili v celjsko bolnico. Vest o katastrofi se je bliskovito raznesla po Celju in okclici in kmalu so začeli prihajati Stevilni gledalci peg, z avtomobili, kolesi, motocikli in vozovi. Nekatcra trupla so zasilno pokrili. Kmalu so prispeli orožniki s poveljnikom celj- ske žandarmerijske čete kapetanom I. razr. g. Hvalo, nato pa še oddelek vojaštva, ki je zastražil mesto kata- strofe. Opoldne je prispela sodna ko- misija iz Celja, obstojefia iz sodnika g. dr. Kokalja in zapisnikarja g. dr. Finžgarja, ki je ugotovila dejanski stan in zaslišala očividce katastrofe. Navzoči so bili tudi zastopniki poli- cije, sreskega načelstva in okoliške obCine. Ob 13.44 je prispela z br- zovlakom tudi železniška komisija iz Ljubijane, ki se je takoj podala na. kraj nesreče. Trupla in razmesar- jene dele trupel so popoldne položili v pi'iproste krste in jih prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Razbiti avtobus so proti večeru spra- vili v mestno garažo na Sp. Lanov- žu. Smrtne žrtve. Mrtveci, ki so obležali na kraju nesreče in ki so jih agnoscirali sole v sredo popoldne in v ßetrtek zjutraj, so: Ivan Krajnc, 70-letni zasebnik iz Žalca št. 100 in njegova 05-letna že- na Ana. Ivan Krefl, 68-letni posestnik in krojač iz Braslovč. Frančiška Pristovškova, 40-letna posestnica in Drešinje vasi. Filip Posedel, okrog (>() let star upo-kojen rudar iz Zabukovce, in njegova žena Brigita. Anton Svet, okrog 40 let star vino- gradnik iz Brežic. Ana Strahovnikova, 50-1 etna mi- zarjeva žena iz Žalca št. 81., mati 6 otrok v starosti 1 do 17 let. Na mrtvaški oder v mrtvašnici celjske javne bolnice so bile položene naslednje 4 žrtve: Anton Dobnik, 30-letni posestnikov sin in lesni trgovec iz Cepelj štev. 7. pri Vi-anskem. Marija Zupančeva, 30-1 etna gostil- ničarka in rudarjeva žena iz Megoj- nic pri Grižah, mati 3 otrok v sta- rosti 1, 3 in 6 let. Otilija Dcblškova, rojena Čehinja, 33-1 etna tovarniška delavka iz Št. Pavla pri Preboldu, mati 2 otrok in sicer 11-letnega Rudija in 2-letncga Valterja. Njen mož Anton, ki jo bil predilniški mojster v tkalnici v St. Pavlu, je uinrl letos 8. avgusta. Po- kojnica je morala vstopiti na delo v tovarno, da je mogla preživljati sebe in oba otroka. Za njo žalujeta tudi osivela oče in mati. Doblškova se je peljala v sredo zjutraj v Celje, kjer je kupila otrokoma gramofon in plo- šče za božično clarilo. Dolnik, Zupančeva in Doblškova so umrli takoj po prevozu v bolnico. Na poseben oder poleg omenjene trojico so položili med številne vence in cvetje 40-letnega tajnika Kmetske posojilnice v Celju g. Ivana Krajnca, lastnika vile v Zrinjskega ulici, ki je v sredo ob 14.15 v bolnici podlegel težkim poškodbam na giavi in no- tranjim poškodbam. Pokojnik je bil znan naeijonalist in alpinist ter iz- rodno agilen odbornik celjske Strel- ske družine in drugih narodnih in kulturnih organizacij. Tudi v našem listu se je udejstvoval kot marljiv in vesten dopisnik. Krajnc za.pušCa vdo- vo in 17-lctnega posinovljenca - gim- nazijea. Njegova vdova so ni obve- ščena o smrti soproga, ker leži v ljubljanskem LeoniŠču, kjer je pre- stala težko operacijo, in bi se bilo bati za njeno življenje, če bi že sedaj izvrdela strašno novico. Ranjenci. V celjski bolnici leže naslednji tež- ko ranjeni: Matilda Poločnikcva, 24-1 etna uči- teljica iz Griž, doma z Letuša. Ima poškodovano lobanjo, raztrgano žilo na levem sencu in je skoro ves čas v nezavesti. Vračala se je z avtobu- som od zobozdravnika v Griže, kjer bi bila morala imeti popoldne solo. Helena Fondova, 58-letna posest- nikova žena iz St. Ruperta pri Bras- lovčah, ki ima hude poškodbe na ro- kah, nogah in nosni kosti. Marija Janežičeva, 3—letna posest- nikova. žena iz Prekope pri Vran- skem, ki ima hudo poškodbo na vsem levem lieu in bo menda izgubila levo oko. Andrej Šepec, 52-letni trgovec iz Dolgc pušče pri Zagrebu, ki ima hu- dc rane na glavi in desni roki ter notranjc jioškodbe. Anton Oblak, 31-letni posestnikov sin iz Vrbja pri Žalcu, ki ima izbite zobe, težko poškodovano levo lice in levo oko, pretres možganov in baje tudi nalomljeno hrbtenico. V krat- kem je namoraval prevzeti domači- jo in se poročiti. Franc Bučar, 30-letni šofer iz Ga- berja pri Celju, ki je vodil avtobus, ima