Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 2500 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16.7. 1974). Združitev Megrada v Ingrad (SEDD1®] Delavci Megrada iz Ljubljane in Ingrada iz Celja so se na referendumu 28. maja 1981 odločili za skupno pot y obrambi in Z3ŠČiti delitev čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke, skupno porabo, urejevanje stanovanjskih vprašanj, delovnih razmerij itd. Naša delovna organizacija ni zaprta v občinske ali regijske meje. Deluje in posluje na območju cele Slovenije, zgradili smo več objektov v drugih republikah, pa tudi v inozemstvu. Ob tako povezanem, odprtem in enotnem kolektivu uživamo na trgu pri investitorjih zaupanje in podporo družbenih organov iin družbenopolitičnih organizacij. Prav zaradi teh izhodišč v poslovni politiki, je Ingrad dobil vsestransko podporo tudi pri integracijah, ki smo jih izvedli v zadnjih letih, s katerimi so se združili z Ingradom Gradbeno podjet-ie Rogaška Slatina, Gradbeništvo Hmezad iz Ža’ i, deli Montane iz Žalca in (nadaljevanje na 2. strani) Zvezna vaja ob Dnevu civilne zaščite je bila v soboto 6. junija v Celju. Prikaz vaje, kako se usposobljen upreti sovražniku ali čim učinkoviteje odpraviti vse težave morebitne elementarne nesreče, je dosegel svoj smoter. V vaji je sodelovalo tudi 105 članov iz naših enot civilne zaščite in okoli 80 pripadnikov narodne zaščite GIP Ingrad. Tehniška šola (II.del) pravočasno dograjena Že od novembra lanskega leta so tekli razgovori in priprave o združitvi treh temeljnih organizacij Megrada z Ingradom. Res temeljito so bile preštudirane vse težave, ki jih je imel Megrad v poslovanju iin možnosti bodočega skupnega dela in razvoja. Delavci so sprejeli na svojih Zborih elaborat o združitvi, v katerem so o-predeljene naloge o zagotovitvi bodočega razvoja in socMne varnosti pod skupno streho Ingrad. Zaključni zbor, na katerem so se skupno zbrali vsi delavci Megrada z delavci Temeljne organizacije gradbene operative Ingrad iz Ljubljane je bil dne 21. maja v kino dvorani šiška. Na tem zboru je o pomenu združitve najprej spregovoril generalni direktor GLpossa mag. Lojze Capuder. V svojem govoru je poudaril nujnost povezovanja in združevanja v večje in močnejše gospodarske sisteme. Navedel je nekaj rezultatov iz poslovanja Gipossa in položaj Ingrada v Gipossu. Zatem je spregovoril predsednik delavskega sveta Megrad Lojze Vrtovec, ki je orisal delo Megrada, ki naj bi v tem letu praznovalo 35 let poslovanja. Poziv ni bil zaman Zbranim delavcem je spregovoril še glavni direktor Ingrada, dipl. inž. Marjan Prelec: »S posebnim zadovoljstvom pozdravljam v tej dvorani na sku,pnem sestanku zbrane delavce GP Megrad iz Ljubljane in GIP Ingrada iz Celja. Ta škupen sestanek pa ni slučaj, temveč naša zavestna odločitev o pripravah na referendum, na katerem bomo odločali o naši skupni bodočnosti. Ob tej priliki mi ni potrebno nose-bej predstavljati moči, opremljenosti in organiziranosti delovne organizacije Ingrad. Vse to zajema poseben elaborat, ki je bil pripravljen za razpravo o združitvi. Nekaj tipičnih podatkov o Ingradu je povedal generalni direktor Gipossa mag. Capuder. Kako smo organizirani in k alko delamo v Ingradu, pa boste videli še iz filma, ki smo ga posneli v letu 1979, ko smo praznovali svoj 20-letni jubilej. Da je Ingrad uspešna gradbena delovna organizacija