Leto LXXII., št. 230 LJubljana, torek lo. oktobra 1939 Cena Din i.— LOlENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje In praznike. // Inserafi do 80 petit vrst 6 Oin 2 dc 100 vrsr a Din 2_50, od 100 do 500 vr*» a Din X večji mserati pet it vrsto Din 4.j—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebei // .Slovenski Narod" veljo mesečno v Jugoslavip Din IZ—, za inozemstvo Din 25.— U Rokopisi se ne vrocajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaflievo ufica štev. 3 feieton: 31-22. 31-21 31-24, 31-25 in 31-24. Podružnice« MARIBOR. Grafski H it 7 J NOVO *ESTO M"bljonsko cesta, telefon it 26 It* CEUE celjsko evedniitvo: Stro«smayer|evo ulico I. telefon m§ Sod^nLtLJve: SovoTl telefon itJ90 // JUNICE Ob kolodvoru 010 SLOVENJ GRADEC Stotnikov trg 5 // Poitno hranilnico v Ljubliani It. Curih, 10. okt. br. Po informacijah švicarskega tiska prevladuje vtis, da bi bila Nemčija pripravljena pri diplomatskih pogajanjih za mir razpravljati tudi o obnovi Poljske za kompenzacijo nasproti zahtevam velesil. To je potrdil tudi neki višji nemški diplomatski uradnik v razgovoru z novinarji, ki jih je opozoril, da Anglija in Francija pač ne moreta vojaško pomagati svojemu poljskemu zavezniku, a da ga lahko politično še rešita. V Berlinu sicer niso preveč optimistični, a vendar upajo, da ne bo prišlo do klanja v zapadni Evropi. Pariz, 10. okt. br Glede na trditve nemškega radija, da francoska javnost ni izvedela za celotni govor kanceiarja Hitlerja, ker da je t':\. :i o-ka cenzura zabranila no objt;vo. ugotavlja agencija Havas, da ie dostavila redakcijam vseh listov do-■.. tekst Hitlerjevega govora Ker pa je ob^eč listov omejen na štiri strani, ga listi niso naenkrat objavili v celoti, mar-več v več nadaljevanjih. Francoski javnosti je vsebina znana tudi iz objav po radiju in ni seveda niti govora o tem. da bi Hitierjev govor francoski javnosti kakorkoli prikrivali. Nasprotno ie baš objava teca govora še boli okrepila slogo in solidarni odpor vse. ja francoskega naroda London 10. okt br. Reuter poroča, da vlada v angleških parlamentarnih krogih popolno soglasje s prvo uradno izjavo angleške vlade glede Hitlerjevega govora. Javno mnenje in parlamentarni krogi se strinjajo v tem. da se ta Hitlerjev govor v ničemer ne razlikuje od prejšnjih njegovih govorov. Ugotavljajo pa, da so Hitler- bo stavila nove predloge? tonu za posredovanje Rosevelta Rusija in male države Carigrad, 10. okt. e. Glasilo turškega zu- jeva izvajanja samo okrepila enotno stališče zaveznikov. London, 10. okt. z. V zvezi s člankom, ki ga je napisal bivši ministrski predsednik Lloyd Georges. objavlja »News Chronicle« v isti številki drugi članek, v katerem ugotavlja, da ne more biti niti govora o kakih mirovnih pogajanjih, dokler Nemčija ne evakuira zasedenega poljskega ozemlja. VVashington, 10. okt. br. V tukajšnjih političnih krogih potrjujejo vest, da ie Nemčija po diplomatski poti v Beli hiši sondirala teren, ali bi Roosevelt dejansko posredoval med njo, Francijo in Veliko Britanijo. Berlin, 10. okt. e. Glede na učinek Hitlerjevega govora v zapadnih državah Isti ne ugibajo preveč, temveč samo čakajo na reakcijo pri zapadnih velesilah. Vsa nemška javnost pričakuje z velikim zanimanjem Chamberlainov odgovor. Pariz, 10. okt e. V svojih dnevnih komentarjih o najvažnejših dogodkih, od katerih trenutno zavisi nadaljnja usoda Evrope, vsi pariški listi opozarjajo na tri glavna vprašanja, ki so trenutno v ospredju zanimanja. To so Chamberlainov ao-vor. dogodki na Baltiku in dogodki na Balkanu. Pariški tisk se še vedno neča s Hitlerjevim govorom in v komentarjih so si vsi listi edini v tem da bi bili tudi morebitni novi nemški nredlosi za vzpostavitev miru v Evropi brez vrednosti kajti zapad nima nobenega dobrega jamstva za to. da bi Nemčiia nove. za Francijo in Anglijo sprejemljive pogoje za mir tudi resnično izpolnila. Finska se upira ruskim zahtevam Svojo neodvisnost in nevtralnost je odločena braniti tudi z orožjem Kodanj. 10. okt, e. Po poročilih, ki so jih dobili li>Li od svojih dopisnikov v Finski, si Finska prizadeva, da ojači svoj položaj nevtralne države. Po nekaterih ukrepih jc soditi, da je Finska pripravljena na vse in tudi na obrambo svojih interesov z orožjem. V vzhodnih pokrajinah so prekinili pouk v šolah, da so v poslopjih lahko nastanili vpoklicane rezerviste. Vlada je tudi že uvedla živilske karte, zlasti na sladkor in je določeno, da debi vsaka oseba po 1 kg sladkorja na mesec. Finski notranji minister je pozval tudi prebivalstvo, naj preneha širiti alarmantne vesti in naj ohrani popolno prisebnost duha. Minister je v svoji izjavi podčrtal, da bo finska vlada vse storila za nedotakljivost finske republike. London, 10. oktobra, e. Po zadnjih vesteh iz Helsinkov je finska delegacija odložila odhod v Moskvo. Togajanja med Finsko in Rusijo se bodo pričela šele prihodnji teden v Moskvi. Berlin, 10. oktobra, s S precejšnjo ner-voznostjo so nemški odločilni krogi sprejeli vest, da je bil poklican v Moskvo zastopnik Finske na pogajanja za ureditev odnošajev med Rusijo in Finsko. Nemški listi pišejo, da se še ne ve, ali bo Finsko doletela ista usoda kakor Estonsko. Poudarjajo pa. da gre Rusiji predvsem za finske otoke, zlasti za otok Hogland v Finskem zalivu, ki bi ga Rusija utrdila in bi bil otok utrjena zaščita ruskega pristanišča Kronstadt. Ce bi Rusija s svojimi zahtevami zadela življenske interese in Integriteto Finske, bi se po mnenju berlinskih diplomatskih krogov Finska s pomočjo ostalih nordijskih držav ruskim zahtevam uprla, če bi bilo potrebno tudi z orožjem. K dogodkom v zvezi s Finsko pa nemški tisk poudarja, da se ti dogodki Nemčije prav za prav ne tičejo, kajti Nem-c ija ima svoje življenjske interese z Rusijo samo na Poljskem, kjer pa so odnošaji med Nemčijo in Poljsko urejeni. Helsinki. 10. okt. e. Finski poslanik v Stocknolmu in bivši predsednik finske vlade dr. Busavikij, ki je določen kot zastopnik finske vlade za pogajanja v Moskvi, je izjavil novinarjem, da bo Finska takoj prekinila pogajanja z Rusijo, če bi Rusija zahtevala od Finske kaj takega, kar bi okrnilo njeno integralnost. V zvezi s pogajanji z Finsko in Rusijo zlasti Švedska ne prikriva svoje bojazni vpričo možnega vdora ruskih čet na Finsko. V vseh odločilnih krogih prevladuje prepričanje, da Rusija vendarle ne bo zahtevala kapitulacije Finske in izražajo upanje, da bodo nekatere vplivne države, zlasti pa Amerika, z diplomatsko intervencijo pomagale Finski in tudi drugim severnim državam. London, 10 okt. s. Finski delegat za pogajanja z Rusijo dr. Busavikij je včeraj iz Helsinkov odpotoval v Moskvo. Na kolodvoru se je k njegovemuo dhodu zbrala velika množica, ki je pela finsko himno. Novinarjem je izjavil dr. Busavikij. da Rusija še ni sporočila, o čem se bodo vršili razgovori. Zato bo on samo vzel na znanje, kar mu bo sporočeno. Finski minister Erkko Je izjavil, da Finska ne more skleniti nobenega pakta brez odobritve parlamenta. London, 10. okt s. Po poročilih iz Helsinkov je na finski meji zbranih 30 ruskih divizij. Stockholm, 10. okt s Švedska vlada je odredila, da ostanejo pod orožjem rezervisti, ki bi jim konec tega tedna potekel vojaški rok. Litva dobi Vilno Zato pa mora dovoliti Rusiji več oporišč Kovno, 10. oktobra s. Litovska delegacija se danes dopoldne vrne v Moskvo, da nadaljuje pogajanja s sovjetsko vlado. Pričakujejo, da bo pogodba med Rusijo in Litvo podpisana jutri zvečer. V zvezi s pogajanji, ki jib je imel litovski zunanji minister v Moskvi, se doznava, da je litovski zunanji minister govoril najprvo z Molotovom nad 2 uri, nato pa še s Stalinom. Litva bo dobila od Rusije mesta Kvenkan: in Traki. pa tudi mesto Vilno ter ozemlje za tem mestom. Litva se bo obvezala, da bo dn!a v tej pokrajini živečim manjšinam pravico do samoodločbe. Zdaj je mesto Vilno pod upravo odbora, sestavljenega iz članov delavstva. Kot protiuslu-go pa zahteva Kusija od Litve pravico, da zgradi letalska oporišča v Vilkovskiju in Kozedariju. kakor tudi pomorsko letalsko oporišče v Paolangcnu. V Kovnu so prepričani, da bo novi politični položaj imel za posledico tudi izpremembe v notranji poetiki Litve. Politični krogi v Kovnu so tu- di prepričani, da si bo Rusija obdržala, če bi izročila Vilno Litvi, pravico, da obdrži v mestu svoje vojaštvo in da uredi kulturni in socialni red v mestu po svojih namenih in načelih. V Kovnu opozarjajo v obširnih člankih na čedalje večji vpliv Rusije na ves Baltik, ki gre vzporedno z zmanjšanjem nemškega vpliva v tem dc-u Evrope. Moštva. 10. okt. o. Rusko-nemšfca gospodarska pogajanja so se piičela danes popoldne. Najprej so pričeli obravnavati finančna In transportna vprašanja. Rusi bedo svoie surovine in polizdelke izvažali v Nemčijo spočetka po Vzhodnem morju. Zato se bodo na pot! iz Len ngrada v Stet-tin razvrstile nemške in ruske vojne ladje, ki bodo transporte ščitile pred letalskimi napadi. Prevoz po železnici bo trenutno zelo omejen. V načrtu pa. je zgraditev dveh novih dvot'rnih železn ških prog preko polj skega ozemlja. Rusija bo zahtevala od Nemčije predvsem dobavo strojev. nanjega ministrstva »Timpul« je v zvezi s pomirjenjem med Madžarsko in« Rumuni-jo, opozorilo na pisanje moskovskih »Izvesti j« o odnosih Rusije do sosednih držav. »Izvestja« pišejo o velikih uspehih ruske diplomacije v zadnjem času in pripominjajo, da stremi Rusija po ustvaritvi solidne podlage za trajen mir v vzhodni in južnovzhodni Evropi. Rusija nikdar ne bo izkoriščala svoje premoči, da bi izvrševala pritisk sli pa se vmešavala v notranje za- deve malih narodov in sosednjih držav. Rusija ie kazala vedno veliko naklonjenost za načelo neodvisnosti malih narodov, ki žive izven njenega ozemlja Rusija smatra, da imajo vsi mali narodi pravico do življenja. Glede na to presoja Rusija z največjim zadovolistvom prizadevanja drugih držav v korist miru Zlasti poudariaio rumunski listi z velikim zadovoljstvom deistvo. da ie moskovski radio objavil vest. po kateri je bila v Bukarešti obiavljena izjava, ki jo je vlada Rusije podala glede teritorialne integralnosti Rumunije. Preselitev Nemcev iz sosednih držav Razen iz baltiških držav se bodo morali preseliti v Nemčijo tudi Nemci Berlin, 10. okt. br. Glavna pozornost nemške javnosti je trenutno osredotočena na repatriacijo Nemcev iz baltskih držav ter na priprave za enako akcijo v podunavskih in balkanskih državah. Z baltski, mi državami je razen s Finsko, s katero se še vodijo pogajanja, že dosežen sporazum in se je preseljevanje že pričelo. Takoj morajo zapustiti baltske države nemški državljani, dočim se moraio Nemci, ki so državljani Estonske. Leionske in Litve, izjaviti v 14 dneh, ali žele ostati in obdržati svoje državljanstvo, ali pa sprejeti nemško državljanstvo in se takoj izseliti. Vodstvo narodno socialistične stranke je izdalo nalog, da se morajo vsi voditelji narodno socialističnih organizacij v baltskih državah neglede na svoje državljanstvo, nemudoma preseliti v Nemčijo. Vsi. ki so se doslej priznavali za pristaše stranke, so že po strankini disciplini vezani, da se pokore navodilom vodstva. Izseljevanje Nemcev iz obrobnih držav mora biti ob enem manife-cija narodne skupnosti in solidarnosti. Isto?"asno so se po berlinskih informacijah že pričela podajanja za izselitev Nemcev Tudi v teh državah se bo postopalo po istem načelu. Oni Nemci, ki se ne bodo odzvali temu pozivu in bodo ostali v teh državah, izgube pravice narodnih manjšin in se bodo morali popolnoma podrediti zakonom in razmeram držav, v katerih žive. Na pristojnem mestu v Berlinu že pregledujejo sezname članov hitlerjevskih organizacij v teh državah in sestavljajo razpored za njihovo preselitev. Po načrtu, ki ga je izdelalo vodstvo stranke, bodo Nemci iz baltiških držav naseljeni v novo pridobljenih pokrajinah, na Poljskem, zlasti v ok »ožjih Po*«*»ril in Lodž. Nemci ^ .. . - , pa bodo naseljeni v Češko-mo-ravskei.i protektoratu. V zamenjavo za Nemce, ki žive v Rusiji, in se bodo morali vrniti v Nemčijo, bodo izselili iz češko-mo-ravskega protektorata večje Število čeških kmetov in obrtnikov v Rusijo. Rusija je na ta načrt že pristala. To preseljevanje Nemcev vodi in nadzoruje ista komisija, ki je organizirala preselitev južnotirolskih Nemcev. Komisiji načeljuje poveljnik policije Himmler. Anglija kupuje v Ameriki orožje Takoj po odobritvi spremembe ne vtralnostnega zakona bodo izvršena velika naročila S'ew York, 10. okt. br. Tu pričakujejo angleško vojaško in gospodarsko misijo, ki se sedaj mudi v Ottavi kjer se pogaja za vojne potrebščine. Angleška misija bo prišla v Zedinjene države, čim bo kongres odobril revizijo nevtralnos'nega zakona Angleži bi v Zedinjcnih državah naročili večje množine letal, letalskih motorjev ter protiletalskih in protitankovskih topov. Poleg tega bi angleška delete ja skušala naj ti tovorne ladje, ki bi takoj prevzele do bavljeno b'ago in ga odpeljale v Anglijo Komisija razpolaga z velikim denarnimi sredstvi in namerava izplačati takoj 80 milijonov dolarjev amcri:kim tovarnam s katerimi bi sklenila dobavne pogodbe V ame ri^kih tovarnah delajo sedaj noč in dan. da bi mogli Angliji takoj dobavljati večje množine omenjenih vojnih potrebščin. V roku dveh mesecev bi Anglija lahko dobila 500 novih letal, okrog 10škodova-ni pri napadu in sta se zato morah spustiti na nevtralni zemlji. Posadke vseh treh letal so bile internirane. Pariz, 10. oktobra s. Francrrvka mornarica je zopet uspešno napadla nemško podmornico. Podrobnosti niso znane. London, 10. oktobra s. V nedeljo popoldne se je eskadra nemških vojnih ladij pojavila v bližini južnozapadne obale Norveške ter se zapletla v borbo z angleškimi vojnimi ladjami. Nemškim ladjam je uspelo, da so se v mraku umaknile. Lizbona, 10. oktobra AA. (Reuter). Portugalska tovorna Ladja »Senianel« je na vožnji iz Anversa opazila pretekli petek ob portugalski obali neko veliko podmornico brez zastave. Poveljnik ladje je takoj, ko je priplul v Lizbono, obvestil o tem pristaniška oblastva. Amsterdam, 10. oktobra br. Včeraj opoldne jc 2071-tonska nizozemska ladja »In-dra« severno od otoka Tcrsche1!;nca naletela na mino. Pri eksploziji je bila ladja raztrgana na dva dela in se je v nekaj minutah potopila. V bližini sta bili še dve tovorni ladji, ki sta takoj rešili posadko. 20 članov posadke je dospelo na Holandsko. Prvi inženjer Ladje je pri nesreči utonil, 6 mož je bilo pri eksploziji mine ranjenih. London, 10. oktobra s. Sedaj je objavljena končna lista žrtev s parnika »Athe-nie«, ki je bil potopljen ob izbruhu vojne. Obsega 112 imen, med temi 19 članov posadke. Izmed pogrešanih potnikov je SO angleških državljanov, 30 ameriških, 7 PoJjakov, 4 Nemci in dva druga. Poljska podmornica „Orel" prispela v angleško luko Moskva, 10. okt. e. Po vesteh iz Berlina je dospela poljska podmornica Orelc, kateri se je posrečilo med vojno z Nemčijo pobegniti iz Gdinije. v neko angleško luko. Nemiki tisk se z začudenjem vprašuje, kako je moglo podmornici uspeti, da jo preplovila morske predele, ki so zavarovani na gosto z angleškimi in nemškimi minami. j Most v Švici zletel v zrak Pariz, 10. okt. e. DNB poroča iz Berna, da je včeraj okoli 16. zletel v zrak eden od treh mostov na prekopu med Vindavo bi Herburjrom v Saintjralenskl dolini. Nesreča je zahtevala več frtev, oblasti pa so uvedle preiskavo. Sorzna poročila. Ctarih, 10. oktobra. Pariz 10.19, London 17.98, New York 445.75, Bruselj 74.60, Milan 22.50, Amsterdam 237, Berlin 17T, Stockholm 106.20, Osle 101.25, Kopenhs* 0BA Stran 2 što*. 