poškodbc v trebušni votlini. Nje- govo stanje je zadovoljivo. V Cetrtek kO. t. m. je bil prepeljan v celjsko bolnico 63-1 etni posestnik Franc Lešar iz Ruš pri Petrovčah, ki ima hudo rano na glavi in tudi no- tranje poškodbe. Lešar je v sredo zjutraj zapustil izolirni oddelek celj- ske bolnice, kjer se je zdravil zaradi šena. Domov se je vračal z nesreč- nim avtobusom. Ko je vlak zadel v avtobus, je Lešarja vrglo iz avtobu- sa, kjer je obležal brez zavesti. Kma- lu pa se je zavedel, skočil pokonci in tekel po cesti do Arje vasi, kjer so ga domačini ustavili in mu izpra- li okrvavljeni obraz. Veleposestnica ga. Jeschounigova iz Arje vasi ga je t takoj odpeljala s svojim avtomobi- lom v Žalec k tamoSnjemu zdravni- ku g. dr. Z. Joštu, ki mu je nudil potrebno pomoC. Ker pa je Lešar to- žil o hudih bolečinah v notranjosti telosa, so ga žalski gasilci v četrtek dopoldne prepeljali s svojim avtomo- biloni v celjsko bolnico. V sredo 9. t. m. so pnpeljali iz Med- loga v celjsko bolnico tudi 49-letne- ga zidarskega polirja Ivana Günter- ja iz okolice Prnjavora. v Bosni, za- poslenega pri renovaciji umobolnice v Novem Celju, ki je dobil lažje po- škodbe na gtavi, desni nogi in desni roki, in 40-letnega mesarja Antona Turka iz St. Petra v Sav. dol., ki ima lažje poškodbe na glavi, levi roki in Stran 2. »Nova Doba« 11. XII. 1931. Štev- 99. desni nogi. Günterja in Turka so po prvi zdravniški pomoči v bolnici po- slali v domačo oskrbo. V avtobusu se je tudi vozila Mari- ja Tomše, služkinja pri Fraiicu Ko- zarju v St. Pavlu pri Preboldu, ki je dobila živčni pretres in udarec na le- vo stegno. Za njo je sedcl Vinko Ari- stovski, krojaški inojster iz Arje va- si pri Petrovčah. Pri karambolu je dobil obtolčenine na levi strani prs in rano na glavi. Za njim je sedel neznan mladcnic, Id je tudi dobil lažje poškodbe. V prvi zmedenosti je pobegn.il, kmalu pa si je opomogel in se vrnil peš v Celje. Od vseh 24 oseb, ki so se vozile v usodnem av- tobusu, ni ostal nihče nepoškodovan. Pogrebi žrtev katastrofe. Trrpla ponesrečenecv, ki so jih po- ložili v mrtvašnico okoliškega poko- pališča, so dali svojci v četrtek in petek prepeljati v domače obČine. Pogreb zasebnika Ivana Krajn^ca in njegove žene Ane ter posestnice Frančiške Pristovškove se je vršil v petek 11. t m. ob 9. dopoldnc na po- kopališču v Žalcu, pogreb Ane Stra- hovnikove pa ob 15. istotako v Žal- eu. Pogreb Ivana Kreila bo v soboto 12. t. m. ob 10. dopoldne v Braslov- čah, pogreb Antona Dobnika v sobo- to dopoldne na Vranskem, pogreb Otilije Doblškove pa v soboto ob 9. dopoldne v St. Pavlu pri Preboldu. Pogreb zavednega celjskega narod- nega delavca, Sokola in planinca g. Ivana Krajnca so določili na petek ob 15. iz javne bolnice na okoliško pokopališče. Pogreba se je udeležilo ogromno število ljudi. Nesreda pri pogrebu v Žalcu. Pri pogrebu zasebnika Ivana Krajnca in njegove žene, ki se je vr- šil v petek 11. t. in. dopoldne na po- kopališču Sv. Kancijana v Žalcu, se je pripetila tragična nesreCa. Ko je hotel 65-1 etni žalski župnik g. Anton Veteruik po pogrebnein obredu sto- piti v voz, jo padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v kolku. Žup- nika, ki ga pomiluje vse prebival- stvo, so prepeljali dopoldne v celjsko bolnico. Žalovanje. Celje je odeto v globoko žalost. Po- trtost se bere skoro z vseh obrazov. V sredo in četrtek so na nekaterih poslopjih zaplapolale črne zastave. Tudi v Žalcu in nekatdrih drugih krajLh v Savinjski dolini so izobe- sili žalne zastave. V petek 11. t. m. od 14.45 do 15.45 so bili v znak žalosti vsi obrati v Celju (trgovine, gostilne itd.) zaprti. Zavarovalnine. Avtobus, ki je bil pri katastrofi v Medlogu uničen, je znamke Mercedes Benz in je najboljše vozilo mestnega avtobusnega podjetja. Služil je za re- zervo in je vozil le izjemoma. Veljal je 264.000 Din in ni bil zavarovan. Potniki so bili od avtobusnega pod- jetja zavarovani skupno za 200.000 dinarjev. Šofer je zavarovan za slu- čaj smrti ali pa trajne invalidnosti za 50.000 Din. Sožalje narodnih poslancev. Vest o avtobusni katastrofi v Med- logu je izzvala zlasti med poslanci iz dravske banovine, ki se udeležijo sedaj zascdanja Narodne skupščine v Beogradu, veliko sočustvovanje. Narodni poslanec župnik Barle je v petek 11. t. m. zjutraj bral v kato- liški katedrali v Beogradu ma§o za- dušnico, ki so ji prisostvovali vsi po- slanci iz dravske banovine. O nesre- či poročajo vsi beograjski listi in iz- ražajo svoje sožalje. Narodni poslanec g. Ivan Prekor- šek je v imenu narodnih poslancev dravske banovine poslal sreskemu naCclstvu v Celju naslednjo brzojav: ko: Rumggü zobje kadilcreir Po do!