dokazuje njen razvoj in gospodarska moč. Smo organizirani v 12 temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih delavci v celoti odločajo c svojem delu, pri čemer pa je izrecno poudariti, da je med delavci Ingrada izredno vOlika solidarnost, ki s mio jo delavci Ingrada dogovorili in uzakonili na nivoju delovne organizacije. To prihaja še posebej do izraza v usklajevanju planov investicij, enotnem nastopanju na trgu, skupnih osnovah in merilih za Ob otvoritvi novega poslopja je ravnatelj Jože Ceršak povedal: »Z zadovoljstvom lahko proslavo ob Dnevu mladosti povežem s pomembno delovno zmago — otvoritvijo II. faze Tehniške šole. Pravočasna dograditev objekta omogoča prehod na usmerjeno izobraževanje. Zagotovljeni so pogoji za kvaliteten pouk. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja bo Tehniška šola Celje doživela že jeseni velike spremembe v vsebinskem, številčnem in organizacijskem pomenu. Ce upoštevamo še izobraževanje ob delu in višješolski študij, se bo v tej šoli izobraževalo nad 3100 učencev in študentov v kovinsko-predelovalni, kemijski, elektrotehniški in gradbeni usmeritvi, kar govori, kako pomemben je objekt za Celje in celotno regijo. Objekt je gradil celjski Ingrad. Njemu gre zahvala za izredno hitro gradnjo (v rekordnem času je bila zgrajena telovadnica) in za razumevanje investitorjevih težav. Danes, ko proslavljamo Dan mladosti, smo ponosni, da lahko izročimo ta objekt naši mladini, ki jo bomo vzgajali v Titovem duhu. Zato si tudi želimo, da bi to šolo preimenovali po tovarišu Titu«. . , flT -H -irrTTr Po proslavi smo si vsi udeleženci ogledali šolske prostore in pojasnjeno nam je bilo, da bodo v B etaži imeli pouk gradbeniki, v C elektrikarji in kemiki, v D in E etaži pa kovinarji. V D etaži bo tudi knjižnica s TV centrom. Mladinska organizacija bo domovala v B etaži, v njenih sedanjih prostorih bo tiskarna, kuhinja se bo razširila, prenovljen bo večnamenski prostor. Ogled nas je prepričal, da bo to šolo prijetno obiskovati. Vili Šuster V PRVEM ČETRTLETJU Marjan Prelec, dipl. gr. ing. Lojze Vrtovec Lojze Capuder, mag. eoc. Nekaj primerjalnih podatkov: 250000 150000 500000 Celotni prihodek na delav- Dohodek na delavca ca 8000 7000 M/ v ,/ - 6000 d Z / Iv' V 5000 / // // r / ' // // >077 707,-1 75779 7990 Čisti osebni dohodek na delavca Stanovanjska zadruga Celje. Vsi delavci navedenih delovnih organizacij so bili takoj enakopravno vključeni v poslovanje temeljnih organizacij in tudi reševanje njihovih zasebnih vprašanj. Posamezni delavci Mc-grada so že sedaj imeli priliko sodelovati z Ingradom, predvsem s temeljno organizacijo gradbene operative Ljubljana. Z velikim zadovoljstvom in s spoštovanjem ugotavljamo sposobnost, discipliniranost in marljivost Megra-dovih delavcev pri izvrševanju deli, ki so jih opravljali za Ingrad. Te izkušnje in v elaboratu zapisane smernice našega skupnega razvoja. Zlasti na območju Ljubljane, nam zagotavljajo varno pot v prihodnje. Posebej je treba ugotoviti, da je združitev Me-gradovih temeljnih organizacij Gradbena operativa, Prevozništvo s strojnimi obrati in Mobilia, z Ingradom, v skladu s širšimi družbenimi interesi po združevanju in povezovanju v velike in gospodarsko močne sisteme, kar posebej velja še za gradbeništvo. Ko s tako jasno opredeljenimi cilji, ki zadovoljujejo naše osebne in širše družbene potrebe, odločamo o svoji prihodnosti,bomo to potrdili še na referendumu 28. tega meseca. Z željo, da dobro lin Uspešno vsestransko sodelujemo se vsem, ki ste prispevali k pripravam na združitev, zahvaljujem. Vse Megradove in Ingra-dove delavce pa vabim, da se na referendumu opredelijo za združitev.