230 Podunavski blok nevtralnih držav Velik odmev zbliianja med Rnmmdfo in Madžarsko ob posredovanju Jugoslavije Bukarešta, 10. oki. e. Ves rumunski tlak objavlja obširne vesti o posredovanju Jugoslavije za dosego bolj ^nosnega razmerja med Madžarsko in Rumunijo. Rumunski listi poudarjajo,, da je Jugoslavija pokazala pot k sporazumu med Rumunijo iS Madžarsko. To je napredek v Podunavju, ki bo konsolidjral mir v srednji in jugovzhodni Evropi. Jugoslovensko posredovanje in pobudo ne pozdravljata samo Madžarska in Ftumunija. temveč tudi vse ostale države v Evropi, ki žele da se v Podunavju in na Balkanu ohrani mir. Iz Rima poročajo, da komentirajo ta sporazum vsi italijanski listi s simpatijami in ga označujejo kot velik uspeh jugoslo-venske diplomacije, ker ne pomeni samo popuščanja napetosti med Rumunijo in Madžarsko, temveč tudi prvi korak k njunemu zbližanju Italijanski Usti pišejo z velikimi nalovi, da je bilo jugoslovensko posredovanje kronano z uspehom. »Gioraale d' Ita-lia« piše. da je to prvi pozitivni uspeh bal- kanskih držav v novem položaju In v njihovem prizadevanju, da se ustvari podunavski blok nevtralnih držav, ki ae nočejo udeležiti vojne Italijanski listi opozarjajo tudi na to, da tudi francoski tisk pozdrav-lja ta sporazum in poudarja, da je z njun v zvezi tudi Italija, ki se ji je posrećilo ustvariti dobre odnosa je s vsemi balkanskimi dižavami, zlasti pa z Jugoslavijo in Rumunijo. Tudi berlinski Usti pozdravljajo sporazum med Madžarsko in Rumunijo, kakor tudi posredovanje Jugoslavije, ki je bila glavni pobudnik in v katere rokah je bila vsa akcija za pomirjenje med Madžarsko in Rumunijo. Iz Carigrada poročajo, da pozdravljajo tudi vsi turški listi ureditev razmer v Podunavju. Glavno glasilo zunanjega ministra Timpul« objavlja obširen komentar o tem dogodku ter poudarja njegovo veliko važnost. V Angliji m razpisali irvo v©jnn posojilo Za vzdrževanje čet v Franciji izda Anglija dnevno nad 2 milijarda dinarjev London. 30 okt. br. Ze pred dnevi, ko je bil angleški spodnji zbornici obravnavan novi vojni proračun, ie bilo objavljeno. da namerava angleška vlada pretežni del svojih dohodkov po tem proračunu kriti z notranjim vojnim posojilom Dane? ie bilo objavljeno, da bo posojilo v kratkem predloženo javnosti v subskriocno Razpisano bo uosojilo v znesku 500 miliionov funtov. Izdane bodo državne obveznice, ki se bodo obrestovale do 2 odstotka Odstotek ie bil določen tako nizko, ker bo posojilo proglašeno za patriotsko stvar in ne ere. da bi se kdo pri tem obogatil. London. 10 okt. s Kine Hali ie danes objavil da izdaia Velika Britanija za vojno dnevno do 6 milijonov funtov Cim bodo vse angleške čete na francoskih tleh se bodo izdatki povečali na 12 milijonov funtov f2.16 milijarde din). Osefefe poljskega poslaništva v Moskvi odpotovalo v Pariz London. 10 okt s. 112 uradnikov poljskega poslaništva v Moskvi in poljskih konzulatov v Rusiji je včeraj Dreko Finske odpotovalo v Anglijo in Francijo. Potujejo kot r?r;vatniki Akcija proti komunistom v Franciji Pariz. 10 okt br. Oblasti so do večera aretirale še dva bivša komunistična rx>-slanca. tako da se je število aretiranih parlamentarcev povzpelo že na 41 Za približ- no 30 komunističnimi Doslanci Se nI nobenega sledu. 6 glavnih voditeljev francoske komunistične stranke ooliciia ni mogla najti Med njimi ie tudi An dre Marthv. za katerega mislijo, da ie zbežal v Moskvo. Novi japonski poslanik v Berlinu Tokio, 10. okt z. Za naslednika odpoklicanega japonskega poslanika v Berlinu je ^roenovan dosedanji iaoonski poslanik v Bruslju Kaburu Fuu Sun ki velja za prinaša demokracije Pri zadnji preosnovi iaponske vlade se ga je omenjalo tudi kot bodočega zunanjega ministra O • _ • v • Slifta bivšega „uođje" »Obzor* poroča iz Subotice »Sa tožbo *-leščanske hranilnice je bila sodno zaprta pisarna JRZ. frakcije bivšega občinskega komisarja in bivšega narodnega poslanca Marka Juncu Ta pisarna je bila otvor jena pred zr.unimi skupščinskimi Stojadino-vićevimi volitvami 11 decembru 1938 Marko Jurić in sedanji občinski komisar Lipo-zenčič sta se obvezala, da bosta plačevala najemnino, toda ta najemnina do danes ni bila plačana Ker nihče ni plačal najemnine, je Meščanska hranilnica vložita pri sodišču tožbo in tako je prišlo do popisa ptemičnin v pisarni. Pri popisovanju premičnin jc intervenirajoči od\'etnik zagledal v pisarni sliko, ki je biln prislonjena na zid z obrazom proti zidu Ko je tajnik JRZ na zahtevo odvetniku obrnil sliko, da bi bila tudi ona popisana, so ugotovili, da je to slika bivšega »vodje<- dr, Milana Sto iadinovica.« čez rnsjo in nazaj V »Delavski politiki« čitamo: »Pred meseci so številni brezposelni, pa tudi nekateri zaposleni na skrivaj prekoračili mejo in šli za zaslužkom v sosedno državo Sedaj so se ti delavci pričeli vračati. Pri nas se še vedno skuša begati delavce s tem, da je tam preko mogoče dobiti naravnost sijajen zaslužek itd. \*zrok povratka ni točno znan. Si verjetno, da bi bito zmanjkalo dela Oblasti so te dni zasačile 13 oseb, ki so skrivaj prišle čez sosedno mejo. Sledila bo seveda kazen radi nedovoljenega prestopa me ie.« Zemljepisno znanje Zagrebške »Novosti« ob javi ia jo pod za gtavjem »Veronika Deseniška« v podlistku zgodovino rodbine celjskih grofov. Pisec podlistka Viktor Kučinić je proučil vse razpoložljive zgodovinske vire, ki se kakor koli nanašajo na obitelj celjskih grofov, predvsem seveda Celjsko kroniko in Valvasorja, ter po teh podatkih skušal podati kolikortotiko izčrpen pregled življenja in delovanja te mogočne vladarske rodbine, ki je ob koncu srednjega veka držala pod svojim žezlom skoraj vse slovenske pokrajine, kakor Še tudi znaten del sosedne Hrvatske. V 13. podlistku »Novosti« z dne 6 t. m. piše Kučinić o celjski kontesi Mar ga reti, hčerki grofa Hermana HI in pravi: »Njen otac Herman 111 tragično je završio: jašeči u lovu pade s konja i osta na mestu mrtav To se zbilo g. 1426 kod Rad-mannsdorfa u Štajerskoj, po Vaivasoru g. 1428 kod Stema u Kranjskoj . .c — Čudno se nam zdi, da Viktor Kučinić ne ve, da je Radmannsdorf naša Radovljica, Stein pa Kamnik Očividno se mnogo bavi z zgodovino in kot zgodovinar bi moral biti podkovan tudi z zemljepis jem Moral bi torej vedeti, da Radovljica. aH kakor on piše, Radmannsdorf ni na Štajerskem, marveč na Kranjskem (Gorenjskem). Morda pa je zamenjal »Radmannsdorf« z vasjo »Frat-mannsdorf«, slovenski Radmirje, ki se nahaja v Zgornji Savinjski dolini, torej na Šta ferskem kjer so imeli Celjski velika pose •rva Vei fetno ie torej, da se je Herman tJl .* n"s c\ ' :-!r:ii in ne pt' Rn^r- vasor. da se je Herman ponesrečil pri Keim kiku torej v Kamniških ali Savinjskih Al pah (pars pro toto). Radmirje (Fratmanns dorf) pa se nahaja v tem gorovju onkraj Črnivca, kraj. ki je bil za Celjske veliko lažje pristopen, kakor pa Radovljica na Gorenjskem. Zabeležili smo že, da se nahaja »Hrvatska straža« v velikih gmotnih stiskah. V ne-del ki številki Šimrakove^a lista čitamo tale značilen ultimatum: »Hoteli smo povedati, da je prav danes v tolikih zmedah idej sveta, političnih, verskih in socialnih problemov glas katoliškega dnevnika absolutno potreben Ne govorimo to zaradi sebe in zaradi svojih interesov, ker smo mi delavci okrog njega končno za ta kato-j liški dnevnik v teh 11 letih dali telo in dušo in vse, ker smo za njegov obstoj žrtvo-vali vse, kar se je moglo od nas zahtevati ne na podlagi pravice, marveč z ozirom na herojsko ljubezen za dobro stvar, ker smo končno v tem katoliškem dnevniku izpolnili tudi svojo dolžnost napram katolicizmu. Bili smo od prvega začetka na straži. Bili smo na straži v Čast: diktatorskih režimov, ki so nas skušali duhovno in gmotno zadušiti. Bi/i smo na straži tudi potem, pa smo tudi še danes. Pa zopet tega ne govorimo, da sebe pohvalimo — Bog nam je priča! — marveč da naslovimo vprašanje na druge: ali so oni izvršili in izvršujejo danes svojo dolžnost napram katoliškemu dnevniku? To vprašanje nasloviti imamo pravico in dolžnost prav mi, ki smo za obstoj tega dnevnika žrtvovali vse. Hočemo biti konkretni in stavljamo tale vprašanja: L Ali ste poslali dolžno naročnino za to leto? 2. Ali ste poslali naročnino za zadnje četrtletje in ako niste, ali jo pošljete do 15. oktobra? 3. Ali ste poslali prispevek za konzorcij in za fond in ako niste ali boste poslali do 15. oktobra? — To so tri vprašanja, na katera mora vsakdo odgovoriti v najkrajšem roku Od tega odgovora je odvisen tudi obstoj katoliškega dnevnika!^ »Sodu ili nihodo!" »Slobodna misao«, ki izhaja v Niksiću, je v svoji zadnji številki objavila članek, iz katerega posnemamo tale vele zanimiva izvajanja: »Poleg aktivnosti glede varnosti države, za katero morajo skrbeti z ostalimi Jugosloveni, je Srbom potrebna tudi še druga aktivnost. Sada ili nikada — sedaj ali nikoli morajo oni v duhu obračunati sami s zeboj. Samokritika in izpraševanje vesti nam je potrebno bolj, kakor kdajkoli izza časov Kosova. Položaj nas balkanskih Slovanov, pa tudi usoda ostalih Slovanov to zahteva. Prva pogreška pri Srbih je bila, da so gotove srbske pokrajine monopolizirale vso oblast. Ostale srbske pokrajine so ostale popolnoma ob strani. Pri nas se ni gledalo na to, da se na odgovorna mesta privedo sposobne osebnosti, marveč je svoj svojega spravil na položaj, da mu je tako zasigural ministrsko pokojnino. Vsakomur /e tudi mano, da so naši glavni politiki možje iz-*&ea* vojne, ki so nosili s seboj svoje pred-1 o j ne koncepcije, ki niso odgovarjale novi rji Pustimo ob strani soclalno-kul- turna problema in ozrimo se samo na nacionalne, pa se bomo prepričali, kako se to m j nami maščuje Jugoslavija je mogla nacionalno jugoslovensko napredovati samo pod vodstvom boljšega načina izbire vodilnih mož in Izrazitejše iote iugoslovenske nacionalne koncepcije Stično pogreško, ki je na ramah stare i še generacija, je napravila tudi naša mladina. Mi smo prerano izgubili smisel za srbsko nacionalno misel. Z ozirom, da ja bila ustvarjena Jugoslavija, je bil ta smisel v veliki mari tudi brezpredmeten Toda mi se nismo potrudili, da bi srbsko nacionalno misel nadoknadili z novo jugoslovensko Kar se tega tiče, smo prišli na žalost ie tako daleč, da se človek kompromitira, ako priznava, da je jugoslo venski nacionalist::.* — Mnogo grenke resnice je v teh izvajanjih, toda po toči zvoniti je prekasno! Zakaj„Junak"in ne O vprašanju, ali se naj v banovini Hrvatski obnovi »Hrvatski Sokol«, ali naj na njegovo mesto stopi »Hrvatski junak«, raz pravi ja tudi glasilo sarajevskega nadškofa dr Sarića »Katolički tjednik« V članku »Pred problemom Junaka« se pisec dr Ins postavita — to se razume — na stališče da se pod nobenim pogojem ne sme do voliti, da bi bil obnovi fen »Hrvatski So ko!« Zakaj ne? čujte, kako to uteme ljuje - člankopisce »Sokolstvo je importirano, ono nI avtohtono Njegova inspiracija je češka, a po daljših izvorih tudi nemška Zato ga naš narod ni nikdar prav razumel, niti sprejet A nato še s tem da je sokolstvo v svojih vrhovnih, vseslovenskih vodstvih zavzelo popolnoma ne gativno stališče nasproti hrvatski nacionalni borbi Na hrvatski narod in njegove zahteve se sokolski ideologi v inozemstvu niti ozirali niso Sankcionirano je bilo sa mo /ugoslovensko sokolstvo Zato seda) narod noče imeti nobene zveze več s so kolstvom, on hoče imeti nekaj novega, svojega Je pa Se en moment, ki je v očeh katolikov globoko kompromitiral sokol ttvo To ie protikrščansko stališče čeških sokolskih ideologov Zlasti se je v Jugo slaviji spor zaostril do vrhunca, ko je jugoslovensko sokolstvo programsko prevzeto in branilo Tyrševe teze. dočim so na drugi strani katoliški škofje formalno ob sodili tako te teze. kakor tudi delovanje jugoslovenskega sokolstva.« — Z ozirom na vse to seveda priporoča »Kafohčk* t jed nik«. na t se mesto »Hrvatskega Sokola« osnuje »Hrvatski Junak« Kakšen pa na? bo ta »Junak«, bo javnost spoznala iz nadaljnjih i zlagan j istega lista, ki piše: »Junaki« morajo hiti verniki in katoliki Ve morale ne idealizma ni brez vere A brez katolicizma ni hrvatstva Ni treba da bi bili »Junaki« »klerikalci« ali »kon greganisti«, toda kristjani morajo biti V treh smislih Organizacija mora izpovedo vati evangelij in katoliško krščanstvo kot svojo življenjsko modrost. Članstvo mora biti obvezano na bistvene verske dolžnosti post v petek, nedeljska maša. velikonočna spoved in obhajilo Pri javnih in splošno verskih manifestacijah moralo »Junaki« sodelovati. Oni so om7adina krščanskega in katoliškega naroda. Na medversko načelo pri vzgoji mladine ne moremo mi ka toliki nikdar pristati Za drugoverce, mu slimane nai bodo druge istovetne organi racije. Tudi oni naj svobodno spoštujejo svojo vero . . .* čujte, HaUšne zasluge ima Madžarska! Madžari izdajajo v angleškem jeziku po sebno propagandno revijo, ki nosi ime »Hungary Quarterty* V eni izmed zadnjih številk te revije je objavil neki Denis Ja-nossy članek, naslovljen »Življenjski prostor Madžarske«. V tem članku poveličuje pisec zasluge, ki so si jih pridobili Madžari za Evropo in sploh za kulturo človeštva, nato pa nadaljuje: Posledice trianonske mirovne pogodbe so bile za človeštvo, zlasti pa za Evropo usodne zato, ker sta razkosanje Madžarske in propast Avstro-Ogr ske preprečila, da ni mogat madžarski na rod več nastopati v svoji tradicionalni vlo gi posrednika med vzhodom in zapadom Madžarska je bila v preteklosti edini kul turni činitelj in predstavnik zapadne kul ture v srednji Evropi in na Balkanu Vsi slovanski in ostali balkanski narodi se imajo za ves svoj kulturni razvoj zahvaliti samo zaščiti in pobudi s strani Madžarske in madžarskega naroda. Janossv končno z vso resnostjo trdi, da so madžarski aristokrati pospeševali razvoj hrvatskega in slovaškega jezika in da so si pridobili največje zasluge tudi za Srbe, ki da so vso svojo kulturo dobili edino in izključno od Madžarov seveda. Ali ni to višek -L ko ves svet ve in Izpričuje tt^tf madžarski jezik sam, da so vso svojo kulturo Madžari dobili od Slovanov, ki so bili že na visoki kulturni stopnji takrat, ko so Madžari kot divjaki in nomadi prihrumeli v Evropo in se kot klin vrinili med Slovane! Gospodarske posledice vojne Kodanj, 9. oktobra, s. List »Politiken« poroča, da znašajo zaradi omejitve danskega izvoza slanine, masla in jajc v Anglijo izgube za Dansko dnevno 100.000 funtov. (22 milijonov din). Ce omejitev, Iti so jo povzročili napadi nemških podmornic na danske ladje ne bo kmalu prenehala, bo v danski industriji predelave slanine nastopila tudi znatna brezposelnost. London, 9. okt. s. Angleška vlada je omejila prodajo volne In volnenih izdelkov začenši z novembrom. London, 9. okt. s. Uradno demantira jo nemško vest, da so se trgovinska pogajanja med Anglijo ia Belgijo razbila. V resnici pogajanja dobro napredujejo. Anglija pa zahteva, da se v novi pogodbi prepreči možnost, da bi blago za Anglijo, moglo biti poslano naprej v Nemčijo. Ker to vprašanje povzroča nekaj tehničnih težkoč, je belgijska trgovinska delegacija odpotovala iz Londona v Bruselj, da se posvetuje s svojo vlado, preden se bodo pogajanja nadaljevala. Oslo, 9. okt. s. Z 8. novembrom stopi na Norveškem v veljavo omejitev prodaje sladkorja in kave. Tedenska poraba za osebo je določena na 300 g sladkorja in 100 gramov kave. ^m»»»»»»»»»»»»»»»»»»»m»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»l ^»»se Inserirajte v „SL Narodu44 ! 