«cin iskanju seni vendar enkrat nasel pruvo BMdstvo za svoje zobc. Ze po trikrjitm upo.abi Em clobil blešičo. Dele %obot v«l.c emu .-, ter zav-racajto vsak mulomeslek. »Izrazite v imenu narodnih poslan- cev dravske banovine svojeem žrtev avtobusne katastrofe pri Celju naj- globlje sožalje.« Pcročilo prometnega ministrstva. Ob priliki avtobusne nesreče pri Celju je izdalo prometno ministrstvo naslodnje poročilo: »Ob 10.50 dopoldne je na prehodu preko železniške progo Celje—Vele- nje osebni vlak trčil ined postajama Celje in Petrovče na avtobus celjske občine, ki je bil razbit. Ob tej priliki je bilo obitih 8 (?) oseb, 10 pa težko ra- il je nib. Na mestu nesreče se proga križa z državno cesto. Ker je ta pro- ga vicinal na proga, na cestah ni za- tvornic. Vzrok nesreče pa je gosta megla, ki je ležala v Savinjski dolini, noprimerni vozni red avtobusa in nepazljivost šoferja. Poleg tega je imel avtobus 10-minutno zaniudo, šo- for pa pri križišču ni dovolj pazil. Pristojna oblast vodi preiskavo.« Jzjava avtobusnega podjetja. Avtobus, ki odhaja redno ob 10.30 izpred kolodvora proti Vranskem, je dne 9. t. m. s približno 20 potniki od- peljal radi izre.) uspelo go^tovanje opomnilo Celje na to, da sanm še ni- ma takega gledališCa, eipav ustano- vitev pa se že ])ripravlja. c Redni občri zl:cr Bijaške kuhi- i)jc v Celjn bo v sredo- 1(5. t- iu..ob 18. v resta vi-acij-.ski so))i Narodncg:- ma. Dnevni red običajen. c Dvoje zborovanj v nedcljo. Ujc- uuijeiut zveza, železničai-jev Jngosla- \ijc v Ljubljnni bo imela v nedcljo 13. t. w. ob 8. zjutraj v dvorani Celj- skega donm konfereneo želczničar- skib dclcgatov, Zveza kovinskih de- lavccv .lugoslavijc, ob last no tajni- Pere ™res äSto štvo v Ljubljani, pa v nedeljo 13. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni »Pri ze- lenem travnikuv strokovni sostanek kovinarjev iz Cclja in Štor. ( Propagandni teilen za soikolski iJs'k se vrši od 13. do 20. t. m. V so- ls olskill edinicah se bodo vršila vsak j dan j)redavanja pred vsemi vrstarai o pornenu tiska in zlasti o važnosti sokolskoga tiska za razvoj Sokola in sok.ohike zavesti. Zavadi pomanjka- nja prostora smo morali odložiti ob- javo Cla-nka o propagandnem tednu d»> prihodnje številke. r- Sjcrir.a koivicL V celjski bolnici so umrli: v torek 8. t. m. 31-letna ku- i'iUiiea An.ionija Grabenškova iz Lju- bečne, v »redo 9. t. in. 81-letni občin- y.ki rcvež Jurij Rcpnik iz Velike Pi- -: 0 Ion prcmoga. Oko- ' üSka občiufi jo razdelila po 500 kg promoga 00 revnim rodbinam in se Cinkarni iskreno zahvaljuje za plc- meniti dai*. c Požar v Šmarjeti. V sredo 9. t. in. okrog 9. zveCer jo nastal požar v go- ! spodaiäkem poslopju posestnika Za- ,'2,o/,ona v Smarjeti pri Celju. Celjski in gaberski gasilci so se hitro odpe- • Ijali na kraj požara. Streha in zalo- ga sena sta zgoreli, pač pa se je ga- si.lcum posrečilo rešiti ostalo poslop- je. Ugenj je bil v treh urab pogašen. Vzrok požara ni znan. c Sodba o umoru v Zagaju. Raz- prava na celjskem okrožnem sodišču proti 51-letni prevžitkarici Mariji Ulčnikovi in njenemu sinu, 29-letne- mu posestniku Francu Ulčniku iz Zagaja pri Sv. Petru pod Sv. gorami, ki sta bila obtožena umora moža oz. očota 56-letnega Franca Ulčnika, je trajala v pondeljek 7. t. m. od jutra do 10. ponoči. Marija Ulčnikova je .bih1 obscjena na 18 let robije in traj- no izgubo državljanskih pravic, njen sin Franc Ulčnik pa je bil oproščeri. c Pcnovaa ukinitev električnega talia. Falska, elektrarna sporoča, da 1)0 zaradi nujnega popravila v nede- ljo 13. t. m. od pol 9. do pol 10. do- poldne ukinila električni tok v Celju in okolici. c Namesio zahvale Ljudski sanio- pcm&či v Mariboru, da je točno iz- plačaia na posmrtnini po gospe Ma- liji Cvahte 10.000 Din, je poklonil g. Anton Cvalite, davčni kontrolor v Celju v prid Podpornemu društvu za revne učencc drž. realne gimnazije v Cclju 100 Din. c Napa kožne zimske rokavice pri Kramar & Mislej, Celje. 