« Referendum je bil presenetljivo uspešen Kot odraz zavestne odločitve in zaupanja v prihodnost, v sestavi Ingrada, so delavci z veliko večino glasovali za združitev, predvsem še v Megradovih temeljnih organizacijah, kar dokazujejo rezultati referenduma po temeljnih organizacijah. Odstotek glasovanja z ozirom na število zaposlenih v posameznih temeljnih organizacijah je bil naslednji: Megrad — Gradbena operativa 90, Prevozi 96 in Mobilia 92 odstotkov. Ingrad — GO Celje 78,8, Laško 84, Šentjur 70,7, Slovenske Konjice 94,5, Žalec 68,2, Ljubljana 90, Rogaška Slatina 91,03, Mehanizacija 68,4, IGM Medlog 79,7, Proizvodni obrati 77,1, Lesni obrati 70,5 in Projektivni biro 95 odstotkov. Sedaj nas čakajo skupne naloge Da bomo dosegli dogovorjene cilje in pričakovanja, moramo začeti s skupnim delom takoj. Interesi posameznika se bodo morali podrediti skupnim. Izvedli bomo reorganizacijo, kakor smo se dogovorili, delali složno in se veselili skupnih uspehov. Franjo Čavnik fb»t7 —■1 J Ul Na gradbišču Market Nova vas pri Celju. Pred referendumom so bili delavci obširno seznanjeni s poslovanjem DO Megrad. Pozitivni rezultati ČAKA NAS ŠE VELIKO NALOG Na osnovi trimesečnih podatkov je težko sklepati o trendih gospodarske rasti, ekonomičnosti in aikumulativnosti poslovanja posameznih temeljnih organizacij in delovne organizacije v letu 1981. Praviloma so vsako leto v prvem trimesečju rezultati poslovanja nekoliko slabši zaradi vpliva zime, kar še posebej velja za letos, ko so bile vremenske razmere zelo neugodne. Poslovanje v tem letu poteka v precej nestabilnih razmerah. Značilna je visoka rast cen, zaostrena likvidnost, upadanje inve- sticijske sposobnosti, kar vse vpliva na gospodarjenje naših temeljnih organizacij. Pomembno je, da vztrajamo pri izvajanju zastavljenih stabilizacijskih programov, predvsem na izboljšanju organizacije dela, nagrajevanju po delu in dvigu storilnosti dela, boljšem izkoriščanju proizvodnih sredstev, dvigu kvalitete proizvodnje, spoštovanju pogodbenih rokov pri izvajanju del in drago. Pomembnejši podatki za posamezne temeljne organizacije in Ingrad kot celoto so naslednji: v 000 din Element TOZD leto Celotni prih. Porab. sred. Dohodek Cisti dohodek DSSS 1980 1981 27.946 35.806 11.268 15.790 17.789 20.015 15275 15.203 Celje 1980 1981 105.334 135.415 86.994 107.432 18.872 27.984 12.326 19.327 Laško 1980 1981 61.145 42.551 53.069 31.698 8.076 10:853 5.656 4.186 Šentjur 1980 1981 18.761 43.306 11.671 34.010 7.090 9.297 4.736 6.221 Konjice 1980 1981 107.661 86.091 98.175 75.991 9.485 10.100 6.835 7.318 Žalec 1980 1981 36.239 57.628 28.147 45:863 8.092 M.675 5.000 7.134 Ljubljana 1980 1981 64.938 57.584 56.502 38.900 8.436 18.684 2.536 11.362 Rog. Slat. 1980 1981 43.468 53.221 30.343 40.522 13.125 12:699 9.459 7.420 Medlog 1980 1981 86.920 111.845 60.480 84.857 26.441 26.987 15.914 16.518 Proizv. obr. 1980 1981 27.763 32.512 12.870 17.630 13.893 14:882 10.490 9.424 Lesni obr. 1980 1981 11.655 15.254 3.321 6.258 8.334 8.997 6.214 6.516 Mehanizacija 1980 1981 45.480 51.515 22.199 26.328 23.281 