30 letnica pomembne šolske reforme Pred 30 leti Je bil odpravljen večerni vajenski pouk |H UVf emm ilasvsl Ljubljana, tO. oktobra Pred 30 leti so vladale pri nas v marsikaterem pogledu primitivne razmere. Kljub temu je treba prištevati Ljubljano med eno izmed najbolj naprednih mest v stari avstrijski drlavi. To dokazuje prav odprava večernega vajenskega pouka pred 30 leti in uvedba dnevnega pouka. Da so vajenci dobili pri nas v Ljubljani kot prvem mestu v vsej driavi dnevni pouk, je treba predvsem pripisati prvemu ravnatelju obrtne šole v Ljubljeni. izredno saslužnemu organizatorju strokovnega lolstva pri nas Tvanu Subicu. Prej:nje čase je bil dovoljen za vajence le večerni šolski pouk. Vajenci so obiskovali obrtno nadaljevalno šolo po delopustu in tako je bil prav za prav podaljšan njihov delovni čas še s šolskim pouk »m. Razumljivo je. da večerni pout ni mogel imeti pravih uspehov že zaradi tega ker so bili vajenci preutrujen:, da bi lahko s pridom sledili pouku Razen tega mnogim va-lencem zvečer ni bilo mogoče obiskovati šole. ker so sta nova!; daleč zunaj mesta Uvedbi dnevnega šolskega pouka so se pa v začetku zelo upirali mojstri pač zato. ker bi morali vajene obiskovati šolo med delovnim časom in bi delodajalci utrpeli škodo. Iva« Subic je že L 1006 predlo/i 1 deželni vladi predlog za odpravo večernega pouka vajencev na področju kovinarska za druge obrtnikov v Postojni in Ljubljani. Ta zedru.es je zaposlovala zelo mnogo va jencev v Ljubljani. Zadruga se je zelo upi rala reformi in dnevni šolski nouk ie bil uveden samo v Postojm. L. 1000 Je Subic zopet predlagal defelni vladi uvedbo dnevnega pouka v Ljubljani. Njegova prizadevanja so bila uspe*na in ok'obra je bi' uveden dnevni pouk. Toda moistri niso hoteli pustiti vajencev ▼ solo." Samo trgovski vajenci so začeli obiskovati šolo v lepem številu. Šele ko so oblasti začele kaznovati mojstre, ki niso pošiljali svojih vajencev v šole, se je začel uspešen dnevni pouk na obrtnih nadalieva'nih šolah Posledica uvedbe dnevnega šolskega pouka v Ljubham ie bila, da je bil kmalu odpravljen večerni pouk in uveden dnevni tudi v drugih avstrijskih deželah. Ta dogodek iz zgodovine našega strokovnega Šolstva je dovolj zanimiv in značilen, da se gs spominjamo ob njegovi 30letnici prav je zlasti, da opozorimo, kako modemih nazorov je bil organizator našega strokovnega šolstva Ivan Subic. Regulacija poteka Crkavnik Dol. Toplice, 9. oktobra. Potok Crkavnik v Loški vasi pri Dol. lopiicah je ie od nekdaj povzročal neprilike in škodo tamošnjim gospodarjem, ker je ob deževju prestopil svoj breg in poplavil tamkaj ležeče njive in travnike. Svet tod okoli je že itak močvirnat, pogosto ga poplavi tudi oližnji potok RudeSca. Ko zlasti Krka razlije svoje valove. Zaradi prevelike vlage so tod njive In travn ki manj vredni in pridelki zlasti ob deževnih letih kaj slabi. Na regulacijo potoka, na poglobitev struge in osuševalna dela so prizadeti že mnogokrat mislili in prosili pomoči, da Oi jim oblast priskočila na pomoč, ker sami teh del nikakor ne zmorejo. Njhove prošnje so bile končno uslišane in je banka uprava letos poleti pričela z deli, lei sedaj dokončujejo. Poglobitev struge je končana, urejeno ]e tudi primerno napajal šce za živino in peHKa Z izgotovljenimi deli so tamošnji nrebivalci zelo zadovoljni. Izgotovijena de- a bodo te dni cerkveno blagoslovljena m vročena svojemu namenu. Dva požara v Vačah Vače, 9. oktobra Pri nas so požari kaj pogosti. Prejšnji leden je zopet dvakrat gorelo. Pri prvem požaru je pogorel hlev gostilničarju Volčiču. Groreti je začelo opoldne, a ker je bil hlev krit s slamo, ognja niso mogli vseeno pogasiti. Sodijo, da je bil ogenj podtaknjen. Drugič je gorelo pri posestniku Francu Vehovcu. Ogenj je izbruhnil v svinjaku; nastal je najbrž tako. da je od kotla iz svinjske kun nje odskočila iskra v svinjak. Ogenj se je naglo razširil ln zato nleva niso mogli resiti Resili so pa vse prašiče. Toda. ko so nazadnje prešteli živali, so igotovUi. da manjka ena. Našli so jo. ko so začeli razkopavati pogorišče, a na splošno presenečenje je prašič prilezel Izpod ožganih brun še živ in le malo opečen. Vlom se jim ni Zagorje 9 oktobra V nedeljo zvečer so imeli v župnišču v Kolovratu nezaželjen obisk štirih potepuhov, ki so potem, ko so se klatili po samotnih vaseh in naseljih pod Trojanami, irvo-hali, da bi se dalo v župnišču dobiti kaj primernega Ko so se domači odpravljali k počitku, so zaslišali nad seboj v župni-kovi pisarni sumljiv ropot ter kmalu ugotovili, da imajo v hiši vlomilca. Brž ao poslali v bližnje Trojane po orožnike, ki so se takoj odpravili na pot. Ta čas so pa vlomilci zaslutili nevarnost m jo potegnili iz župnišča. Padli pa so orožniŠki patrulji v roke. Dvema se je posrečilo pobegniti, druga dva. eden brezposelni rudar Man-drier Rudolf iz Kisovca pri Zagorju, pa so orožniki uklenili in odgnali v svrho poizvedb najprej na orožniško postajo v Zagorju, nato pa v litijske zapore, kjer bosta počakala zaslužene kazni. Eden pobeglih je bil udeležen pri tatvini stotaka pri ge Hauptmanovi v Zagorju m je takrat dobil tri mesece zapora, ime drugega pa aretiranima potepuhoma baje ni znano. Pravita, da se ie kar prislinil v njihovo družbo. Za pobeglima vlomilcema je izdana tiralica. Skala na zasavski progi Zagorje, 10. oktobra V soboto smo čitali poročilo o nevarnem plazu na zasavski progi. Ker je bilo poročilo najbrž v naglici napisano, je vsebovalo nekatere netočnosti, ki bi utegnile zastrašiti potujoče občinstvo Jesensko in spomladansko deževje sta in bosta tudi v bodoče rahljala plasti hribovja tik nad zasavsko proge in sicer najbolj med postajama Sava in Zagorje, dočim odsek Zagorje—Trbovlje niti izdaleka ni tako ogrožen. V pomirjenje pa naj služi dejstvo, da je ves ta teren p^d skrbnim stalnim nadzorstvom organov, ki svojo nalogo razumejo, mimo tega so na progi redni obhodniki, ki so doslej $e vedno preprečili nesrečo, če je kdaj grozila vlakom. Večina nevarnih skal je podzidanih. drugje pa so postavljene močne palisadne ograje, tako da je z danimi sredstvi opravljeno vse, kar je mogoče storiti. Pred visJo silo pa nismo varni nikjer. Tako se je tudi primerilo, da se je zrušila na tire skala, o kateri se govori v poročilu. Obhodnik pa jo je našel pol ure pred prihodom vlaka, to je ob 8.30 in je to takoj javil v Zagorje in na Savo. Zato je bil postavljen pred Renkam signal na stoj in je obhodnik z zastavico prav za prav po nepotrebnem opozarjal vlakovodjo. naj ustavi; je pa njegovo ravnanje ▼ ostalem popolnoma razumljivo Sicer pa skala ni predstavljala plazu temveč samcat ko Os, težak kakih 50 ton To bi lahko povzročilo katastrofo, ki pa jo je. kakor rečeno pre prečila varnostna služba. Skala je skriv la obe tračnici, radi česar je bil do 11 ure. ko So tračnici izmenjali, na tem tiru promet prekinjen in se je vršil na vzporedni progi. tmca KOLEDAR Danes: Torek, 10. oktobra katoličani: Frančišek B. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Union Pacific Kino Sloga: špljoni na delu Kino Union: Honolulu V. umetnostna rasstnva Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Torek, 10. oktobra: zaprto Sreda, 11. oktobra: Številka 7 2 Red Sreda Četrtek. 12. oktobra: Kozarec vode. Red četrtek Petek, 13. oktobra: Velika skušnjava Dijaška predstava. Globoko znižane cene OPERA Začetek ob 20. Torek, 10. oktobra: zaprto, (generalka) Sreda, 11. oktobra: Kjer Skrjanček žvrgoli, opereta- Premiera. Premierski abonma Četrtek, 12. oktobra: zaprto Petek, 13. oktobra; zaprto (generalka) Skrivnost uspeha Leharjeve glasbe tiči v bogatih melodičnih vrelcih, ki o njih ugotavlja kritik J. Korngold, da imajo tipično slovansko barvo. Tudi v letošnjem prvem Leharju, ki ga imamo na repertoarju, se bomo opajali nad njegovimi živimi melodijami. Skratka: opereta »Kjer skrjanček žvrgoli« je delo, ki je povsem enakovredno Leharjevim najboljšim, zlasti ker je tudi dejanje zelo prikupno. V glavni vlogi nastopi Ljubljančanom dobro znana članica mariborskega gledališča Jelka Igličeva, ki je partija >skrjančka« zanjo kot nalašč napisana, V drugi veliki pevski partiji Vilme nastopi Vid ali jeva, ki je že lani imela tudi v opereti lep uspeh. Dalje bomo slišali Se BarbiČevo, Zupana, Janka, Sancina in Pečka. Režiser: Drago Zupan, dirigent: D. Zebre. Jule s Emile Frederlc Ma^senet, ki se je rodih 1842, je v teku sedemdesetih let svojega življenja skomponiral razen številruh oratorijev, zborov in orkestralnih skladb še 20 velikih oper. Na našem odru so izmed njih žele najlepši uspeh »Manon«, »Wer-ther«, »Thais* in »žonglere, čigar prvo vprizoritev smo imeli v sezoni 1919 20, drugo 1925 26, a tretjo pripravljamo te dni. Ta prikupna samostanska zgodba, ki sicer nima velikih dramatičnih konfliktov, je v vsej svoji prisrčnosti in preprostosti tako lepa, da je bilo prav to delo tudi skladatelju samemu najbolj pri srcu. Premiera bo v soboto. Dirigira kapelnik Neffat, režira C Debevec SPORT _ UK Slovan. Boks-sekcija bo začela trenirati v telovadnici na gimnaziji na Poljanah, zato poziva vse člane, kakor tudi ostale, ki bi hoteli redno obiskovati treninge, da se javijo v ponedeljek 16. t m. odnosno dne 23. X. ob 19. v telovadnici z vsem priborom za trening. Prijave starih ln novih članov bomo sprejemali izključno le zgoraj omenjena dneva! Iz Krškega — Trgatev »e je že začela. V ponedeljek se je že zač- la povečini povso I trgatev, ki jo pa žal ovira deževje. Upajmo, da ne bo predolgo trajalo ln da se bo našemu vinogradniku posrečilo spraviti letino brez večje škode. — Branko Zvveiger aretiran v Krškem. Minuli teden je bil aretiran v KrSkt m Branko Zvveiger bivši konfident zagrebške policije, ki je osumljen da je v zvezi z morilci univerzitetnega profesorja drja Milana šuflaja. Zwelg#r je prišel Sele pred kratkim iz Nemčije, odkoder je bil izgnan v Krško kjer se je prijavil kot trgovski potnik. Ker pa je imel veliko denarja ter ni opravljal svoje najavljene stroke ie vzbudil sum orožnikov ki so ga aretirali. Trdil je. da se skriva lz pomičnih razlogov. BaUlmlvo Je. da je n.Vpova korespondenca takoj po njegovi aretaciji izginila. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 11. oktobra ob 20.: Pvgmalion. Otvoritvena pre,stava. Gostovanje mariborskega gledališča — Pes volčjak. Zatekel se je v ponedeljek v Dobrepolju na Dolenjskem v želez-niški vagon mlad pes volčjak Lastnik ga dobi proti obč. izkaznici pri vpok. šolskem upravitelju v Mengšu, Štev. 230 »SLOVENSKI NARODf. torek, 10. oktobra 1039. 5tran 4 Napet film iz življenja pilotov — vitezov zraka! Ljubezen na prvi pogled, romantika havajskih otokov, veaell in trenutki v življenju oavojevalcev nebeskih višav, vitezi ki nikdar, niti v najtežjih trenutkih ne izgube glave in poguma DANES PREMIERA! Predstave ob 16., 19. in 21. uri Gradnja ceste Kranj — Naklo Dolga bo 5600 m, Stroka pa 7-5 m — Stroški bodo znašali 8,700.000 din — Gradi Jo znana ljubljanska tvrdka Ivan Bricelj Del že z betoniranoga cestišča (brez robnih trakov) na odseku Kranj — Naklo Kranj, 9. oktobra. Modernizacija državne betonske ceste Ljubljana — Podkoren se sedaj vrši v treh etapah, oziroma odsekih. Prvi odsek novega cestišča gradi podjetje Dedek in sicer od Jeperce do Gaštejskega klanca. Ta odsek je dozdaj najdaljši in zahteva radi itrižanja ceste in železnice, večji nasip in poglobitev železniške proge. Na drugem odseku od Savskega mostu, skozi mesto Kranj, do kranjskega polja modernizira cesto tvrdka Slograd. V tem delu bo izvršna temeljita korektura Jelenovega klanca in bo delo. kakor tudi na prvem odseku, precej zamudno. Tretji odsek od priče tka kranjskega polja do Nakla, pa gradi tvrdka Ivan Bricelj iz Ljubljane. Ta odsek je dolg 5600 m in bo prvi del v dolžini 3 km izročen prometu še ta mesec. Novost moderniziranega cestišča v tem odseku je povečanje cestne Širine z črnimi robnimi trakovi, ki obdajajo belo betonsko ploskev na obeh straneh v širini 75 cm. Tako znaša skupna širina cestišča 7 in pol m, kar sedaj popolnoma odgovarja našim prometnim zahtevam. V dosedanjem prometu na že dograjeni cesti Ljubljana — Kranj, se je izkazalo, da 6 rneterska širina le ne odgovarja popolnoma velikemu prometu in to predvsem zato. ker ni posebnih hodnikov za kolesarje, S temi robnimi trakovi na bodo odpravljeni vsi nedostatki in se bodeta odslej lahko srečavala tudi dva tovorna avtomobila, ne da bi jima bilo treba zmanjkati brzino. Ti robni trakovi so velika pridobitev za kolesarje in za vozila, ki bodo z njimi pridobila širši prostor. In še eno crednost imajo, ta je. da bo njih črna barva opominjala voznike na skrajni rob ceste. Novo cestišče Odsek ceste Kranj — Naklo so pričeli graditi letos konec februarja. Prvi del odseka, v dolžini 8 km od Kranja do mostu pred Pivko, je v glavnem dovršen in bo izročen prometu Še ta mesec Delo v tem odseku napreduje hitro, ker teren na stavlja posebnih zahtev in teče trasa norega betonskega cestišča povečini po stari cesti. Do tu sta bili izvršeni samo dve korekturi starega cestišča in sicer pri Kroni in pred vasjo Polico, kjer krene nova cesta s stare v toliko, da sta odstranjena oba dosedanja ovinka. V drugem delu odseka pa trasa novega cestišča odločno zapusti staro cesto ter krene preko polja vzporedno z železniško progo do postaje, kjer se prične v nasipu dvigati, nato prekorači v nadvozu železniško Drogo in se spusti na drugi strani preko stare ceste na polje proti križišču cest Bled — Tržič. Nadvoz in podvoz V drugem delu odseka stavlja teren večje zahteve in bodo morali, radi nadvoza čez železniško progo in podvoza občinske ceste, zgraditi velik nasip, po katerem bo speljana nova cesta. Nasip se bo pričenjal pri železniški postaji in se bo na drugi strani nadvoza spuščal preko stare ceste na polje. Nekako 100 m od postaje bo v nasipu zgrajen obokan podvoz za občinsko cesto. 