703 <• Nočno lekarniško slnžbo iina od sobote 12. t. m. do vštetega petka 18. t. in. lekai'na »Pi'i Mariji pomagaj« ii a, Glavnem ti'gu. c Gasilnc društvo v Celju. Teden- sko službo iina od nedelje 13. t. in. do vštete sobote 19. t. m. II. vod pod poveljstvom g. J. Pristoška. CONAN DOYLE: Boj m megli (Baskervifiiski pe©} 13 Roman Poslovenil 13oris Rihteršič »Za božjo voljo, nikai1, dragi moj Watson. Dovolj mi je tvoja družba, če je tebi lnoja všeč. Najina nova znanca i in at. a pi'av, da hodita peš. Tako dopoldne je kakcr nalašc* za izprehodc.« Pospešil je'korak, dokler se i»i razdalja mod nama in oberna gospodoma zmanjSala na polovico. Slcdila sva jima po Oxfordski cesti in poteni po Regentovki. Mimogrede sta obstala in jela gledati na izložbo. Holmes in jaz sva napra- vila, prav tako. Trcnutek nato je moj prijatelj ves zadovoljen nokaj vzkliknil. Sledil seni njegovemu naglcmu pogledu in opazil, da se je na drugi strani ceste počasi jel premikati voz, v katorcm je nekdo sedel. »To je najin človek, Watsun. Na.])i-ej, vsaj dobro si ga oglejva, če ne moreva drugega storiti.« V istem trenutku sein opazil košaio črno bra do in dvojico bodecih oči, ki se je upila v naju skozi siransko' okno voza. Takoj nato se je dvignil pokrov na sprednji strani, voznik je dobil ukaz in voz je /tl.rvel po Regentovki. Holmes je hitro pogledu.!, ali je Še katori drugi v bližini, toda nobenega ni bilo. Potem je zdirjal skozi gnečo za vozom, toda daljava je bila Le preyelika in izginil nama je izpred oči. »Zdaj ]>a, imava,« je grenko vzkliknil Holmes, ko so je sopihajoc; in ves blod od jcze vi-nil iz množice vozov. »Še nikdar nisem imel take smole in tudi tako becla.sto se še nisem obnašal. Watson, Watson, če si poštenjak, moraš tudi to neumnost opisati in jo pri- ložiti vrsti mojih uspohov.« »Kdo je. bil?« »še sanja se mi ne.« »Vohun?« »Po vsein, kar sva čula, ])iav gotovo nekdo strogo nadzoruje Baskervillca, kar je prišel v mesto. Kako bi mogel sicer tako hitro vedeti, da si je mladi mož i/bral botel Northumberland za svojo bivališCe? In čo ga zasleduje prvi dan, ga bo — tako sem sklepal — zasledoval tudi drugi dan. Moi-da si opazil, da sem mod ten», ko je do'k.tor Moiiimer čital svojo pov("> ritopil dvakrat k oknu.« »Da, spominjam se.« »Poglcdal sem, če morda ne vohuni kdo na costi, toda nikogar nisem mogol odkriti. Z zelo painetnim človekom bova imela opmvka, Watson. Istorija je resna. Sicer še ne vein, ali imava opravka s so-vraž- nikoin ali prijateljcin, toda nikdar ne pozabljam pri. tein na »kako« in »za'kaj«. Ko sta najina obisko- valca odhajala, sem šel takoj za njima, upajoč, da bom nevidnegn, zasledovalca odkril. Biti pa mora Ijrobrl.su.n, ker so ni zanesel na svoje noge, temvee si je vzel voz, tako, da lahko vozi zdaj pred njima, zdaj za njima, ali pa inima njiju, ne da bi ga mogla opaziti. Ta nacin ima razen toga še to prednost, da jima bo lahko sledil, ce I>i slučajno vzela voz. Pač pa i.ma nokaj pomanjkljwosti —« »Clovek je odvisen od voznika.« »Res je!« »Skoda, da si nisva zapomnila številko.« »Dragi moj Watson, čeprav sem ravna.1 neumno kakor kak otrok, si vendar nikar ne misli, da sem pozabil pogledati na šievilko. Možak je imel štcviiko 2704. Toda to nama, trcnutno prav nič ne pomaga/« »Moral bi se bil, ko seiu opazil voz, takoj obrniti in nadaljevati pot v naspi-otni smeri. Moral bi bil poteni vzeti voz in no peljati za. njim v primerni raz- dalji, ali So bolje, moral bi se bil odpeljati proti hotelu, kjer stanujeta najina klijenta, in tarn poča- lcati. Če bi se bil najin neznancc peljal za mladim Baskervillom, bi ga bila zadela z njegovim lastnim adutom in lahko od strani giedala, kam bo šel in kaj misli. Preveč sva liitela in to je najin protiigralec izrabil z nevorjetno hitrosljo in odiočnosijo. Tcinu se morava zahvaliti, da sva možn izguliiln. izpred oči. Sama sva kriva!« Med tern pogovorom sva i-na-. .m^jmuu |)i> m> gentovki. Doktor Mortimer in jijegov spremljevalec sta nama že davno izginila izpred oči. »Ne izplača se nama iti za njima,« je dejal Hol- mes. Vohun jc izginil in se več ne vine. Premisliti ntorava, kakšne adute imava še v rokah in morava jih trdno in odloCno izigrati. Ali bi lahka pred socl- nijo natanko izpovedal, kakšen je bil obraz moža v vozu ?