25.187 15.663 15.007 Projektiva 1980 1981 5.923 6.168 1.311 901 4.611 5.267 3.604 3.794 1980 GIP INGRAD 1981 643.236 728.899 476.353 526.181 167.527 202.718 113.711 129.431 Doseženi celotni prihodek znaša 728.899.000 din, kar je za 13 °/o več kot v enakem obdobju preteklega leta. Porabljena sredstva so naraščala za 3 % počasneje kot celotni prihodek. Zaloge nedovršene proizvodnje se gibajo na približno enakem nivoju, medtem ko posamezne vrste stroškov izkazujejo različne stopnje rasti. Od pomembnejših vrst stroškov so največ narasli stroški materiala, energije, transporta in stroški neproizvodnih storitev. Dohodek se je povečal za 21 % in dosegel višino 202.718.000 din. V okviru dohodka največji porast beležijo davki in prispevki 122%, del dohodka za obresti 89 %, medtem ko se je prispevek TOZD za DSŠS povečal za 20 %. Cisti dohodek znaša 129.431.000. V čistem dohodku so udeleženi osebni dohodki z 78 % ter so porasli za 18 %. Realizirani osebni dohodki za DO se gibajo v okviru družbenega dogovora, medtem ko so nekatere TOZD tudi nekoliko prekoračile dogovorjene okvire. Posamezne TOZD gradbene operative so dosegle večji celotni prihodek, druge pa manjšega v primerjavi z enakim obdobjem lani, odvisno od obsega in strukture opravljenih del, oziroma vpliva zalog. Najvišjo akumulativ-nost izkazujeta TOZD GO Ljubljana in GO Celje. Med TOZD, ki se ukvarjajo z ostalimi dejavnostmi, je najbolj ugoden rezultat dosegla TOZD Lesni obrati, medtem ko TOZD Mehanizacija izkazuje manjšo izgubo. V zvezi z zaostreno likvidnostno situacijo, je finančni svet sprejel predlog ukrepov, katere morajo izvajati temeljne organizacije za izboljšanje stanja na tem področju. Lahko zaključimo, da so doseženi pozitivni rezultati, vendar nas čaka še veliko nalog, da bi dosegli cilje, ki smo si jih zastavili z letnim planom. Nikola Schcll Naši delavci o svojem glasilu Uredniški odbor je na začetku leta ocenjeval vsebino in izdajanje Glasila v preteklem letu. Med drugim je ugotovil, da delavci vseh informacij, ki jih posredujemo v Glasilu ali v drugih oblikah obveščanja, ne preberejo, ker jih često tudi ne dobijo. Prav zato je uredniški odbor priporočil sindikalni organizaciji, da naj bi sprožila med delavci v temeljnih organizacijah razpravo o obveščenosti. O tem naj bi govorili tudi na sestankih samoupravnih delovnih skupin. Glasilo je naše osrednje sredstvo za obveščanje delavcev. In ker smo želeli dobiti pristen odgovor, kako ga delavci ocenjujejo, smo oragnizirali in izvedli majhno anketo. Kaj je pokazala in kaj so anketiranci povedali? Najraje odnesem časopis domov. Talko ga v miru prelistam, seveda tedaj, ko imam čas. Pregledam ga od prve do zadnje stra- MATO DVORSKI, KV zidar, TOZD GO Žalec, objekt NAMA Levec (v Ingradu 17 let): Časopis dobivamo redno. Tako smo tudi prvomajsko številko dobili pred prazniki. Na splošno mi je všeč in rad ga prelistam. V njem se čuti utrip Ingrada kot celote. Naše temeljne organizaci- SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPINA: Delavci TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina pri delu na zunanji ureditvi upravne zgradbe v Šmarju pri Jelšah. V sikupini so bili: Stanko Jesih — KV zidar (iv Ingradu 11 let), Jože Lugarič - KV zidar (7 let), Statiko Kobale — KV zidar (7 let), Janez Škorc — KV zidar (2 leti) in Štefan Pobdžin — zidarski učenec. Do nas