50 m dalje pa nad žel. prog. večji nadvoz Nasip bo spodaj širok 30 m, zgoraj pa in m in bo isto tni:ko visok. Dela na cesti Pri delih na odseku je zaposlenih okrog 200 delavcev. Večina teh je sedaj, ko so plavna betonska dela v prvem delu odseka končana, zaooslenih pri gradnji nasipa m temeljev za nadvoz in podvoz. V tem drugem delu odseka sedaj nadaljujejo z betoniraniem cestišča, katerega bodo zbe-tonirali do železniške postaje. Od tu naprej pa bodo v nasipu, ko bo ta dovršen, položili kocke. Betoniranje s stroje« Betoniranje modernega cestišča zahteva trdno in izravnano podlago. Betonske plošče polagajo v dveh vrstah na polmetrsko podlago gramoza, katerega zvaljajo. nato posu je j o nanj drobnega peska in vse skupaj prekrijejo z impregniranim papirjem Na to podlago naložijo potem spodnji sloj betonske mešanice v višini 14 cm in jo izravnajo Ko je tako vse pripravljeno, stopi v funkcijo stroj, ki je nameščen na tračnicah v višini 20 cm nad osnovno podlago (višina tračnic namreč odgovarja debelini betonske ploščel. Stroj opravlja dvojno delo: s sprednjim delom odriva odvisno betonsko mešanico m jo izravnava, v zadnjem delu pa ima 3 m široko vibrirno ploščo, (ista je širina betonske plošče) ki stiska betonsko mešanico. Ta plošča vibrira s hitrostjo 3000 tresljajev na minuto. Ko je zbetonirana spodnja plast plošče, sledi še betoniranje gornje plasti v višini 6 cm in plošča je gotova. Vrhnja plast betonske mešanice je iz odpornejšega porfirnega gramoza in vsebuje radi trdnejše vezave nekoliko več cementa. Betonsko mešanico dovažajo z vagončki od dveh velikih mešalnih strojev, ki sta nameščena ob progi pri depo jih gramoza, peska in cementa. Večji stroj mesa beton za spodnji, panjši na za vrhnji sloj plošče. Na dan napravijo približno 14—15 betonskih plošč v skupni dolžini 130—140 m. Betonske plošče so 3 m Široke in 9 m dolge ter tvorijo v dvojni vrsti betonsko cestišče v širini 6 m. Med poedinirni ploščami se nahajajo na površini diletacije, katere bodo zalili s sprameksom. Dogotovljene plošče takoj pokrijejo s platnenimi strehami, nato pa jih po 6—10 urah posu je jo s paskom« da ne oddajajo preveč vlage. LJubljana, 10. oktobra stomatološko društvo v Ljubljani, ustanovljeno kmalu po osvobojen ju, je v soboto praznovalo 201etnico obstoja, včeraj pa je imelo redno letno skupščino. K proslavi 20Ietnice so se zbrali člani v prostorih Sla-mičeve restavracije, kamor so prihiteli tudi zastopniki iz Zagreba in Beograda. med njimi predsednik Zveze stomatoloških društev dr. Bock, predstavnik stomatološkega društva dr Bolf, predstavnik stomatološkega društva iz Beograda dr. Vukelič itd. Proslavi so prisostvovali kot zastopnik banske uprave dr. Avramovič, predsednik Zdravniške zbornice di Meršot m predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Kunst. Otvoril je proslavo predsednik ljubljanskega stomatološkega društva dr. Hlavatv, ki je v izčrpnem govoru orisal delo v društvu od ustanovitve. Zobozdravništvo je pri nas sicer že močno razvito, vendar ga čakajo še težke naloge. Dočim se po mestih posveča dokaj pozornosti negi zob, je podeželje še docela zanemarjeno in so tudi zo-bozdravniške ordinacije po deželi malDšte-vilne in še te dostopne le onim, ki imajo dovolj denarja. Pri nas je še vedno zelo razvito šušmarstvo tudi v zobozdravniki praksi, kar je treba zatreti Predsednik se je spomnil prvega predsednika društva dr. Praunseisa, čigar spomin so navzoči počastili z vzklikom. Zastopnik banske uprave dr Avramovič je v krajšem govoru naglasi) vzorno sodelovanje stomatološkega društva z oblastmi, zlasti z bansko upravo, ki podpira stremljenje zobozdravnikov z željo, da bi doseglo društvo v tretjem desetletju obstoja še več uspehov. K besedi so se pngiasili tudi zastopniki iz Beograda in Zagreba ki so s svojimi izvajanji izpopolnih pr6gram bodočega dela. Včeraj dopoldne je bil v istih prostorih občni zbor društva, ki so se ga udeležili še številnejši člani, pa tudi zastopniki iz Zagreba in Beograda. Zbor je otvoril pred- Zaključena dela v prvem delu odseka Od Kranja do mostu pred Pivko so že dovršili betoniranje z velikim strojem Sedaj betoniraj o v tem delu robne trakove in sicer z malim ročnim strojem. Ti robni trakovi so iz povsem istega materijala kot ostalo cestišče, samo vrhnjemu sloju betonske mešanice je pridejana črna barva. Ob teh robnih trakovih ali takozvanih bankinih, bodo v izkopu napravili še takozvane obcestne jarke, cetišče pa bodo obdali s črnobelimi robnimi kamni. Prvi del cestišča do mostu pred Pivko, bo izročen po do\TŠenih delih še ta mesec prometu. S tem bo vozilom prihranjen ovinek preko Kokrice na Naklo, kamor ie bil doslej usmerjen začasni promet. Drugi del odseka pa bo končan prihodnje leto v juliju. Preračunana vsota za dograditev tega odseka znaša 8,700.000 din. Va vsota nam pove. da pride preko milijon din stroškov na izgradnjo enega kilometra. Ako vzamemo, da znaša po mnenju strokovnjakov življenjska doba. dobre betonske ceste sto let, potem moramo priznati, da je s tem prihranjenega mnogo denarja Predvsem moramo tu upoštevati, da so vzdrževalni stroški takih cest minimalni: in sicer 90 para letno na 1 kvadr. meter, dočim znašajo stroški za vzdrževanje ostalih asfaltnih sistemov 2 din. vzdrževanje navadnih cest pa celo 4 din na 1 kvadr. m v letu Nadalje je treba vzeti v račun rentabilnosti betonske ceste — znatni prihranek na pogonskih stroških. Soglasno mišljenje naših strokovnjakov je bilo vseskozi, da se modernizacija cest samo v površinski obdelavi ne izplača, in da vsi taki poizkusi pomenijo brezplodno razsipanje denarja To ugotovitev so strokovnjaki iz-nesli preden so pričeli s tako površinsko obdelavo cestišča na sektorju državne ceste Naklo — Podbrezje. Kako pravilno stališče so zavzeli, to se je pokazalo tekom časa in danes je ta del ceste poln lukenj, katere morajo neprestano zalivati. Vsi tehnični strokovnjaki brez razlike so z zadoščenje ugotovili, da izvršena cestna dela od naših domačih podjetnikov povsem odgovarjajo načelom sodobne tehnike ln da naša betonska cesta, ki Jo gradijo od Ljubljane proti Podkorenu, prekaša no svoji strokovni izvedbi celo priznane inozemske betonske ceste. Ta konstatacija Je najlepše priznanje znanju in vestnosti graditeljev in nadzornih inženjerjev. sednik Zveze stomatoloških društev dr Bock iz Zagreba, ki je uvodoma podal nekaj glavnih smernic za bodoče delo. K besedi se je oglasil dalje dr. Pan đakovi č, tajnik dr. Bolf pa je v svojem govoru poudaril potrebo še večjega izpopolnjevanja zobozdravnikov v njihovi specialni stroki. Dalje je potrebna krepkejša organizacijska zavest in morajo pristopiti k društvu tudi še neorganizirani stomatologi Po blagajniškem poročilu dr. Wilfa so bila podana še poročila posameznih odsekov O glasilu stomatologov je poročal dr Kallav. ki so mu zborovalci, kakor tudi njegovim sodelavcem, izrekli iskreno zahvalo. Sledila je temeljita debata o potrebah zobozdravnice prakse po deželi, kakor tudi v mestih. V vseh večjih krajih bi kazalo namestiti zobozdravnike, kjer pa to ni mogoče, naj bi skrbele za higieno zob in zdravljenje posebne ambulante. Ljudsko kopališče pod vodo DoL Toplice, 9. oktobra Jesensko deževje, ki ga je te kar odveč, je povzročilo, da so narasli potoki preplavili nižje ležeča polja ;n travnika. Tudi potok Sušica, ki toče mimo Toplic, in katerega struga je bila od pomladanskega deževja ves čas brez vode, se je napolnil. Voda je prestopila bregove in poplavila tudi novo uiojeno kopališče in pe-risče v Dol. Toplicah, tako da je dostop do vbeh nemogoč. Ker škarpa ob strugi, ki naj hi ob naraslem potoku zabran j evala pritok potočne vode v kopališče še ni v vsej dolžini dodelana, je voda vdrla v kopališče in perače, ter onemogoča kopanje v termami vodi, kakor tudi pranje perila, kar zlasti neprijetno zadene gospod nje in perice ki perišče stalno uporabljajo. Pa tudi ko bo Škarpa povsem dodelana, bo ob viaoki vodi v potoku pristop tako h kopa- KINO UNION TELEFON 32-21 liscu kakor tudi perisču nemogoč, Ker bo narasla voda zabran je vala iztok termalne vode. ki bo vsled tega polnila bazen m perisce. Pri izdelavi načrta se pač ni oziralo na to okolnost in upoštevalo naraščanje potočm-ce, temveč so predvidevali le stanje ob suši. Zaradi tega bodo imeli domačini, zlasti ženske, večkrat neprilike, ker ne bodo imele kje prati, zlasti ker Sušica pogostokrat naraste in je ob suši struga brez vode. Da se te neprilike odpravijo, je nujno potrebno, da se za take slučaje že dograjena stavba deloma popravi, razširi stopnišče in odstrani na notranji strani cementen zid. Pri. tej priliki bi priporočali tudi popravo strehe, ker streha v sedanjem stanju nikakor ni primerna in se ne zlaga z mogočno stavbo kopališča. Tu sem bi spadala višja ali vsaj ravna streha. Za kopališče bi bila priporočljiva višja in ravna streha iz železobetona. ki bi imela ob straneh fasado s cvetlicami in bi lahko služila s primernim vhodom iz kopališkega poslopja za sončenje kopališkim gostom. Glede na interes zdravilišča priporočamo kopališki upravi, da stvar resno premisli in se odloči za tako nujno potrebno ureditev. Notar France Rant umrl Metlika, 9. oktobra Davi se je naglo razširila po mestu vest: notar Rant je umrl, zadela ga je kap! Tako neverjetna je bila ta vest, da je mnogi kar nismo verjeli. Toda ko so se kmalu oglasili mrtvaški zvonovi, je bilo vsem, ki so ga poznali in spoštovali, jasno, da notarja Ran ta ni več. V najlepši moški dobi, komaj 44 let star, je moral zapustiti svoje drage. Zjutraj nekoliko pred sedmo Je stopil pokojni na hodnik, vesel lepega vremena, ko se je po celotedenskem deževju vendarle zjasnilo. Hipoma pa se je zgrudil in domači so ga našli že mrtvega. Zdravnik dr. Omahen, ki je takoj prihitel. je mogel ugotoviti samo smrt kot posledico srčne kapi. Pokojnega je sicer že nekaj let mučil močan krvni pritisk, i endar se nI nihče, najmanj pa njegovi flosjilflt nadejal tako nenadne katastrofe Notar Rant France je prišel pred 11 leti iz Vel. Lašč v Metl.ko. U z. val je v mestu splošen ugled, pr ljubljenu«! in spoštovanje in to ne samo kot javni uradnik, temveč tudi v družabno.a življenju. Ni se sicer aktivno uaejstvoval v poi.Uonaai življenju, vendar pa je oo vsak ;mliki rad poudarjal svoje napredno m aljt nje. Udej-stvoval se je vidno v društvenem življenju, osobito v Sokolskern društvu v Meti ki je neumorno deloval in v glavnem je sam vodil zidavo novega sokol sitega doma. Njegova smrt je zadala hud udarec metliškemu Sokolu, pa tuZarja« in >Zvon< sta ubrano zapela >6to šutiš Srbine tužni*, *Iz bratskog zagrljaja*, kl sta jih predvajala med posameznimi deli recitacije, prednašanjem o srbski Golgoti, jugoslovenskem zedinje-nju. Prednašanje so zaključile velike besede velikega kralja, ki so najbolje označevale njegovo visoko mirovno poslanstvo, katero ga je vodilo v — smrt. Padli «v> pogubni streli in ob poslednjih besedah umirajočega kralja >Cuvajte Jugoslavijo« je boben udarjal takt žalne koračnice In že je vstal glas Bog, daj mu močo Godba je zaigrala državno himno, ljudstvo pa, ki se ga je žalna svečanost v vsej njeni jugoslovenski iskrenosti dojmila v dno duše, se je nemo razšlo, tužno a vendar okrepljeno za delo. ki ga še čak; • jugoslovenski bodočnosti. Ob osmih zvečer je svečanost otvorila sokolska godba, kl je ubrano zaigrala koral »Molitev za slovanski rod«, medtem ko je po zvočniku pronicalo pritajeno zvo-nenje, Id je postajalo jačje in Jačje, se oddaljevalo in utihnilo. Ras balkona Sokol -skega doma je spregovoril glas recitator-jev. Gospa Kohova in g. Robert Plavšak Iz Slovenskih g&ric — Slepar s ponarejenimi zdravili. Po severnem delu Slovenskih goric že delj časa slepari neki Recek Viktor Iz Plitvičkoga vrha pri Gora j. Radgoni. Mož se ogla*-ša pri ljudeh in jim ponuja v prodajo prašek, ki naj bi bil sredstvo proti svinjski kugi, ki se v teh krajih pogosto pojavlja. Mož prodaja prašek v zavitk'h po 10 din. Oblasti so se začele zanimati za prašek. Po preizkušnjah se je ugotovilo, da je prašek iz mešanice žvepleaiega cvetja in zdrobljene krede in kot čak nima nobene zdravilne moči. Mož nima pravice prodajati zdravila. Orožniki ga že delj časa zasledujejo. Oblasti opozarjajo prebivalstvo, naj praška ne kupuje in .la vsako izsljevanje prijavi najbližji orožniški p««taji- — Trgatev v neprestanem deževju. Vinogradniki, ki so letos s trgatvijo zgodaj pričeli, so neovirano pospravili svoj pridelek. Mnogi pa so računah in to zlasti oni, ki imajo boljše vrste trte s tem, da bo grozdje pridobilo še več sladkorja, kar pa se ni zgodilo, ker je nastopilo deževje. Trgatev v deževrem vremenu je zelo zamudna m neprijetna. Tudi Inozemski n-nogradn ki-dvolastnlki so pričeli z redno trgatvijo, ki pa poteka v mirnejfcem raz-pclezenju kakor prejšnja leta, ko so prihajali k nam številni inozemsl gostje-izlctniki. sorodni ;n prijatelji vinogradnikih lastnikov. 2982 Strem 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 10. oktobra 1939. Stav. 230 DNEVNE VESTI — Proračunsko leto 1988-39 zaključeno ospešno. Zadnje državno proračunsko leto je trajalo 16 mesecev od 1. aprila lani do 31. julija letos in je bilo zaključeno s prebitkom okrog- 60 milijonov din. Sedanje proračunsko leto pa najbrž ne bo zaključeno tako povoljno kakor kažejo že zdaj mnogi znaki. Se večji suficit kakor v zadnjem proračunskem letu Je bil 1937-38. znašal je 83 milijonov din. Sedanje proračunsko leto pa bo zaključeno z deficitom, kar nam dokazujejo zadnji podatki o državnih dohodkih, ki so bili v prvih petih mesecih proračunskega leta za 449.7 milijona din nižji kakor so bili proračuna-ni. — Trošarine prost sladkor za čebelarje. Finančni minister je izdal odlok, da dobe čebelarske organizacije dovoljenje za nabavo trošarine prostega sladkorja. Letos je bilo namreč malo medu in čebelarji bodo morali pozimi pitati čebele. Dovoljenje za nabavo trošarine prostega sladkorja so dobile naslednje organizacije: Zveza čebelarskih društev in zadrug v Jugoslaviji, Srbsko čebelarsko društvo, Jugosl. sokolski savez, Zveza zadrug Gospodarske sloge v ZagTebu. Slovensko Čebelarsko društvo itd. čebelarji si lahko nabavijo po 5 kg sladkorja za panj Čebel. Sladkor mora biti denaturiran v tovarnah sladkorja. — Prirast delniškega kapitala, v prvih letošnjih 9 mesecih. V prvih desetih mesecih letos je bilo ustanovljenih v naši državi 49 delniških družb s 111.500.000 delniške glavnice. Lani je bilo ustanovljenih samo 38 delniških družb in glavnica je znašala skupno 106.000.000 din, a predlanskim je znašal prirast v istem razdobju 37 delniških družb s kaoitalom 102.000.000 dm. Pri teh številkah je pa treba upoštevati, da za lani niso navedeni podatki za dve Privilegirani družbi in sicer za »Ju-gosTovenski čelik« in >Prtvilegirano družbo za silose« s kapitalom 820 milijonov dinarjev. — Razširjena pooblastila občinskim hranilnicam. »Službene Novine« so v ponedeljek objavile uredbo o spremembi uredbe o občinskih hranilnicah. Po teh izpre-membah so dobile občinske hranilnice pooblastila ki jih je imela doslej samo Državna hipotekama banka. Med d merim lahko občinske hranilnice po popolnitvi predpisanih rezerv porabijo deloma tudi ves č:sti dobiček v splošno koristne in dobrodelne namene. V hranilnice se lahko nalaga gotovina samoupravnih teles, kor-poracij, cerkva, samostanov, javnih fondov, kakor tudi gotovina oseb, ki so pod varuštvom ali sodni depoziti. Davek od vlog na hranilne knjižice in tekoče račune ki znašajo pri reguiatornih hranilnicah 3% v smislu čl. 9. velja v smislu nove uredbe tudi za občinske hranilnice. — Avtentična tolmačenja uredbe o izplačevanju hranilnih vlog. V trgovinskem ministrstvu je pripravljena uredba, s katero dobi trgovinski minister pooblastilo, da lahko daje avtentična tolmačenja glede za5nje uredbe o izplačevanju hranilnih vlog. — Reorganizacija Avtoklnba kraljevine Jugoslavije. Na pobudo zagrebškega Av-tokluba se je sestalo v Zagrebu predsedstvo Avtokluba kraljevine Jugoslavije. Na tem informativnem sestanku je bilo sklenjeno predlagati na prvi seji centralnega upravnega odbora, ki bo 17. t. m. v Beogradu, naj bi se Avtoklub kraljevine Jugoslavije reorganiziral v Zvezo hrvatskega, srbskega in slovenskega Avtokluba. — Naši rudniki povečava jo proizvodnjo. Nekateri naši rudniki, med njimi tudi rudnik rjavega premoga v Doberlinu so povečali svojo proizvodnjo. V Doberlinu je dobilo poleg rudarjev in kmetov iz okolice več sto nezaposlenih