« »Z gotovostjo bi lahko popisal samo brado.« »Jaz tudi — in \z tega sklepam, da. je bila brada po yscj verjetnosti umetna. Preudarcn clovek, ki se spušča v take nerodne zadovicc, potrebuje brado samo takrat, kadar hof'-e ]>okriti svoj obraz. Stopi z ma no, Watson.1« S!a sva v eno izmed pisarn »Družbe brzih slov«. v'odja podjetja naju je prav prijazno pozdravil. »Kakor vidiin, Wilson, so niste pozabili neznat- noga slučaja, kjer sem vam malo pomagal.« »Tega prav gotovo nikdar ne pozabim. Ohranili sie mi dobro ime in morda tudi življenjo.« »Pretiravate, dragi moj . . . Ce se mi ne sanja^ Wilson, imate med svojimi fanti nekega Carwrigtha, ki so jc takrat pokazal prav posebno spretnega?« »Dr., gospod Holmes, še zineraj je pri moni.« »Ali ga ne bi poklicali? Hvala. Potem bi rad dobil za pet fun tov drobiža.« štiriuajstleten deček z razvitim, ostro izrezanim o!>razom, je vstopil na znak •/. zvoncem, in stal zdaj ponižno pred slavnim detektivom. »Dajte mi, prosim, hotclski adresar.« je rekel Holmes. »Hvala... Tukajle, Carvvright, so imena tri- indvajsetih hotelov, ki so vsi blizu Charing-Crossa. Tukajle, vidiš?'« »Da.« »šel boš v v-e \o hotele.« »Da.« »Povsod bo.š najpi'oj dal vratarju pri zunanjih vratih po en suing. Tukajle imaš triindvajset šilin- gov!« »Da.« »Rekcl mu boš, da bi rad videl ves papir, ki so ga gostje vceraj vrgli proč. Dejal mu boš, da iščeš važno brzojavko, ki ni bila dostavljena na prav 11a- slov. Ali si razumel?« »Da.« »V resnici pa boš iskal srednjo pri logo včerajš- njoga »Tirnesa«, kjer so nekatera mesta izrezana s skarjami. Tu imaš is to številko. Na temle mostu bo izrcza.no. Saj jo boš lahko spoznal?\< »Da.« »Vratar pri zunanjih vratih bo povsod poklical vratnrja z dvoiišča. Tudi temu boš dal en Suing. Tu jih imaš še triindvajset. Od triindvajsetih slučajev ti bodo dvajsetkrat rekli, da so papir iz košev sežgali ali pa. kako drugače zavrgli. V ostalih treh sluCajih ti bodo poka/.ali kup papirjev in med dijimi boš iskal prilogo iz »Timesa«. Verjetnost, da bi jo naSel, je neskončno majhna. Tu imaš še posebej deset šilin- gov za nepredvidene izdatke. Pošlji mi pa še nocoj brzojavno obvestilo na Bakerstreet. In zdaj, Watson, morava samo še brzojavno vprašati po lastniku voza s številko 2704, potem pa izginova. v kak umetniški salon na Bondstreotu, da preženova čas, dokler ne pride ura za obisk v hotelu.« Stran 4. »Nova Doba« 11. XII. 1931. Štev. 99. Ljublianska kreditna banka podružitica Celfe, _Ueksandt*ova ttlica Ustanovljena 1900 Centra la v Ljubljana Ustanovftena 1900 Delniška glavnica Din 50000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavl: LJubl janska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prtporoča za vse ban cue posle. Kino Mesini kino Celje. Petek 11., sobo- ta 12., nedelja 13. in pondeljek 14. cle- cembra: »Arijana«. Veličasten zvoeni film po znanem roma.nu Clauda. Ane- ta. V glavni ulogi slovita E!i_abeta Bergner. Film izrednc kvalitcte. Predstavc: ob delavnikih ob pol 9. zveeer, v ncdcljo ob pol 5., pol 7. in pol 9. zvcčer. Prodprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. dopoldne pri blagajni Mestnega kina. Vstopnice se lahko rezervirajo telefonično na St. 270. liopisi Konjice Velika Pirešlca. Sokol v Veliki Pi- rešici jo skupno s šolsko rn.lad.ino dostojno proslavil praznik Ujedinje- nja 1. dreembia. Ob 8. zjutraj so so zbraii. v poslopju velikopireške iia- rodne Sole, ki jo je äolska mladina pod vodstvom šolskoga upravitelja g. Avgusta Cajnka lepo okrasila. Sledile so izbrane deklamacije in ro- doljubne pesnvi. Mašo je bral župnik g. Aiojzij Kiamaršie, ki je po opra- vilu iniel krtisen patrijotičen govor, v katorcin je poveličeval viiine So- kolstva. Po koneani službi božji se je vršila slavnost zopet v gališki na- | rodiii šoli, katcre se je udeležila mla- dina obeh šol, Sokoli ter nmogo pre- bivalsiva. Zopct so se vrstili govori, deklamacije, pesmi itd. Lepa prosla- va jc l)i!a opoldne zaključena. ViüSio Hutoc, obl. ^iinces.mestgil tesarslu mojstep m Lavi BMH___HMMH_H ___K___-___ _____B_________E_____KIM fL5_C^^ |1H UuijU hiše, \ile, fov*»nic it) cyrKvy, stropc in rü/.na t!a, pavlljone, ve- rajide, stopuicc, iGdcnice in oqraj . — Gr;».dr?t;j iiiostov, niSinov in )qzov. Čekovni račur, Stcv. 14.737 Parna žaga in !esn§ trgoyina, Lava pri Celju. Dt*Jä11V*f ^^lasitt^ mes&?ijo, prelialevaliitco in I i '" '¦; gositlno pr! ,Jeleisu" \ |i; '* z izborno Itiiliinjo. Cene konlcurev:Cne. Sp.