rudarjev iz zagorskega revirja. Vse, kaže, da bodo dobili delo čez zimo v drugih rudnikih vsi nezaposleni slovenski rudarji. — Bencin se je zopet podražil. Odbor za kontroliranje in reguliranje prodajnih cen bencinske mešanice z alkoholom je sklenil, da se prodajne cene bencinske mešanice kot motornem pogonskega sredstva zvišajo še za 25 par pri litru, tako da stane zdaj bencinska mešanica 5.70, 5.95. odnosno 6.05 din liter. Ta sklep je finančni minister odobril. Nova podražitev bencina je stopila v veljavo z včerajšnjim dnem. — T f j* y * / Jfe ■ i r" \v ^p,« •r a ' * — # r. W + ta tflU** c 5s> . ' ^— ,w*_ ~ ' ZJtor Jfcsl? # -°v- . J* ' «. *x — ja i * * — Kevlzija zakona o Inspekciji dela. I* Beograda poročajo, da bo minister socialne politike in narodnega zdravja v kratkem revidiral zakon o inspekciji dela. Namen revizije je povečati število inšpektorjev dela in poostriti sankcije. — Povratek nadih dobrovoljce^ iz Španije. Med državljansko vojno v Španiji se je borilo na obeh straneh tudi več naših državljanov. večinoma v Inozemstvu živečih nezaposlenih delavcev. Po končani državljanski vojni se je pretežna večina naših državljanov preselila v Francijo, kjer so prešli v koncentracijska taborišča. Sedaj so dobili naši konzularni zastopniki v Franciji navodila, naj izdajo tem našim državljanom potne liste, da se bodo lahko wnili domov. — Zračna zveza med Jugoslavijo hi ita-11 jo. Italijanska družba za zračni promet >Ala Littoria« še vedno vzdržuje promet na zračni progi Rim—Beograd—Bukarešta, družba > A violine a Italiana« pa promet na progi Benetke—Zagreb—Beograd. Letala slednje odhajajo iz Beograda proti Benetkam v torkih, četrtkih in sobotah ter imajo v Benetkah zvezo z letali proti MIlanu in Rimu. — Jubilejne znamke Jadranske straže. Ea 201etnico svobode na našem morju je poitno ministrstvo izdalo serijo 4 znamk, Id so izdelane zelo okusno ter jih lahko smatramo za doslej najbolj uspelo in najlepšo serijo naših znamk. Znamke predstavljajo: 1) šolsko ladjo »Jadran«, da-iflo Jadranske straže naši vojni mornarici, S) naš moderni potniški parobrod »Kralj Aleksander«, S) nafto trgovsko ladjo »Carica Milica«' 4) ladjo nase vojne mornarice rušilec ' »Dubrovnik«. Prebitek gre v korist nase edine pomorsko-obrambne organizacije Jadranske straže za zgraditev mladinskih domov ob Jadranu, ki jih ima Jadranska straža doslej že deset, ter za popolnitev pomorskega muzeja, edinega v državi Mladinski domovi JS ob našem Jadranu so žarišča telesne m srčne kulture našega naraščaja, poslužujejo se jih v znatni med tudi otroci In doiaJčajoca mladina iz slovenskih krajev. Opozarjamc na jubilejno serijo znamk JS, ki se bo prodajala samo še ta mesec, obdržala pa bo frankaturno vrednost do konca tekočega leta. Imenovane znamke imajo veliko bodočnost, zato naj jih zbiratelji znamk ne prezro! Poslužujejo naj se jih tudi prijatelji pokreta jadranskih stražarjev! — Reiec malih živali oktobrska številka ter glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani je pravkar izšla s sledečo vsebino: Vabilo na zborovanje dne 15. 10. — Kunčje bolem i — I. banovinska razstava malih živali — Misli ob I. banovinski razstavi malih živali. —O ta banovinska razstava — Vzreja dobrih nesnic — Uspešna reja naše domaČe kokoši — O zaklop-nih gnezdih — Mihec in Jakec modrujeta o ; svojih kuncih — Oskrbovanje koz — Ilirski ovčar — Petelinji boji — Naše gospo-; dinje — Društvene vesti — Drobiž — Po i tujem svetu — Posvetovalnica — Knji-! ževnost — Dopisi — Rejski striček — j Tržne cene — Za smeh in kratrk čas — Mali in veliki oglasi. List. katerega prejemajo vsi združeni slovenski rejci malih živali stane samo 30 din letno in se naro-i ča v Ljubljani, Karunova ul. 10. • Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobraaska cesta 15. Prijave se sprejemajo še ves ta teden vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Dovoljen f* tudi obisk posameznih predmetov (knjigovodstva, računstva korespondence, stenografije strojepisja nemščine itd.). Šolnina zmerna. (—) — Prvi »neg. Iz Sandžaka poročajo, da je zapadlo na Kopaonku in Goli ji 20 cm snega. Tudi iz črne gore poročajo, da je zapadel po planinah prvi sneg. — Opozorilo. Nova strokovna založba sporoča, da g. Franc Istinič od 25. septembra ni več poverjenik založbe in da ni upravičen sprejemati za Almanah slov. strok, pisateljev nobenih naročil, nihče pa predplačil. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in večinoma oblačno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Mariboru Kumboni in Dubrovniku Najvišja temperatura je znašala v Kura-boru in Dubrovniku 19, v Splitu 18, na Rabu 17, v Ljubljani 13.2, v Zagrebu 13, v Mariboru 12.7, na Visu 12, v Beogradu in Sarajevu 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.4, temperatura je znašala 7.8. — Z°pet številni ponesrečenci. Včeraj in danes dopoldne je bilo prepeljanih zopet več ponesrečencev. 261etni Anton Zaletel jo je skupil v neki gostilni ob priliki aretacije. Zlomljeno ima roko in ranjen je tudi na nogi. Štefanu Anderlinu ključavničarju iz D. M. Polja je pri delu padel v oko kos železa In ga močno ranil. 331etni strojnik Ivan Udovč je prt delu tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. Delavec Anton Cesar, 441 etn! delavec iz Bohinjske srednje vasi. jo Je izkupil med prep'rom v gostilni na Jesenicah. Nekdo ga je sunil z nožem v hrbet. 291etni delavec Franc Sekula je po nesreči prišel z levo nogo pod voz in je utrpel hudo rano na stopalu. 251 etni Vinko Remškar, čevljarski pomočnik, je padel s kolesa na Tržaški cesti in zadobil močne notranje poškodbe. 261etnl Jože Ko-stič se je ponesrečil v Medičevi tovarni v Domžalah. Ranjen je na nogi. — 2.000 Kg težkega Kita *o ujel? pri Cavtatu. V nedeljo popoldne je zaneslo v zalivu Tiha pri Cavcatu k obali 2.000 kg težkega in nad 6 m dolgega kita. Opazil ga je ribič Niko Saulačič. Brž je >bvestil svoje tovariše in z druženimi močmi so potegnili kita na suho. Včeraj so ga pripeljali v Dubrovnik, kjer je zbujal splo-no pozornost. Iz Dubrovnika ga nameravalo odpeljati še v nekatera druga mesta. — Toča v Dalmaciji. V nedeljo ponoči je divjalo nad Šibenikom in okolico silno neurje s točo. Največ škode je napravila toča po vinogradih okrog Perkovića Danila, Vrpolja in Donjega polja, škoda znaša več milijonov. Tudi v okolici Sinja je napravila toča po vinogradih občutno škodo. — 128 let je star in okrog 800 potomcev ima. Za najstarejšega prebivalca naše države veljata Mato in Pero Mihajlo iz vasi Kosavske Donje Dubice pri Bosanskem Samcu. Mato je star okrog 128 let in dočakal je vnuke v sedmem kolenu Njegov brat Pero je star 120 let in nima toliko potomcev. Mato pravi, da je star blizu 130 let. Prvič se je oženil nekaj let preden je bil zgrajen sedanji Bosanski šamac. Mož ima okrog1 300 potomcev. Oženjen je bil dvakrat. Njegova druga žena je 68 let mlajša od niega. Navzlic izredno visoki starosti je mož še tako izredno krepale, da lahko prehodi na dan 10 do 15 km. Ko je bil star 100 let so mu zrasli novi zobje. Zobe ima še sedaj tako zdrave, da škriplje z njimi kakor mladenič. — Mater zadavil, ker mu n! dala «0.000 din. V vasi Baimog blizu Subotice je kmet Karlo Bošnjak, ki se je nedavno vrnil iz Amerike zadavil svojo mater Rozalijo. Zločin je storil zato, ker ga Je mati udarila ko je zahteval od nje posojilo v znesku 20.000 din. — Smrtna nesreča. V nedeljo popoldne se je pripetila blizu Kruševca med postajama Varaždinske topMce in Novi Marof smrtna nesreča. Ob železniški progi so našli mrtve ea Avgusta Bosla. V soboto se je odpeljal Boselj z nočnim vlakom izBu-dinščine domov. Najbrž ie pred Krušev-cem gledal skozi vrata vagona pa Je padel z vlaka in udaril z glavo ob brzolavni drog. Počila mu je lobanja in bil je takoj mrtev. Moderna pletenine KARNICNIK Nebotičnik. Iz Llufelfcno —1J Telefonske naročnike avtomatske telefonske centrale Ljubljana, vljudno opozarjamo, da poteče dna 15. oktobra rok plačila telefonske naročnine za IV. četrt, letje 1989. Telefoni, za katere naročnina ni poravnana do označenega roka, sa morajo po predpisih telefonskega, pravilnika lzklju&itl začasno iz prometa, za ponovno vključitev pa je treba plačati pristojbino 100 din. Cek. položnice so bile vsem naročnikom dostavljene dne 14. septembra t L v primeru, da je pa naročnik položnico Izgubil ali založil, reklamira lahko višino dolžne naročnine pri posti Ljubljana I, telefon 43—11. —lj Bedna plesna vaja maturantov srednje tehnike bo v sredo 11. oktobra v dvorani trgovskega doma ob 7. zvečer Troat — Ferry jazz. Vabljeni! 494—n —lj Natakarji ljubljanskih kavarn odgovarjajo! Prejeli amo: V »Slovenskem Narodu« je 14. m. m. napisal neki pode-želan, kakor se je sam izrazil članek o navadah po ljubljanskih kavarnah. Hotel je prikazati na ta k a raki stan kot malomaren in nevljuden, osi, da ne reagira niti na darežljivost niti na energične proteste. Pisec je imel namreč v mislih primer, ko mu natakar ni dal novih časopisov, temveč stare. V pojasnilo navajamo: Pisec tega članka gotove ne ve. da imajo že štirinajst dni nazaj inozemski časopisi ogromno zamudo in jih kavarne prejmejo po cel teden kasneje. Zato tudi odpade vsaka krivda za natakarja ali upravo. Natakar postreže gosta lahko samo s takimi časopisi, ki jih ima, in ni kriv. če pravočasno ne prihajajo v lokale. Ker pravi pisec članka, da takih navad ni nikjer drugje, poudarjamo, da ni nikjer irugje tudi navade, da bi gost zahteval kar vse časopise naenkrat in jih potem držal po cele ur« pri svoji mizi, dočim bi drugi gostje lahko gledali med tem v zrak. V lokalu so navadno samo po en ali dva izvoda inozemskih časopisov, zahteva pa jih posebno v sedanji napetosti vsak gost Kako naj potem natakar, če hoče Doažrefi vsem gostom s tem edinim časopisom mane\Tira, ker čita večkrat kak srost tak časopis po celo uro ali še dalje? Krivično je zato pritoževati se nad natakarji. Kriv je skoro vedno gost, ker zadržuje toliko časa časopis in mu niti na misel ne pride, da čaka nanj še drugih trideset gostov. Nikjer tudi ni na »vetu tako grde navade kakor prav v Ljubljani, kjer se v občevanju z natakarji nikjer ne čuje več nagovor > gospod natakar« ali »hvala«. Vsak gost misli, da je vse osebje kakor hitro je prestopil prag lokala, njemu podrejeno in da ga lahko maltretira z raznimi šikanami in včasih tudi v prav lepimi izrazi. Gostje že kar žvižgajo za postrežnim osebjem in se prav nič ne zavedajo, da je ta delavec, ki jim mora biti vedno na uslugo, nazadnje tudi —človek in ne robot in da sme imeti tudi živce. Mi se predobro zavedamo, kaj mora natakar nuditi gostom in da je od njih odvisen, toda vsakomur pri tiče vsaj malo Časti, če že ne po poklicu, pa vsaj kot človeku. Prepričani smo, da bo vsaka dobra beseda in pravilen nastop našla pravi odziv, in da se bo vsak natakar trudil ustreči gostu kakor ve in zna najbolje, toda čudežev nikakor ne more delati — Natakarji lj. kavarn. Kavarna »Stritar« danes v torek vso noč odprta. Vsak večer koncert damske kapele! —lj Za mestno kuhinjo v stari cukrarni so darovali: g. Gustav Erklavec. Povšeto-va uL 10. 37 kg kislega zelja v vrednosti 90 din; pekarna ge. Ane Videmšek v Pre-dovičevi ulici dvakrat skupno 123 hlebčkov kruha: g. Ivan Orešnik s Celovške ceste št. 108 30 kg testenin v vrednosti 135 din; g. A. Volk, trgovec z deželnimi pridelki 50 kg krompirja v vrednosti 40 din; tvrdka I. VerliČ na Tvrševi cesti 80 kg fižola v vrednosti 200 din in mesariia ge. Josipine Ham 21 kg prekajene slanine in 31 kg drugih prekajenih živil v vrednosti 638 din. Mestno poglavarstvo vsem dobrotnikom najbednejših izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. —lj Stalni poset ni ki-abonenti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v jako lepem Številu, tako da so razpisani abonmaji: premierski red Sreda, red Četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. Gledališka uprava vabi vse Interesente, naj se prijavijo tudi za ta abonma. Red B Je 10% cenejši kakor so premierski abonma in stalna abonmja Sreda in četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav —lj Tečaj o negi in prehrani dojenčka se prične dne 16. oktobra t. 1. v drž. zavodu za zdravstv. zašč. mater in otrok • Dečji dom kraliice Mariie«) v Ljubljani Lipičeva ul. in sicer bosta 2 tečaja: eden "b ponedelikih in sredah od pol 17. do 18. Mre. drugi ob torkih in Četrtkih od pol 17 do 18 ure Posamezen tečai traia 12 ur in ie brezplačen. — Priiave se spreiempio do 16. t. m. dnevno od 8 do 12. ure tudi tektonske na št. 44-71. —lj Akademsko «tare*lnsko dništvo Jadran sklicuje Vm. redni letni občni zbor v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v »Zvezdi« II nadstropje v prostorih društva inže-nierjev. z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse erer. starešine bivSe člane naprednih akademskih društev, k po'noštevilni udeležb1". Odbor. —11 Krajevna organizacija JNS za PO-ljanshi Ckraj bo imela redni občni zbor v petek 13. t. m. ob 20. zvečer v gostilni Klemenčič, Krekov trg št. 11 z običajnim Monumentalna mojstrovina CECIL B. DE MIL LE-a. Film zasluži vsesplošni ogled ! Krvavi boji za časa graditve železnice. Napadi tlsočev Indijancev. Zelo napeto In bogato dejanje. KINO MATICA, tel. 21-24 — Ob 16., 19. in 21. uri. UNION PACIFIC ŠPIJONI NA DELU ROBLNSON CLIPPER OTOČJA KINU »LOGA — TEL. 27-80 Najnapetejši špijonažni in pustolovni filn velikih senzacij. Najopasnejša mednarodna špijonažna tolpa razkrinkana! __Danes ob 16., 19. In 21. uri i dnevnim redom, pa vabimo vse somišljenike, da se istega zanesljivo udeleže. Na občnem z bo m bo poročal o političnem položaju g. minister dr. Albert Kramer. —lj Seznam najdenih preti metov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v me.^-cu avgustu: 100 din: zlata damska ura starega sistema s ključem; zlata zapestnica 8 podolgovatimi členi; srebrna za-pestna ura z arabskimi Številkami na us-njatem traku; zapestna moška crom ura. znamke »Thiel«; mala zapestna ura iz niklja na črnem traku; zlato nalivno pero s sivimi črtami; denarnica v obliki podkve z 20 din; rjava denarnica s 34 din, 50 cent. svetinjica in druge malenkosti: modra denarnica z 9 din in svilo za vezenje; rdeča usnjata denarnica s 102 din; rjava usnjata denarnica z 71 din 25 p., izkaznica in stari avstrijski kovanec za 10 vinarjev; rjava usnjata denarnica s 64 din. 2 ključa in železniška de-:avska tedenska karta za vožnjo Žalna— Ljubljana; črna ročna torbica z 10 din. bele rokavice, robec, 3 ključi, zrcalo in škarje; železna mreža za stroj; modra celuloidna sesalka za kolo; naočniki v črnem etuiu; železnlšlca legitimacija na Ime Avguštin Clcmente; baržur.asta jopica rJeče barve: 4 otroške srajčke, hlačke, 2 plenici, otroško ogrinjalo, oblekca in povoj; rjava aktovka; krstni list na ime Albin Kodrič; vložna knjižica hranilnice na TgTJ na ime Janez Novak; delavska j knjiga na ime Suljo Abdič. — V železni-• Skih vozovih so bili najdeni tile predme-! ti: 42 dežnikov. 15 palic, solnčnikov. 41 klobukov, 5 slamnikov 9 čepic, 24 jopic, 4 pare rokavic, 15 plaščev, kopalne hlače, damska kopalna obleka, moški povrft-nik, 8 suknjičev, nov čevelj 2 para čevljev, dežnik, jopica, klobuk in trije zavitki pokvarjen dežnik in palica damski dežnik in čepica, dežnik in baletka Q kovčegov z razno vsebino. 