-:cijnliU'tB htaga zo;.-3iiu"en;j. Prnd-ij;i j (Jt':,.w.lf:^.":,: blnga na drr-bno iü -.!cb^t.i . Zu obilcn übisk se priporoCü ^_^ ^ Josfip Gorenlak. Proslava praznika ujcdinjeiija v Koiijicah. V proslavo 1. decembra je priredil Sokol v telovadnici na pred- veCor praznika akadcmijo, kakršnc doslej še ni bilo v Konjicah. Pomen našega ujedinjenja in sokolskrga praznika je v uvodu orisal starešina br. dr. Mejak, ki je preCital Ludi sa- vezno poslanieo. Nato so sledi.lo lepo uspele deklamacije iri 'teTovadno iöC- ke. Sledila je svečana zaobljuba no- vo sprejetih 42 članov in članic, na katere je imcl starešina br. di-. Mc- jak pred zaobljubo prisrčen nagovor. Svečana akademija je bila tako šte- vilno obiskana kakor še nobena slič- na prireditev v Konjicah. Opaziti je bilo med obeiustvom ljudi iz vseh slojev, tudi iz okolice. Da je akade- mija tako uspela, gre v prvi vrsti hvala načelniku br. Nandetu Nai-di- nu. Na dan 1. decembra je novo usta- novljena tukajšnja godba »Dravinja*« s krepko budnico opozorila tržane na državni praznik. Ob 8. se je vrsüa v župni cerkvi slovesna služba božja. Sokole in gasilce je v cerkev in iz cerkve spremljala skozi trg godba »Dravinja«. Ob 11. se je vršilo mani- feslacijsko zborovanje novembrskil) volilcev iz vsega sreza v dvorani Na- rodnega doma. Zborovanje je otvoril notar g. Rado .Tereb, ki je opisal zgo- dovinski razvoj od našega ujedinje- nja do danes, poudarjal pomen no- vembrskili volitev in opisal politični položaj v državi. Za njim se je na- rodni poslanec g. I^arel Gajšek za- hvalil volilcem za izkazano zaupanje in dal za bodoče delo smernice in navodila. Sijajno zborovanje je za- kljuCila državna himna. Po zborova- nju se je višil skupen obed zboro- valcev in je na njein g. dr. Mejak, na- mestnik izvoljenega naroclnega po- slanca, izrekel g. Kailu Gajšku pri- srčno napitnico. Po obeilu so oslali zboiovalci so do večera v družbi do- mačinov na prijetnem družabncin sostanku, pi-i. katcrem je sviral tam- bura.ški zbor domačega Sokola. Vojnik. Sokolsko društvo Vojnik bo uprjy.oiilo v nodeljo 13. decembra ob 15. v posojilnični dvorani Can- karjevo drarno »Kralj na Betajnovi«. Kdor pozna naäega najboljšega pi- satelja lvana. Cankarja, ve, da ima- mo Slovenci dramo, s katero se lah- ko ponaSamo tudi pred ostalim kul- turni.ni svetojn. Zaio naj ne bo niko- gar, ki ne bi poseti! te pomembne jn poučne soeijalne drame. Vabimo k obilni udeležbi. Odbor. Snserirajte v „NOVI DOBI"! Najvarneje in najugodrteji se nalaga denar pri pupilarnov.irriem zävciIü, ki že obstoja 64 let &, '. __——_^-^__^_____^^__^__________ __________________ _ .. f . ~r ~» tu !» & Pritirankom roirihov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki sa vlagaja | sf)5.iišča ter nalo.bam | cerkvenegs in ebtin- I skegs denarja pasvsca i posebno psžnjo. H.nünit? iiajG posu- jüa ii? ;.-i;r;ij!šča po fi(»|ni_ii «bresini meri i'se nriisnje rešuje brezplačno. Zu hranilne vioge jamči pole» "k$% CoS^ z vsem prcmoženjcm premoženja hraniinic^ i|U %*V5iJtb> in vso dsvčiio snočio. Moderne tisko-fine vsch vrst: knjijje, lepakt, letnke, pisemske gkive. kiwerte, vabila in drugo Vr.in nucli v ok u s »l i iz- veJbi tn po Einern: con^ Lastna knjigoveznica izvršuje vsa v njono stro- ko spadajo.°a dala, kakor vezanje knjig, _a- pisnikov, molitveni- kovitd.Ljud- ske knjižuice imajopopusf. VEZNA IISKARNA ¦^cr^ p IBHSfSESSf^SSEEi' Šlev. 99. »Nova Doba« 11. XII. 1931. Stran 5. Po svetu s Drevesa in strela. Med ljudstvom je zelo razširjeno mnenje, da strela najrajši trešči v hrast, v bukev pa le redkokclaj. Profesor Stalil je raz- iskoval ta problem in je prišel do za- ključka, da trešči od 70 strel 54 v hrast, 15 v smreko, v bukev pa le ena, Tudi ee že trešči v bukev, ne ka- že ta nobenih velikih poškodb, ker se ji les ne cepi tako kakor pri hrastu. Po prof. Stalllu bukev najmanj pri- vlaeuje strelo zato, ker imajo njeni listi drobne dlačice, ki so slab prc- vodnik elektrikc. s Ali ribe slišijo? Prirodopisci so so dolga leta ukvarjali z vprašanjem, ali imajo ribe posluh. Nekateri pri- rodopisci so že pred časom na raz- lične nacine dokazovali. da imajo ribe posluh in da slišijo celo valova- nje vode. Zadnje case pa se je posre- čilo dokazati nekcmu nastavljencu biološkega zavoda za ribe v Londo- nu, Plymouthu, da slišijo tudi ribe in da imajo posluh. Plymouth je ri- be v nekem velikem ribniku tako na- vadil, da na zvonenje z močnim zvoncem vse priplavajo na kraj, kjer jih navadno krmi. s Tirolski mesar in parlamentarci. Na nekem političnem zborovanju ti- rolskili obrtnikov v Inomostu jo bil neki mesar burno pozdravljen, ker je zahteval, da bi izročili njemu vse parlamentarce in politike, ki bi jih on »strokovno in umetniško poklal«. s Zehanje je neprostovoljen dihal- ni gib s poCasnim, globokim vdihom in večinoma glasnini izdihom z od- prtimi usti. Povzroča ga na kisiku revna kri v možganih in v hrbtenič- nem mozgu in je tedaj nekakšno opo- zorilo za pravilno clihanje v pravil- nih zračnih okoliščinah. Zato zehajo po navadi ljudje, ki preveč sedijo, čeprav niso trudni. Morali bi vsako uro vdihavati vsaj 20 do 30 vdihlja- jev svežega zraka pri odprtem oknu, kar bi jim ukrepilo živčevje. Neki jzdravnik ti'di, da je zehanje pri tež- lvili boloznih dobi'o znamenje. Bol- nik, ki priCne zehati, po njegovili opazovanjih ne umre. Na tej trditvi bo nekaj resničnega, seveda pa nc more veljati za vse slučaje. s Tobak brez nikotina. Zavod za raziskovanje tobaka v Forchheimu v Nemeiji je vzgojil po večletnem po- skušanju tobačno rastlino, ki je pro- sta nikotina. Ostane ga le malenkost v zelcnih listih, a še ta izgine pri su- šenju popolnoma. Tobak, ki se pri- dela iz ten rastlin, pa je na zunaj in po okusu popolnoma enak navadne- mu tobaku. V Nemčiji ga bodo pri- Celi pridelovati v velikih količinah. Književnost J. O. Curwood: »Podarjeni obraz«. Roman. Založil konzorcij »Nove Do- j be« v Celju.. Poslovenil Boris Rihter- SiC. Str. 163. Cena Din 18.—. James Oliver Curwood je eden najslavnej- ših modernih ameriških pisatoljev. Njegov roman »Podarjeni obraz« je prepleten s čudovito romantiko, ki prime vsakogar. Glavni junak John A. RUTAR puškar CELJE priporoča orožje in municijo za lov, sport in obrano. Keith, obdolžen zločina, ki ga ni za- grešil, je narisan tako siinpatično in Človeško, da se lahko kosa z junaki raznih znamenitih del svetovne knji- ževnosti. Roman je v milijonskih nakladah razširjen po svetu. Samo v Nemčiji je naklada v dveh letih pre- segla 450.000 izvodov. Roman »Podar- jeni obrazx< je pisan tako, da takoj v začetku osvoji bralca in ga priklene nase, da ne more knjige odložiti, ' dokler je ni prebral do konca. Roman j toplo priporočamo. Knjiga je ravno- i kar izšla v okusni opremi in se na- ! roča pri upravi »Nove Dobe« v Celju. Dobi se tudi v vseh knjigarnah. Zl DOZ1C si nabavite v založbi konzorcij a »Nove Dobe« v Celju sloviti ameriški roman Podarjeni obraz (cena Din 18.—) in lepi ruski roman Brata Gordejeva (cena Din 12.—). Oba romana dobite tudi v knji- garnah. obstojočeiz 2 sob, kabineta, predscbe, kuhinje, verande in balkona, se odda v najem v vili »Livada«, Gaberje, Ma- riborska cesta štev. 38. Velik vrt na razpolago. Razlačna b&žična daHla pri tvrdki Karo! Loibner, CeSJe Kralja Petra c. 17. - Pri „Z^oncu" ÄDLER . Standard Model 1931 Glavno zastopstvo Marija Krell, Zagreb, Mikoličeva ]2. — Podzastopstvo Vitomir Dolinšck, Cclje, Kralja Petra 33/I. Nalivno pero »Mont-Blanc« na odplačilo, Usak dan sveže praženo KAVO ki se praži v najnovej- šein elek- t r i č n em {) r a ž a r j u dobite v v bpr;c.ev-eje>tii trgovini Kafol Loibner, Celje Kralja Pefra o. 17 — Pri „Zvoncu" Halo ! Qgromno znižane cene / Barvajo se: razparani plašči po Din 501— ccli plašči „ „ 60— gladke plaščne obleke „ „ 35— Opozarja se, da se v barvo oddano blago tudi izvrstno lika. -- Za pristnost barve in prvovrstno delo se jamči. Prva ceijska parna bnrvarija En kemična cisti'nicu luen Taceh, CcI]b, Gosposka mica it Zl Kiic na pomoč vsem krščansko mislečiin Slovencein. Prišel setn iz Nemčije z ženo in 3 otioki