4 nahrbtniki, 12 aktovk, zavitek steklenic, zavitek sta-klcnine, zavitek moAke obleke zavitek z aktovko in steklenicami, zavitek deAkega perila, zavitek perila, zavitek umazanega moškega perila, zavitek gramofonskih plošč, zavitek kozarcev zavitek dekUSke obleke. zavitek otroSke obleke, zavitek damskih klobukov, zavitek z 2 klobukoma, zavitek železnih palčic, zavitek obleke zavitek damske obleke, karton damskih klobukov, zavitek s 3 damskim! slamniki, zavitek damskega blaga zavi tek cigaret, moSke hlače, moflko perilo. 2 ruti dekliško krilo, pasji bič, kos sira. 2 naočnikov, Sčipalnik, črpalka za kolo, 2 košari, košara praznih steklenic, 2 t norm os steklenici 2 zaboja orodja uzda. vreča z blazino in preprogo, vrč za mleko šah, rezilo, podglavnik. 2 knjiari fotoaparat, bankovec za 100 din. denarnica s 5 din 75 parami, denarnica i 167 din 25 parami, denarnica s 17 din, denarnica s 25 din in 3 ročne torbice*. ScriJiova veseloigra »Kozarec vode« V prvovrstni uprizoritvi je prinesla mnogo zadovoljstva Ljubljana, 10. oktobra Lepak, ki naznanja uprizoritev veseloigre z odlično razdelitvijo vlog, v Ljubljani vselej pritegne na premiero toliko občinstva, da je gledališče polno. Pa je tudi še mnogo zvestih posetnikov naših dramskih predstav, ki se radi spominjajo uprizoritve duhovito zabavne, graciozne in malce Ironične veseloigre iz preteklosti z velikim Borštnikom ali vsaj z zlatosrčnim Putjato. Morda je tudi ta ln oni, ki se zanima za repertoarje tujih velikih gledališč, opazil Scribov Kozarec vode na vzporedih tu in tam. Kar križem sveta in povsod se je Izkazalo, da Scribovega kozarca vzlic temu, da je star morda že nad sto let, ni mogoče razbiti in da njegova voda še zmerom Izvrstno tekne. Ta vitalnost veseloigre že sama zase jamči njeno kvalitetnost. Po raznih šampanjcih, grogih in žganjicah se takale voda v stilno IzbruSenem kozarcu imenitno prileze. V soboto jo je naše občinstvo sprejelo in uživalo kakor pikantno poslastico, kot novost, ki je učinkovala kakor prvič z Borštnikom in drugič s Putjato, — še več, učinkovala je vzlic svoji Častitljivi starosti mestoma tako aktualno, da je sprožala aplavze med dialogi. Gre za vojno in mir med Anglijo in Francijo, za vzroke klanja in sprave, za korupnost ministrov in vrhovnih poveljnikov, za povode milosti ln nemilosti vladarice velikega srca in kurje pameti. Scribe je hudoben, a dobrodušno hudoben, porogljiv, a ne žaljiv, šarmantno duhovit, a nikakor ne globok. Z balvani se Igračka, saj ni hotel napisati tragedije, temveč ljubeznivo komedijo. Scribe je napisal elegantno, zabavno, duhovito šalo, v kateri niso stil, poezija in psihologija cilj njegove umetnosti, nego mojstrska tehnika, imenitne vloge, neprestana presenečenja, vedno novi zaokreti, skratka odličen teater. Osebe so tipi, ne značaji, ki se razvijajo, lutke, ki jih suče na svojih žicah, manekeni, šahovske figure, s katerimi se igra sebi in gledalcem na zabavo. Kozarec vode je idealen vzorec gledališke obrti, ki povsod ln zmerom zadovoljuje široko publiko, ljubečo srčne spletke ln politične, državniške ka-bale. Pri tem zadovoljstvu je mnogo radosti nad končno zmago pravičnosti, ki poveže dvoje mladih src, a blamira mogočno sta-rikavo vojvodinjo in za vladanje nesposob-ro kraljico. Radujemo se nad zmago duha in porazom hudobne sebičnosti. Predstava v režiji prof. O. šesta je bila prav dobra, veleckusno opremljena in izvajana v pr?jetn?m živahnem tempu. Inscenacija ing. Franza je povsem zadovoljiva in prikupna. Ana, angleška kraljica, je Nablocka, ki je podajala vlogo plitke, celo sredi vojne dolgočasujoče se vladarice brez lastne volje, s svojo Igrivo umetnostjo, v r HH ln gestah ljubeznivo kapricasto h ^č učinkovito. Baš prizor s kozar < je bil odličen. Veliko svojo igralsi st, močno karakterizacijo in vzorno rtuu jo je pokazala iznova Marija Vera s svojo vojvodinjo Marlboroughovo, kreacijo prveda reda. Vicomte Bollingbroke, diplomat lahko-živec, zadolžen preko glave, stremeč le za ministrskim stolcem, a hkratu duhovit, pameten državnik, je bil Levar. Elegantnega postavnega komedijanta ln intiiganta Je kazal z grotesknim elanom v borbah s prav tako bistroumno spetkarsko vojvodinjo aa prav poseben užitek občinstva ln z močnim igralskim uspehom. Njegov končni triumfalni vzklik: »Vojvodlnja odstavljena, jas minister, Evropa pomirjena, in vse to zaradi kozarca vodelc kaže točno moralne stopnje njegove borbe: prvo mu Je »jazt — zadnja je šele Evropa. Levar Je bil zopet ves v »formi«, samo v dikciji bi si želel več jasnosti. . . Eleganten, topel, zelo simpatičen gardni častnik. Jabolko treh božič, je Jan ln se naravno drži svoje Abi-gaile, ki ji daje Ančka Levar jeva ves sarm svoje sveže mladosti. Brezijr&r Je korekten francoski poslanik, Presetnlk komornik. — Bilo je dosti aplavza, rož ln Iskrenega zadovoljstva. Fr. O. Iz Zagorja — Pasivna obrambna akcija je te c\nl razposlala prebivalstvu tiskane letake, s katerimi je poučila prizadete o vsem, kar je treba vedet' v primeru sovražnega zračnega napada. Posebej opozarjamo na odstavek, ki zahteva, da naj se Iz podstrešja odst ranije vsi vnetljivi predmeti, o čimar se bo ob svojem Času prepričala leteča komisija. Slehernik naj prav resno upošteva, da se nahajamo v težkih časih, ko nam jutrišnji dan lahko prinese vsakojake preizkušnje, katerim moramo biti dorasli, če si hočemo prihraniti razočaranje ln nepotrebno škodo. Vsak po svoje podprimo prizadevanje činlteljev, ki Imajo v rokah skrb za našo varnost. — Osebna vest Na železniško postajo v Zagorju je premeščen prometnik g Hvast-ja Nikolaj s postaje št. Peter v Savinjski dolini. — Močan potresni sunek je v nedeljo zvečer ob 9.30 prestrašil posebno viSe stanujoče prebivalce. Imeli so vtis, da se je pod njimi zrušila jama ali pa da je težka masa navpično zgrmela pod njimi. Ponekod so zažvenketale šipe in so se zamajale posode. Potres, ki je traja! kakih sedem sekund, so čutili dokaj močno v Zagorju in j, ji. d oči m so ga v Toplicah poa.Aoa womaj zaznali ALI OGLA Besena 50 par. davek posebej Preklici izjave oeseda Din i.—t davek posebej. ?.» pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti zn«*mxo. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek s Din. PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac » » 8.— rizling » » 9 — dolenjski cviček » 10.— portugalka » » 10.— » sladka » 5.— sllvanec » * 12.— dingač » 12.— žganj a : troplnovec » 28.— sllvovka 1 > 24.— brlnjevec » > 34.— rum > i 36.— boro vničar > > 36.— Mrzla je di la! Se priporoča Buffet« J. Jeraj, nas! Minka Videnlč, Ljubljana. Sv. Petra c. 38. 42. T. 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. >Julijana«, Gosposvetska c. 12. 3. T. Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. FRIZERKO dobro moč, iščem za takoj za samostojno delo. Sipus Mirko, Črnuče pri Ljubljani. 2940 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.-r Din. OREHOVA JEDRCA bortiran trčen med, med v satov j u in medico kupite najbolje v MED.4 RNI, Ljubljana, židovska ui. 6. 46. T. VAJENEC ki Ima veselje do učenja trgovine, manufakturne ln mešane, priden, delaven, vajen vsakega dela, išče mesto. Ima 4 meščanske Šole. Za poštenost jamčim (oče). Alojz Fabjan, Črnomelj, trgovina Čevljev. 2939 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din, POZOR! Kupujem in prodajam rabljene Čevlje in moške obleke. Klavžer — Vosnjakova 4. 2424 Male oglase »Slov. Naroda« sprejema oprava do 9. are dopoldne wmmmmmmwmmmmmmmwm Najboljši vodnik po radijskem sveta je „NAš VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novica s radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smeš niče. Izhaja vsak petek ln Je tudi lepo Ilustriran! UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. naročnina sadio 10.— dinarjev 1 Stev. >31 iSlOVENSKI NAROD«,torek. 10. oktobra 1M9. Stran 5 Stavbna sezona je bila letos dobra V primeri z lansko je bila po vr^Oaosti stavbnih del, pa tudi pa številu poslopij in stanovanj boljša Ljubljana, 10. oktobra Presoja stavbue delavnosti je velikega pomena za splošno ocenitev gospodarskih in socialnih razmer. Zato pa mora biti tudi cim točnejša ln podprta s stvarnimi številkami. Sam videz in pavšalno presojanje sta pogosto varljiva. Previdni pa moramo biti že pri presoji stavbne delavnosti na podlagi številk ter Je treba upoštevati čim več podatkov. Samo Število stavbnih del v nekem kraju Se ni dovolj za presojo, ali je stavbna sezona v resnici živahna. Najvažnejša je denarna vrednost gotovih sta»rbnih del v sezoni, a tudi te številke same niso vedno povsem zanesljive, ker se spreminjajo cene gradiva in ker tudi mezde niso stalne. Tudi število zaposlenih stavbnih delavcev bi samo na sebi ne nudilo dovolj jasne slike o stavbni sezoni. Zato smo upoštevali razen Števila se-zidp.nih stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij tudi število pridobljenih stanovanj in površ:no zazidana ploskve ter prostornino novih stavb. PO VREDNOSTI STAVBNIH DEL LETOS BOLJŠA SEZONA Ce primerjamo denarno vrednost letošnjih stavbnih del v Ljubljani z vrednostjo del lani. spre vidimo, da je bila letošnja stavbna sezona nekoliko boljša. Predvsem moramo upoštevati, da so za letos zbrsnl podatki *le do 1. oktobra, med tem ko se številke o stavbni delavnosti lani nanašajo na vse leto. Letos je znašala vrednost gotovih stavbnih del v devetih mesecih 40 milijonov 701.297.75 din. Lani vse leto je pa bilo samo za 36.168.465 din stavbnih del. Zanimivo je primerjati številke o vrednosti stavbnih del prejšnja leta. Po denarni vrednosti stavbnih del ln po številu stanovanj je bila najboljša stavbna sezona 1. 1931, torej že med gospodarsko krizo, ki se je začela 1.1930, a njeni prvi znaki so se začeli kazati že 1. 1929. L. 1931 je znašala vrednost stavbnih del v Ljubljani 67 milijonov din in pridobljenih je bilo 525 stanovanj. To rekordno število v enem letu pridobljenih stanovanj poslej ni bilo več doseženo. Vrednost stavbnih del . . novih stanovanj leta je bilo 1929 je znašala 46.006.225 din 384 1930 » » 51,809.680 > 394 1932 s> » 50.910.000 > 407 1933 » > 62.206.000 . > 293 1934 > 19,783 000 > 172 1935 > * 15.608.900 * 219 3 936 » *» 53.543.800 > 481 1D37 » > 45.370.000 > 486 Te številke so zelo poučne. Predvsem opazimo, da je bila najslabša stavbna sezona v letih 1934 in 1935. Toda med tem kc je vrednost stavbnih del znašala 1. 1935 približno 4 milijone din manj kakor 1.1934, je bilo vendar najmanj novih stanovanj 1.1934. Upoštevati je pač treba, da je vrednost stanovanjskih hiš različna kakor tudi, da vsa stanovanja niso enako velika. Med stavbnimi deli tudi niso vštete le nove stanovanjske hise ln med številom stanovanj so všteta še po adaptacijah pridobljena stanovanja Vsekakor pa sprevidimo po teh podatkih da so bile gospodarska razmere pri nas, vsaj kar se tiče stavbn-stroke. zelo slabe fle celo v letih, ko so cr kateri strokovnjaki govorili že o popuščanju krize. (Kriza je baje bila najostreje 1. 1932. nakar se je začelo postopno izboljševanje). STAVBNA DELAVNOST LANI Za natančnejšo ln točnejšo presojo stavbne sezone potrebujemo torej več podatkov. Zato navajamo za primerjavo s stavbno delavnostjo letos še številke o lanski sezoni. Lani so bile sezidane v Ljubljani 103 stanovanjske hiše in z njimi je mesto pridobilo 394 stanovanj Šezidanih je bilo 26 pritličnih hiš, 55 enon^dstr^nnth. 3 dvonadstropne. 12 trinadstropnih. 5 štirinadstropnih in po ena petnadstropna ln šest-nadstropna. Ze iz teera sprevidimo. da je bilo šezidanih največ maniših stanovanjskih hiš Važnejše so številke o zazidani p'oskvi, Še boli pa o prostornini novih stanovanjskih hiš. kajti samo število stanovanjskih hiš in tudi število novih stanovanj nam ne more nuditi še prave slike o obsegu stavbnih del. Skupna zazidana ploskev zr-^š* 16837 m2, zazidana prostornina pa 201.767 m* Večina novih stanovanj je malih: 102 enosobni in 205 dvosobnih. Trisobnih je samo 37. štlrisobnih 7. petsobnih 9 in eno šestsobno. Zanimivo je. da so zadnja leta stavbni gospodarji začeli misliti na samska stanovanja, ki jih pri nas najbolj primanjkuje. Lani je bilo pridobljenih v novih hišah 32 samskih sob (garsonjer). Adaptacij, prizidav in prezidav, lani ni bilo mnogo; stanovanjskih adaptacij je bilo 41. Z njimi je bilo pridobljenih 19 stanovanj, in sicer 14 malih in 5 velikih: 8 eno-sobnih, 5 dvosobnih. 4 trisobna in po eno petsobno hi samsko. Vrednost teh del je znašala 1 044 600 din. Zazidana ploskev meri 1.873 m*, zazidana prostornina pa 6.414 m*. Zazidanje gospodarskih poslopij in prezidave ter prizidave starih noslopij. ki niso imele stanovanjskega značaja, spadajo med manjša stavbna dela. Sezddanih je bilo 15 novih eposoodarskih poslopij, prizidav je bilo 25. prezidav pa 28 Pri prezidavah so pridobili tudi eno dvosobno stanovanje. Cenllna vrednost teh stavbnih del znaša 1,602 840 din. Te številke nam kažejo, da število novih stanovanj zdaj več ne narašča v primeri s prejšnjimi leti. V primeri s predlanskim letom se kaže lani celo nazadovanje. Predlanskim je bilo šezidanih v Ljubljani 166 stanovanjskih hiš ln skupno je bilo pridobljenih s prezidavami in prlzldavami vred 486 stanovanj, a lani so bile 103 nove hiše ln 414 stanovanj. TUDI PO ŠTEVILU fOSLOPU IN SI** NOV AN ti kAukOH SOUI&A SluZONA Da je biiu i^toauja siavbnu sezona doau\ \ icaruci uc.u-.iko t>v-jša od .aii.ske, sprevidimo tudi po š^«, triaob-na pa 1200 din. Večina reflektantov se je seveda umaknila, iskati pa morajo a^ daj druga cenejša stanovanja aH pa ae na novo pogoditi z lastniki prejšnjih stanovanj, kar vse bo prav gotovo stanovanja zopet podražilo. Lepa dvosobna stanovanja so stala do>-sedaj v Kranju tudi v novih stanovanjskih hišah največ 600 din mesečno, pri čemer moramo pripomniti, da Ima večina teh stanovanj tudi sobo za služkinjo ln navadno še večji ali manjši kos vrta na razpolago: trosobno stanovanje z vsem komfortom pa se je računalo povprečno na 800 din in le v zelo redkih primerih je dosegla najemnina takih in še večjih stanovanj 1000 din. 2e dosedanje najemnine v Kranju so pretirane. S tem nočemo trditi, da večina hišnih posestnikov odira svoje najemnika, res pa je, da imamo nekaj hišnih posestnikov — in to so najbogatejši — ki Že leta in leta izrabljajo stanovanjsko krizo in s tako »prisliiženim« denarjem grada zopet nove hiše, bodisi v Kranju ali drugod, ki jih potem zopet oddajajo za drag denar novim najemnikom in tako pridobivajo denar za nove hiše Dva tako zelo petična gospoda sta bila tudi že občutno kaznovana po tukajšnji davčni upravi, pa ne radi oderuštva, temveč radi utaje najemninskega davka! In ravno ta gospoda se je pred letom dni ob novici, da bo PZ zidal v Kranju, najbolj prestrašila, ker je pač 'vsakdo skoraj upravičeno računal, da bo dograditev velikih novih stanovanj vsaj stabilizirala, če že ne znižala najemnine. Sedaj pa je povzročila zidava velike stanovanjske hiše PZ ravno nasproten učinek, kakor se je splošno pričakovalo. Namesto nižjih najemnin se bodo zahtevale glede na cene PZ višje. PZ opravičuje sebi in javnosti najemnine s kalkulacijo, na podlagi katere bi morala nova hiša dona-šati čistih 6 odstotkov. To ie glede na cilje PZ in v njem naloženi denar privatnih nameščencev razumljivo, vprašanje je pa, če se bodo mogle tako visoke najemnine, enake skoraj onim v Ljubljani, pri nas držati. Po našem mnenju to ne bo mogoče. Zato predlagamo, da si uprava PZ v Ljubljani poišče v Kranju eno ali več zanesljivih oseb, ki pa morajo biti iz krofov nameščencev ali pa zastopnikov podjetij, ki imajo največ plačujočih Članov PZ in ti naj po pritegnitvi odgovornih faktorjev določijo najemnine, ki bodo odgovarjale krajevnim razmeram in plačilni zmožnosti reflektantov. Stiriprocentna amortizacija je sicer nižja od imaginarne šestprocentne, je na sigumejša in pri solidnih zavodih naj realnejša. Rij'avec Vladimir: Gazele Sedim na dvorišču, v senci košate trte, ki je že zdavnaj odjokala in so se njene mladike, mogočni temnozeleni listi, krepki cveti, bohotno izprepleli po latnikovi mreži Vonj razgretega muškata mi draži nosnice. .. roke so mi lene. da jih še premakniti ne morem ... in misli težke, neokretne. Spanec mi sili v oči — komaj se mu upiram. Sonce pripeka. Niti za ščepec vetra da bi pregnal soparico. Bledi, jetič-ni listi vrb« so se povesili in obstali kot prikovani. Nič se ne zgane. Povsod mir kot da je umrlo vsako življenje krog mene. Ah. ne! — Prijetno žuborenie prihaja od n?kod Živahno in enakomerno, skomin i a joče me na Smetanovo Vltavo. Počasi, prav počasi naraste v mogočno pesem ... in se spet vrne v mirno strugo — iz krajnega razburjenja v dobrodušno čebljanje, brez trohice hudega v sebi Večno gibanje; ne vem, kdaj se je začelo.. . sam Bog ve, kdaj se bo končalo. V kr:vo okolje si me postavil, dragi čitatelj! Prav gotovo v krivo. Pa nič zato! Vem. da so vzrok temu gornje vrsti--! —--Ni raia. ni začaranega ?ozda. ni 7?atol?F;h vil. da bi drobile pravljice iz tisoč in ene noči . . tudi poskočnega potočka ni nikjer. Sedim na dvorišču---in žuborenje je le živahen pogovor sosed, ki so se v pasjih dneh, ko svet stoka v peklenski napetosti zaradi Danziga, Mongolije in Mandžurije, Maginotove in Siegfriedo-ve linije... da, pogovor sosed, ki so se v teh dneh kljub počitnicam zbrale za bližnjo mejo k parlamentarni seji. In seja poteka nadvse živo. Razglabljanja o vsem mogočem, kar je v teku tedna obiskalo prelepi šišenski raj. Teče, teče in teče... kot namazano. Nehote prisluškujem... in glej dragocenega odkritja!... Odkritje, seveda! Če vas že zanima, kakšno, vam moram poprej priznati, da sem bil v srednji šoli močno zaljubljen v gazele. Tudi drugače v pesmi, saj nas je znal lepo sprijazniti z njimi — čeprav čistokrvne realce — priljublieni loškopotoški poliglot z večnim zdravim nasmehom na ustnicah... in ki nikakor ni — čast mu! — kot pokojni Matija Cop, da ne bi dal »od sebe nobene fige«. Sicer sem se mu nekoč hudo zameril, ko sem ga v naglici prav po ljubljansko vprašal, če je nemara kje videl »slugeta«, ki sem ga iskal. »Slugo, mar ne?« je popravil, nato pa vzrojil. »Strežnica! Si boš kdaj zapomnil?! ... Slugeta... slugeta...!« se je še popačil Zameril sem se mu res. kar pa zaljubljenosti ni preveč škodilo... in sem znal na pamet menda vse gazele, ki jih je v tistih časih premogel slovenski papir. Saj jih ni bilo toliko, da bi bili zanje potrebni posebni možgani!... In do danes sem kajpada pozabil vse, — celo od vzorne Prešernove mi je ostalo ▼ spominu le Med otroci si igrala, draga, lani, — čas biti, letos že unemaš srca po Ljubljani, — čas hiti... Čas res hiti — pozabil sem sploh mnogo, a da jih nimamo več napisanih, na je še vedno žal. Napisanih, pravim ..ker da jih naš — posebno Ženski! — svet v navadnem pogovoru kaj rad rabi, do tega glomaznega odkritja sem prišel usodnega popoldneva. Kaj takega! Pa sem že storil križ nad njimi!... Res ne sme Človek prehitro obupati ter takoj vreči puške v koruzo kot jo je tisti, ki se je namenil v Ameriko in so se mu nekateri smejali ter menili, da si pustijo mirne duše seŽga-ti na trebuhu vse, kar bo tam prislužil. in je — boječnež! — ostal doma ... Čas zdravi — tudi gazelic bo še dovolj! Parlamentarna seja. Menda najvažnejša točka dnevnega reda: gospa Frni-kula ter njena mlada hčerka zapeljivih pogledov, ki pa kljub vsemu ni, da bi se kdo usidral ob njej. Za uvod: shuj-ševanje. Zedinile so se namreč, da je gospa Frnikula močno izgubila na ob- segu, kar so ji — vse težjega kalibra — na tihem in na glas zavidale. Da sem bil v tistih trenutkih v njihovem krogu, bi jim bil prav gotovo izdal klasično sredstvo za shujšanje — baje nadvse učinkovito — ki ga je priporočila mama mojemu očetu: naj se namreč vsak večer namaže po trebuhu s teščo slino, pa bo boben kaj kmalu splah-nil... K stvari! Prišlo je na dan, da je vzrok Frnikulčinemu shujšanju prav za prav njena hčerka... skrbi pač, ki jih ima z njo. Tako se je vsaj zaupala svoji najboljši prijateljici, ki je medtem povzela besedo. Kar poslušajte, kaj ji je rekla: Zagledala vanj se je v Zvezdi pri kavi, — je rekla, Glej Šmenta! V nedeljo smo bili na Savi, — je rekla, Minilo še dobre pol ure ti nI, Kako sta ognjeno si zrla v oči!! — je rekla, Nič spati ne morem, srce me boli. V pomladi minuli imela je tri, — je rekla, Bogati so bili, a vsi so odšli! Z otroci so danas res težke skrbi — je rekla! Da, da! Tako je rekla!... Gospa Frnikula namreč o svoji nadobudni hčerki. Vse gola resnica! — — Pa o tem nisem podvomil niti razmišljal... v I glavo mi je šinilo nekaj drugega: da i je bila zgodba povedana v obliki ma-lcdane Čistokrvne gazele z lepo zvenečim odpevom. Sicer nekoliko šepavo — no! — tudi ritem je le daktilski in ne trohejski.. . kar pa nikakor ne igra odločujoče vloge. Gazela ... Nikar ne mislite, da je bila kratka! Zapisal sem, kolikor mi jo je ostalo v spominu... a rečem vam, da je bila dolga, strašansko dolga! V svetovnem pesništvu, dasi me gazele še posebej zanimajo, ne vem za tako dolgo!. .. Mirno se je začela ... naraščala ... ah, užitek! Kar se dinamike tiče pač najboljša prispodoba: Smetanova VItava! Ze res, da ga ni, ki bi vzel pero v roke ter umotvore ovekovečil... a to me danes ne skrbi bog ve kaj. Srečen sem ter prepričan, da gazelic ne bo tako kmalu konec. Bo že ženski svet poskrbel zanje.-. Nenadoma me je zmanjkalo. Zadremal sem in zasanjal o tenko odeti muzi z zlatim vencem v roki, ki ga je držala nad glavo... uganite komu! — Galileu! No da, Galileu! Zakaj prav njemu, mi ni hotelo v pamet... A Galileo Galilei je venomer neumorno ter resno ponavljal: »In vendar se vrti!... In vendar ae vrti!.. .c In vendar se vrti... Le tega ne vem, če je mislil s svojimi besedami zemljo ... ali nemara še kaj drugega... Pa brez zamere! Strem 6 »SLOVENSKI NARO Pf, torek, 10. oktobra 1939. 5tev2'0 Banket vpokojenih ameriških lepotic Na sveto je vse minljivo, tudi ženska slava in lepota V VValldorf Astoria hotelu v New Torku so priredili oni dan banket vpokojenih lepotic. Ta hotel stoji v nevvvorškem okraju, kjer imajo svoje palače in vile največji bogataši. Banket vpokojenih lepotic, kakor so ga nazvali Američani, navdušeni za dobre primere, je bil prirejen v prestolnici nebotičnikov, kjer gotovo ne poznajo pomanjkanja glede svečanosti vseh vrat, Vzbudil je splošno pozornost najširše javnosti, ker je bil demonstracija enega izmed redkih ideilov namreč lepote. Američani visoko cenijo žensko lepoto. TućH v Evropi se še mnogi spominjajo Siegfc i girls. tistega vtelesenja ženskih čarov, iz katerega so znali spretni Američani kovati milijonski dobiček. Pred 15 leti se je po vsej Ameriki govorilo, da morejo biti sprejete v Zc; balet samo najlepša ameriška dekleta. To je bil pač zadosten razlog dolarskim magnatom, da so iskali žene med Članicami Zetbaleta. In kmalu se je uveljavil nepisani zakon: naj ne bo nobene Siegfeld girl, ki bi ne našla moža, Čigar premoženje znaša več milijonov. Po smrti svojega ustanovitelja pred 11 leti, je izginila ta po bogastvu sloveča plesna skupina z obzorja. Članice tega slovečega baleta so se pa sestajale vsako leto v hotelu Astoria, kjer so obujale spomine, ter si pripovedovale svoje doživljaje, pa tudi svoja razočaranja. Gotovo leta niso dvignila nekoč tako oboževane dekliške lepote, kar pa ne more zmanjšati slave bivših plesalk. Lepota, ples in bogastvo na tekočem traku. Na čelu polno zasedene slavnostne mize sedi gospa Eleonora R. Ona prav nič ne prikriva, da se ji v otroških letih niti sanjalo ni, da bo nekoč stanovala v ulici nevvvorških milijonarjev. Park avenue. Njena mati je bila garderoberka v nekem lokalu. Vsak dan je morala takrat 16-letna Eleonora nositi že ob 4. zjutraj z doma zajtrk. Nekega ranega jutra je gospod v fraku opazil prezebajočo deklico. Nekaj besed, nekaj plesnih ur in čez šest tednov je deklica že plesala na krasno razsvetlje- nem odru v Siegfeldovem baletu. Cez tri mesece so prinašali ameriški listi na prvih straneh njeno sliko. Bila je nevesta bogatega hotelirja R., gospoda v fraku, ki jo je bil srečal v nočnem lokalu. Njena čila, nekoliko zavaljena soseda za mizo, porabi letne dohodke v znesku 125 tisoč dolarjev. Njen življenjski roman je podoben čisto kratki zgodbi. Nekega dne je nastopila na odru. Nekega dne se je zaročila s Frederikom G., največjim delničarjem neke brooklvnske parobrodne družbe, nekega dne se je omožila, nekega dne je oblekla žalno obleko, nekaj časa je plakala, potem je pa zavzela milijonsko dediščino v svojo upravo. To je bila članica baleta Grift. Ko je še nastopala kot plesalka je vzbujala v newyorškem damskem svetu splošno pozornost s tem, da se je pojavila na vrtni svečanosti Borznega kluba kot prva žena z umetnimi trepalnicami. Kot milijonarjeva žena in vdova je zaslovela po svoji zapravljivosti in to slavo vživa še sedaj. Glavno skrb posveča svoji postavi. Da bi ostala lepa, ima najeti dve slepi maserki. Vsaka članica slovečega baleta bi lahko dala na razpolago romanopiscu gradivo za celo knjigo. Med vpokojenimi h poticami je tudi Lilian, ki je bila pred 15 leti naj-veselejša Članica slovečega baleta. Vsi so jo imeli radi. Bila je povsod dobrodošla prijateljica, ki je imela za vsakega dobro besedo ali prijateljski nasvet. Nekega dne je pa posegel v njeno življenje moški. VI-ceprezident je bilo natiskano na njegovi vizitki in rudniki, ki je bil za njihovo izkoriščanje ustanovil velik koncem, so obetali milijonski dobiček. Lilian je morala skrbeti za priletno mater in dva brata. Zato ni čuda, da je bila takoj pripravljena poročiti se z njim. Čim jo je zasnuLil. Pol leta je trajala njena zakonska sreča, potem se je pa pokazalo, da so rudniki samo peščene jame. Cez tri dni je moral Liliane mož v zapor. Vzela je škatlico s cigaretami ter hodila v plesnem baru druge vrste od mize do mize. Banket vpokojenih lepotic traja cd poldne do polnoči. Po njem ostr.nejo samo prazni krožniki in steklenice. Pogled na mizo je žalosten prav tako kakor je žalostna usoda marsikatere izmed teh žensk. Vse na svetu je minljivo, tudi ieratlfi '^n-ita in slava. se je astrolog 0U Prerokovanja o ideologijah, ki se bodo združile — Težko je zapisati besedi: Vojna bo Francoski in anrf'e'ki listi so si astrologe pošteno privoščili, ker n' noben astrolog jasno in nedvoumno napovedal, da bo leta l°o9 izbruhnila v F.vropi vojna med Nemčijo in Poljski ter med Nemčijo in Francijo in Anglijo. Francija jc mobilizirala v prvih dneh septembra. V vojašnici jc nekdo, ki se je vedno zanimal za a.ctroIo:ka poročila v listih, sreči 1 svojega znanea-astrolo^a. ki je bil tudi ze v uniformi. — Dobri ste, vi astrologi, je dejal prijatelj mobiliziranemu astrologu, polteno ste ga polomili, ker niste napovedali vojne. Astrolog je bil v zadregi, izmotaval se je. da so zvezde kazale na kritično dobo, a naravnost na vojno niso kazale. Ali bi mi pa ti zdaj vsaj povedal, kdaj se bo vojna končala? je vprašal prijatelj astrologije. Astroiog je odgovoril z vprašanjem: Pa bi mi ti prijatelj zdaj verjel, če bi ti povedal, kako dolgo bo vojna trajala? Ne bi verjel! je rekel prijatelj astrologije. No. vidiš kakor v mnogih drugih rečeh na tem božjem svetu, je povzel astrolog, je tudi v astrologiji glavno vera. Kdor nima vere. ta tudi z astrologijo ne bo odrešen. Na šale, ki so jih zbijali mnogi na račun astrologov, ki niso v zvezdah videli zapisane vojne, so se oglasili astrologi in se branili, češ da nihče ne ve. ob kateri natančni uri in minuti je bil rojen - v Oglasil sc jc pa tudi astrolog Kerneiz, ki je pojasnil polomijo drugače in opozoril na svojo napoved ob začetku tega leta, v kateri je nekako v rožicah v resnici napovedal dogodke, ki so se izpolnili. Ze večkrat sem napovedal, je sporočil pariškim listom Kerneiz, dogodke, ki se izpolnjujejo, objavil sem napovedi v francoskih in tujih revijah, in sicer tako jasno in nedvoumno, kolikor mi je bilo po vesti mogoče, klajti razumeti morate, da je težko za astrologa napisati kar naravnost: Vojna se bo pričela tega leta in tega dne. Tako težko je to in tako nemogoče, kakor reči 'A P MELN1KOV. ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA ROMAN — Tako vendar ne morete živeti! — je vzkliknil Murzajev razburjeno. — Izpolnite mojo vročo željo in sprejmite od mene denarno podporo. — Ne potrebujem je, — je odgovorila odločno. Ne potrebujem od vas denarja, temveč to, kar ste mi že dali — laskavo besedo dobrega prijatelja. Čemu bi potrebovala denar, — saj sem vam rekla, da sta mi glad in hlad pomagala prenašati duševne muke. — Morda nočete sprejeti denarja od zasebnika, čeprav sem vaš prijatelj. Če je tako, se pa obrnite na ruski odbor. — Jaz? Ruski odbor? Nikoli! — je vzkliknila Ariadna prestrašeno. — S tem bi prekršila obljubo, dano Olegu Kiriloviću. Častno sem izpolnjevala njegovo povelje tudi v času svojega burnega, grešnega življenja v Parizu, ker Rusov nisem potrebovala. Zdeli so se mi preveč siromašni. Zdaj mi je vsaka njegova beseda sveta, ker ga ljubim, če bi prekršila to, kar sem mu obljubila, bi zagrešila isto verolom-nost, kakor takrat, ko sem poljubila njegovega brata Vsevoloda s stekleničko strupa v roki. Govorite o odboru, ki ga ne potrebujem. Moja duša hrepeni po nečem drugem, toda jaz ne smem in nimam pravice prestopiti praga. zdravniku vpričo pacienta: Izgubljeni ste. tega in tega dne boste umrl, V neki veliki ženski revij: sem dne 2. decembra 1. 1938 napisa! v astrološki napovedi za I. 1939 o zdru/ttvj nacistične in boljševiške ideologije, kar so tedai skoraj vsi smatrali za nesmisel. V reviji je glede tega astrolog Kerneiz rekel takole: Posebnost v konstelaciji pkmetov v letu l°oQ je v tem da so M^sec, Jupiter. Saturn. Sonce in Merkur v znamenju Rib v realnem živalskem krogu. To je kritična konstelacija. Če bi bila cvrop>ka celina geološko še neustaljena. kakor so nekateri predeli Azije in Amerike bi po teh aspek-tih sodili, da bo Evropo zadela strašna potresna katastrofa Ker ie ta možnost skoraj izključena, je soditi, da se bo zgodilo nekaj podobnega v političnem življenju. V času od 21. marca 1939 do 21. marca 1940 bodo torej nekateri dogodki torej prevrnili odnošaje med narodi in notranjo strukturo narodov. V teku 1. 