zaradi pomanjkanja dela. Prositn za kakršnokoli pomoč na upravo lista. Meblovana soba sredi rnt-sta s uporabo kopalnice se s 15. decenibrom odda. Naslov v upravi lista. na našo vcliko razstavo v nedeljo 13. t. m., ki Vas bo prepričala o pestri izbiri božičnih daril po jako nizluh ccnah. Izbegavaj zdravi pobtjaj uspešno vse bolezni dihal z rabo razkužil- nih pastilj »VALDA«. Toda uspeh je zago- tovljen le tedaj, ako rabiŠ prave pastilje „Valda" Zühtevaj jih v vsch lekarnah in drogerijah v Skatlicah z napisom „Valda" PletehinE Puloveirjl Sportne moije Nogavice Hokavice Scili, čepice Zim§ko Bengerovo perilo * TraRotaža In vse vrsle voln E.. Pulan, Celje Naznanjam cenjencmu občinstvu, da sem otvopiB v Celju, Gosposka uBica St. 13 u arsko in zlaia^sko delawm? o. Vsa popravila po- zlačenjc in posrebrenje ter prcnovljcnjc zlata in draguljev sprejemam po naj- nižjih ccnah. Najvljudnejc se priporoča RUDOiF HföJNIK, z!atar in urar Ob o-fc^iroj^i-fc^Kri popolnoma na novo založene podružnice Tz Celju, Gubčeva vilica 2 se najtopleje priporoča za nakup vsakovrst. specerijskega blaga Josip Jagodič — Celje Blago svcžc in prvoi^rstno. — Ccne zmcrne. — Postrežba točna. V neizmerni žalosti javljamo vscrn sorodnikom, prijateljcm in znancem tužno vest, da je naš dobri oče in stari oče, gospod IVAN KREFL posestnik i. t. d. dne 9. decembra 1931 postal žrtev strašne prometne katastrofe v Medlogn pri Celju. Truplo dragega pokojnika se je prepeljalo v Braslovče, kjer se vrši pogreb v soboto 12. decembra 1931 ob 10. uri dopoldne po končani maši zadu^nici. B R A S L O V C E, dne 9. decembra 1931. V Zalujoča rodbina Krefl. Stran 6. »Nova Doba« 11. XII. 1931. Štev. 99. Za mehka barvana tin prvovrstno sredstvo „KOMET" barvan tekoči vosek Navadna barvana tla se Vam svetijo, kakor najbolj negovan parket, lstočasno tla po- barvate, obrabljene plasti popravite. Zado- stuje bela mthka tla impregnirati s »KO- MET« barvanim tekočim voskom brez dru- gega pripomočka. Za parkete priporočam ne bar wan tekoči vos k „KOMET". Zaloga Drago Žnsdarič, Celje Javno skladišče. Rokavice vseh vrst, prvovrstne in izredno po ceni. Popravila in čišČenje rokavic samo pri rokavsčarju Ivanu Fricu, za župno cerkvijo v Ol u. 3-3 Esence prave holansiske za pripravo d o m a č i h likes jew, ruma, konjak» itd Stara lekarna ,.Pri QHu*1 Mr. Ph. Ivo Tončifc Cclje, Glavni trg — Aieksandrova ul. Oglašulte! Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODN! DOM Kupuje In pro- vaiufe, Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor, Soštanj Konji za vožnjo skupno z lahko in težko vprego in 4 sedežen koleselj sc prodajo ali z?- menjajo za vole. Karl Uhlich, Rimske toplicc. Rafael Salmič, Celje, Narodni dom Najstarejša narodna tvrdka Vam nudi poročne prstane, lire, zlatnino, srebrnino, optiko, jediini pribor itd. v največji izb'ri in po najnižj h cenah. — Vsakovrstna popravila ur in gramofonov se izvršujejo zanesljivo z garancijo in poceni. S tužnim srcem naznanjamo ža- lostno vest, da je postal v sredo 9. t. m+ žrtev grozne katastrole v Medlogu gospod Ivan Krajns tajnih Rmetshe posojilnice u Celju. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 11. t, id. ob 3. popoldne iz javne bolnice v Celju na okoliško pokopališče. CELJE, dne 10. decembra 1931. Kmetsks posojilnica u Celju IZRAB1TE DDM/KLAVŽA DO BOŽIČA DIN tiQ-ffl- DIN13Q-104- DIN tM- 88 - 11 THII VVhhllh Z A VASE OTROKE Božične in novo!etne dopisnice -- Okraski z^i božično drevo — Krep papir, svilen in barvan paplr — Čudežne svfče za drevo — Jaslice izgotovljene v polah — Blaznikova in dru- žin«ke pratike vse -v v«alil*i izlbir*i s^«> nizslci certi it veltBtii^go^rirai s ^>ai>ir»j©iaa Ixx knjigami Gorlčar & LeskovSek — Celje Franjo Dolžan JLL ^¦¦¦^^¦¦iHiHHHiPBÜlBÜÜWm Stew. 4 kleparstvo. vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa w zgoraj nauedene stroke jpadajoča dela in poprawila. — Cene zmerne. Postrežb» točna in *-oidna ! Tclttort Bt. 245 KMETSKA POSOJILNICA V CELJU reglstrovana zadruga x ncomejeno raweio Pisarna if Prešernovi ulici S Hranilne vloge obrestuje do 6—8% cistlh» brez renmega davha, Pri naložbl Din 50*- se dobi nabiralnik na dom. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. -i Oba v Celju.