1939 se bo pričel proces združevanja ideologij. Temu procesu se ne bodo mogli izogmti niti narodi, ki so ideološko nekako nevtralni Sovražne si sile se bodo sprijateljile in si nadele skupne cilje, tako da med njinv ne bo več nobene bistvene razlike. V vznemirljivih okoliščinah se bo vse to dogajalo in v nekaterih državah bo nova ideologija nenadoma izpodrinila staro, za najbolj revolucionarno ideologijo smatrana ideologija pa se bo prelevila v najbolj konzervativno. V raznih okoliščinah v mnogih pretresih se bosta skušali fašistična in boljševiška ideologija združiti v eno samo enotno ideologijo. Tak razvoj bo v glavnem značilen za svetovne dogodke v prihodnjih štirih letih. Ker se zdi, da so se dogodki v Evropi od septembra začeli v resnici razvijati v smeri, ki jo je napovedal Kerneiz, lahko rečemo, da je ta astrolog rojen pod — srečno zvezdo. ---- •- Inserirajte v „SL Narodu"! Tudi radiuma ne bo zmanjkalo Uradno je Anglija sporočila svetu, da ii sirovin in živil ne more zmanjkati, četudi bi traja'a vojna več let in spričo primdnih bogastev, ki jih ima v kolonijah in domi-nionih. je Angliji to trditev ves svet verjel. Glavni dobavitelj surovin Angliji bo Kanada, ki bo dobavljala ne samo železo in zlato, temveč tudi druge manj znane, a v vojni industriji zelo potrebne kovine, kakor bentonit, brurit. manganijev dolomit itd. Kanada pa bo Angliji dobavljala tudi radium. katerega bo vojujoča se Anglija potrcbo\ala mnogo več! kakor v mirnem času. V severnovzhodni Kanadi so ogromna ležišča uranove rude. Okrog 100 gramov radiuma lahko Kanada pridobi na leto iz teh ležišč, to je več kot je potrebno za kritje potrebe v Kanadi in v Angliji ob naj večji mogoči porabi te dragocene skrivnostne kovine. Ljudsko štetje v Angliji Angleška vlada je odredila splošno ljudsko štetje, ki je bilo potrebno zaradi pri-četka vojne z Nemčijo. Zadnje ljudsko štetje y Angliji je bilo l. 1931, v osmih letih se je stanje prebivalstva v Angliji bistveno spremenilo. Vlada hoče ugotoviti nc samo število prirastka, temveč tudi porazdelitev prebivalstva v posameznih delih države, gostoto v poljedelskih in industrijskih krajih itd. Po sodbi strokovnjakov, se je od zadnjega ljudskega štetja prebivalstvo Anglije povečalo za več kot milijon ljudi od L 1931 in za več kot 4 milijone od leta 1914. Gostota v posameznih predelih države se je zelo spremenila, ker so se ljudje naselili v industrializirana mesta. Anglija misli pa tudi na možnost uvedbe živilskih kart in je tudi iz tega razloga odredila splošen popis prebivalstva ki bo manj natančen kakor 1. 1931, kajt: zapisano bo samo ime. starost, poklic kraj bivanja in vojaška obveznost prebivalstva. 65 tisoč uradnikov popisuje od 1. oktobra angleško prebivalstvo, stroški ljudskega štet- ja bodo znašali okoli 300.000 šterlingov, to je okoli 66 milijonov dinarjev. Takoj po j končanem popisu bodo obasti porazdelile med prebivalstvo karte za živila. Vsak izmed popisovalcev mora popisati od 600 do 700 družin. Sodijo, da ima zdaj Anglija na-i 48 milijonov prebivalcev. Umrljivost v Franciji Na krivulji pariške umrljivosti se dobro vidi, kako more moderna zdravniška pomoć odgoditev trenutek smrti. Znano je, da je umrljivost v Franciji razmeroma večja, kakor v drugih državah, manj znano je pa, kako se je francoskim zdravnikom posrečilo v zadnjem stoletju potisniti umrljivost navzdol. V letih 1846 do 1855 je odpadlo v Franciji na 10.000 prebivalcev 240 smrtnih primerov letno, leta 1930 pa samo Se 160. Umrljivost je torej nazadovala za celo tretjino. To znatno zboljšanje ljudskega zdravja izvira iz podxxbnih statistik, ki jih je sestavil za mesto Pariz Moine. Francoski zdravniki so si zlasti prizadevali zmanjšati otrobKO umrljivost, se pred 00 Kti je pobrala izmed 100.000 otrok davica 705, zdaj pa samo 31.9 otrok ali pni liino 4.5rć prejšnje umrljivosti. Pri ošpicah se je nižala otroška umrljivost za OJ'I od 535 na 53.4 otrok, na 100 000 Oslovski kašelj je zahteval izmed 100 000 otrok svo^čas 160 žrtev, zdaj pa samo 39.5. Spalna bolezen je pobrala neke č izmed 100.000 otrok 42.3, zdaj pa kem:!j 5 otrok. Umrljivost za tube rku ozo je bila znižana za 0 ,. drugih bolezni dihalnih organov pa za 55 7. Pač pa narašča umrljivost med žrtvami raka ter bolniki, ki jih mučijo bolezni srca, žil in ledvice. Manifestacija za duS:$viie vrednote je bila nedeljska otvoritev umetnostne razstave Kluba neodvisnih Ljubljana. 10. oktobra V teh nemirnih dneh, ki više nad Evropo, ie izjavil v nedeljo pri otvoritvi V. umetnostne razstave Kluba neodvisnih predsednik prof. Stane Kregar, hoče klub s svojo razstavo poudariti, da je prav zdaj potrebno gojiti v narodu smisel za duhovne vrednote. Likovno umetnost ljubeča Ljubljana je s svojim obiskom pri otvoritvi pokazala, da ima v teh nemirnih časih človek tudi več smisla za prizadevanje umetnikov. Že dolgo ni bilo v Jakopičevem paviljonu ob otvoritvi toliko obiskovalcev. Zdelo se je, da so prišli umetnosti naklonjeni Ljubljančani s posebnim veseljem k otvoritvi razstave Kluba neodvisnih, ne samo zaradi tega. "ker so razstavljale! že na prejšnjih razstavah dokazali, da so vsegra upoštevanja vredni resni in talentirani iskalci ln obiskovalci lepote, temveč tudi zaradi tega. ker v teh nemirnih časih, ko grme nekje topovi in teče kri ter bombe in granate uničujejo in rušijo, človek silne je zahre-peni po oblikovani lepoti. Umetnina na platnu ali v marmorju ni samo snovi ujeta lepota, v snovi izražena večnost, harmonija, red in pozitivnost, umetnina je tudi simbol gradečega, kaos premagujočega človeka, ki se zoperstavlja destruktivnim nagonom. Zaradi tega so prihajali ljudje včeraj k otvoritvi razstave Kluba neodvisnih z naravnost svečanim korakom in so vstopali v Jakopičev pavi1 ion kakor se vstopa v svetišče. Spričo kvalitetnih del. ki so jih obiskovalci občudovali, je bila včerajšnja otvolitev te razstave pravcata kulturna manifestacija za duhovne vrednote in obenem pravcata demonstracija proti duhu nasilja, samovoljnosti, terorja in uničevanja. Predsednik Kluba neodvisnih prof. Stane Kregar je pozdravil bana dr. Natlačena, predsednika Narodne galerije dr. Frana Windischerja, ravnatelja Janeza Zormana, zastopnika mestne občine prof. dr. Pretnarja in druge, nakar je navzoče pozdravil v imenu Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Saša šantel, poudarjajoč, da je uspeh razstavljalcev. ki so vsi tudi člani Društva likovnih umetnikov, prav tako uspeh matičnega društva. Opozoril je na kvaliteto razstavljenih del ln je razstav-ljancem čestital. Prof Stane Kregar fe nato opozoril na ideje in načela, ki združujejo vse razstavljalce v bolj ali manj izrazito duhovno celoto glede na način umetniškega ustvarjanja in glede na umetniško hotenje, ki ga razstavljale! kažejo v svojih delih. Vsi morete opaziti, je rekel prof. Kregar, da ie razstavljalcem vzor umetnost romanskih narodov. Ni to slabost in tudi ne zaničevanje in omalovaževanje slovenskih vrednot. Ali niso vsi naši veliki umetniki — šubica, Petkovšek. Grohar, Jakopič — bili istega mnenja? Pa je bilo takole zapisano te dni. »Slovenska umetnost nikoli ne bo kalila na različnih pariških modnih domi-slekih. Pri nas ne potrebujemo nikakih izumov ali propagatorjev za take izrodke«. Vem in prepričan sem, da vi niste tega mnenja. Mar naj nam bo vzor umetnost tistih narodov, ki so se sami učili pri Romanih? Za koliko revnejši bi bili brez Su-blca, Petkovška, Groharja, ki so se učili v Franciji in Italiji. Klub neodvisnih trdno ostaja pri svojem sklepu in nič ga v tem sklepu ne more omajati, da raziskuje nova pota. Čeprav vsa mračna in neznana. Sami se lahko ob delih na tej razstavi prepričate, da se klub ni izneveril temu svojemu programu. Vsem našim članom so veliko dale nove smeri, posebno kubizem s svojim vrednotenjem forme, fovizem z vredno-ter^em barve in ne najmanj nadrealizem. Vsi razstavlialci so pod temi vplivi in tudi naš najmlajši član Evgen Sajovic, ki prvič nastopa na naši skupni razstavi. Pri njegovi umetnosti, kakor vobče pri večini mo-dene. odpovedo znanstvena poučenja in dogmatično vrednotenje. Njegov. > .slikarstvo je preprosto, a je harmonično, čisto preprosto človeško. Pridružuje se. kakor tudi vsi ostali, neohumanizmu. ki daje poudarek na človeka z njegovim skrivnostnim življenjem, mišljenje in srcem. Narodi spravljajo v vojnih dneh svoje umetnine na varno in s tem poudai jajo, kako velike važnosti so umetnine za narodi. Naj bi se spoštovanje do umetnosti, ki ga je pokazal obisk ob otvoritvi, tudi pri nai utrdilo in razraslo na stopnjo, kakršno likovna umetnost zasluži. V štirih sobah Jakopičevega paviljona je vseh 12 Članov KHiba neodvisnih razstavilo okoli 85 slik in kipov. Razstavili so Zoran Didek. Boris Kalin, Zdenko Kalin, Stane Kngar. France MlheliČ, Zoran Mu-šič, Niko Omersa. Nikolaj Plrnat, Marij Pregelj, Karol Putrih. Evgen Sajovic ln Maksim Sedej. Glede na napredek v razvoju teh naših mladih mojstrov nudi sleherni izmed njih nekaj presenečenja, in sicer presenečenja v kvalitetni poglobitvi v ustvarjanju. Iz CeJfa —c Sokolska komemoracija. Sokolski društvi Celje-matica in Celje I sta priredili ob petletnici mučenlške smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinltelja v ponedeljek zvečer v telovadnici v mestni narodni šoli komemoracijo za svoje pripadnike, ki so docela nanolnili telovadnico. Starešina Sokolskega društva Celja-matiee br. dr. Milko Hrašovec je v lepo zasnovanem govoru prikazal nesmrtni lik velikega kralja, ki je bil zares vodja svojega ter je dal svoje dragoceno življenje za svoj narod in državo. Njegova smrt naj nam bo vsem svetel zgled požrtvovalnega dela za narod in državo ter ljubezni in pripravljenosti, da damo za svojo di-žavo in svoj narod tudi svoje življenje. Ko je soko-.ska množica ob zaključku govora počastila spomin nesmrtnega kralja s klici Slava !c, je Se zapela himno >Hej. Slovani!« ■—c Naletnem občnem zboru ^re^kega učiteljskega društva v Celju je bil v soboto izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Fran Roš, podpredsednica Franja Y\ ud-lerjeva. tajnik Josip Kotnik, blagajničarka Marija Pečnikova, odborniki Metod Požar. Vid Vertačnik. Janko Pogačnik, Bogomil Gerlanc, Ana Županova in Ruža Petelinova. V nadzornem odboru so: predsednik Julij Sevnik ter Ernest Tiran. Lizika Petričko-va, Antonija Voršičeva in Jože Zupanek. Predsednik finančnega odseka je Albert Planer, odsek učiteljic vodi Ivanka Zupančičeva, strokovni referent za šolska vprašanja je Vekoslav Gobec, referent za tisk pa Bogomil Gerlanc. —c Nesreča ne počiva. V Kamenčah pri Braslovčah je padla 72-letna dninarlca Marija Rozmanova v soboto doma s peči in si zlomila desno roko. Istega dne je n^man kolesar v celjski okolici povozil 69-!etno Josipino Franclovo, gospodinjo pri stavbeniku Jezernlku na Zg. Hudinjl pri Celju, ln ji zlomil ključnico. Ko f§ Sat 57-letni popravljalec dežnikov Jože Kranjc v petek v neki hiši na Lavi pri Celju po stopnicah, je padel ter si močno poškodoval desno roko in nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Umrla je v nedeljo v celjski bolnici 67-letna preužitkarica Uršula Sellčeva z Mrzlega polja pri Jurkloštru. POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI OOM 70 — Kakšnega praga? — Praga ruske pravoslavne cerkve. — Oleg bi vam to gotovo dovolil. — Morda. Kdo ne pozna njegovega dobrega srca kakor jaz! Saj sem sama na sebi preizkušala njegovo dobroto. Povejte mi raje, kaj se bo zgodilo, če tu živeči Rusi zvedo, da živi med njimi morilka kneza Kostrova? — Toda življenje, kakršno živite, je itak enako počasnemu samomoru, — je pripomnil Murzajev ves potrt. — Nikakor ne. Spat ležem, kadar se mi zahoče. Jem, kadar kaj imam. Svoje telo bom vzdrževala samo dotlej, ko bo Gospod poklical k sebi mojo grešno dušo. To ni samomor. To mi je znano. — Kaj ste že poskušali končati si življenje? — Da. Bilo je v eni najstrašnejših noči mojega življenja. Proti večeru sem bila zlezla v eno izmed lin koloseja in tam sem se skrila. Nastala je noč. Zaspati nisem mogla. Mračne stene ogromnega poslopja so me težile. Strašne sence so drgetale v bledi mesečini. Po glavi so mi rojile podobe razigranega Rima, opajajočega se s krvjo v areni v zabavo ljudskih množic umirajočih ljudi. Kar so se dvignile iz tal arene, namočenih globoko s krvjo, postave tam umrlih ljudi. Bilo jih je mnogo in naenkrat so me opazile. Morda je žvižgal veter po hodnikih in linah, toda jaz sem slišala njihov skupni krik: »Morilka, Juda, ki je izdal ljubezen!« Zbežala sem, oni so se pa pognali za menoj. Sama ne vem, kje sem bila. Naenkrat sem se znašla na polju. Pri valil se je oblak. Noč je bila temna, veter je žvižgal. Morda je bilo to njihovo stokanje. Vsa iz sebe sem se pognala čez most. Če se ne motim, je bil to most čez rečico Al-mono. Zdelo se mi je, da izteguje v vetru zibajoče se trsje roke proti meni. V njegovem šelestu sem slišala klic, naj umrem na dnu reke. Toda bila sem še daleč od nje, ko sem začutila v sebi nepremagljivo željo po smrti. Moje življenje je bilo smrdljiv odtok, moje mesto je bilo na dnu blatne reke. Krenila sem proti trs j u in tedaj sem naenkrat obstala pred neko cerkvico. Toda kje sem bila in katera cerkvica je bila to, nisem mogla spoznati. Zaslišala sem korake, kakor da je nekdo šel mimo mene. Zašepetala sem: »Katera cerkvica je to?« — »Quo vadiš« sem zaslišala odgovor. Sama ne vem, dali je bil to človek ali pa se je začul samo glas. Jaz sem se pa zgrozila nad tem, kar sem hotela storiti. »Quo vadiš?« (Kam greš) — me je ustavil skrivnostni glas. Ko sem se pomirila, sem spoznala, kje sem. Bila je cerkvica Quo vadiš na kraju, kjer je srečal iz Rima odhajajoči apostol Krista, Na stopnicah te cerkvice sem zaspala in sanjalo se mi je nekaj prijetnega. Videla sem brata Kostrova, Umorjeni mi je odpustil moj greh, a Oleg me je pobožal. Prebudila sem se s solzami v očeh pod pripekajočimi solnčnimi žarki. Tista noč je bila najstrašnejša, dan je bil pa miren in radosten. Tako sem imela oba rada in ljudje mi tistega dne niso bili tuji. Od tistega trenutka sem se odločila, da nimam pravice končati si življenje. Vendar se pa to lahko zgodi. Tu je nekaj, Česar ne morem preživeti. Vem, da more strah pred tem nečem povzročiti mojo smrt. — Kaj je to? — Ne vprašujte me! To jc tako grozno, da vam ne morem povedati. — Ali vam morem pomagati? — Ne morete mi storiti večje usluge, nego ste mi jo že storili. Zdaj, ko sem vam kot svojemu dobremu prijatelju povedala vse, kar sem hotela, mi je odleglo. Morala sem vam odkriti vse svoje grešno življenje. Vi ste edini človek na svetu, pred katerim sem mogla to storiti. Milost, ki mi jo je nedostojni izkazal Gospod, vidim v tem, da je vas napotil v Rim, Rada bi vas nekaj vprašala .. . — Prosim, Dolgo je molčala, ker se ni mogla odločiti za svoje vprašanje. Slednjič se je pa le premagala in vprašala: — Ali še živi? — Kdo? — Knez Oleg Kirilovič. — On ne samo da živi, temveč prebiva celo blizu Rima. Kakor smrtno ranjena je tedaj planila pokonci, pritisnila obe roki na srce in se zgrudila na tla, — Bože moj, bože moj! Torej moram pretrpeti tudi to preizkušnjo. Pošlji mi kakršnokoli trpljenje, samo te preizkušnje me reši! Kam naj pobegnem? V katero votlino naj se skrijem? Murzajev jo je dvignil in pobožal, da bi jo vsaj malo pomiril. Ona je pa sklepala roke, kakor da je zblaznela, — Kaj vam je? Česa ste se tako ustrašili? — Ivan Grigorjevič, moj dragi prijatelj, to boste sami razumeli. To je tisto, česar se najbolj bojim. To je tisto, česar bi ne preživela. To je edino, kar bi me moglo napotiti k samomoru, — Kaj pa je to ? — je vprašal Murzajev začudeno. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Fran Jeron II Za upravo m mseratni del lista Oton Chroto* // Vsi v Ljubljani