pridejo informacije bolj poredko ali z zamudo. tako je tudi z Glasilom. Zadnji dve številki Glasila, v katerih je bila objavljena informacija o pripravah na združitev Megrada z Ingradom, smo dobili s precejšnjo zamudo. O pripravah na združitev sem bil seznanjen kot delegat v delavskem svetu temeljne organizacije in sem o tem govoril juti! v sikupini, sicer bi ne bili pravočasno obveščeni o tem pomdbnem dogodku, je imed drugim poudaril Jože Lugarič. Vsi so bili mnenja, da bi morali biti bolje in več seznanjeni o dogajanjih in odločitvah znotraj lastne temeljne organizacije. Zato se navdušujejo, da bi bila rubrika »Iz naših TOZD« stalna. Tako bi se čutili bolj povezani v svoji temeljni organizaciji, še zlasti ker delajo na oddaljenih gradbiščih. Dobro je, da objavljamo imena kršilcev delovnih dolžnosti, ker posamezniki povzročajo nered v sku- Stanko Jesih, Jože Lugarič, Stanko Kuhale, Janez Škorc in Štefan Pobežin (od leve) je so zastopane v časopisu, če že ne vedno s prispevki, pa vsaj s slikovnim materialom. Tako vsaj spoznam, kje in kaj vse delamo. In tako nehote spoznaš, da pripadaš velikemu kolektivu, res veliki družini. Opažam, da so pogostejše vesti iz tistih temeljnih organizacij, ki iso bliže sedežu delovne organizacije. Zanima me športna rubrika, ker sem v temeljni organizaciji tudi sam aktiven športnik. Rešujem pa tudi križanko. V samoupravni delovni skupini včasih kritično razpravljamo o tem, da nam manjka informacij samoupravnih organov, zato menim, da bi marsikatere probleme hitreje in lažje rešili, če bi bili bolje informirani in če bi tem vprašanjem, tudi informiranosti, posvetili več pozornosti tehnični kadri. pinah, ki je lahko v celoti zelo prizadevna. Marsikoga pa prav Objava v Glasilu odvrne, da bi še kdaj stopil na pot kršitve delovnih dolžnosti in reda. Mladinca Škorc in Pobežin sta dodala, da sta premalo vključena v mladinske aktivnosti in da delno krivdo za to nosita tudi sama, ker ne iščeta stikov z drugimi. VINKO PRELOŽNIK, KV zidar, TOZD Šentjur, objekt: poSlovno-tstano- vanjski blok Šentjur (v Ingradu z učno dobo vred 4 leta): ni, preberem pa tisto, kar me zanima. Glas mladih preberem v celoti. Tako vsaj zvem, kaj delamo mladi v Ingradu in kako smo organizirani. Mladinci v naši temeljni organizaciji nismo preveč aktivni, tudi sestankov ni veliko. Zato ni dovolj priložnosti, da bi se o vs.em tem kritično pogovorili. Preberem tudi prispevke iz drugih temeljnih organizacij. Prav je, da Glasilo posreduje tudi poročila o disciplinskih prekrških. Menim, da to dobro vpliva na kršilce in da jih tako tudi časopis opozarja, da tu in tam ne delajo prav. Kadar zasledim pomembno informacijo, opozorim tudi sodelavce nanjo. Rad rešujem križanko, čeprav je še nisem nikoli poslal. Na vprašanje, če bi kdaj tudi sam kaj napisal za Glas mladih, moram reči, da bi, če bi me kdo spod-dil, oziroma povabil k sodelovanju. JELKA ŠTURM, knjigovodja osnovnih sredstev, Skupne službe (v Ingradu je 22 let): Glasilo rada preberem takšnega kot je, čeprav bi ga lahko z novimi rubrikami še izboljšali in popestrili. Moram reči, da me obvešča o marsičem, kar se dogaja v Ingradu. To pa ne morem trditi za vse. Nekateri imajo do njega prav odklonilen odnos. Ne vem zakaj, saj je to vendar časopis nas vseh in bi ga torej z več truda in pomoči vseh lahko naredili takšnega, kakršnega si želimo. Predlagam, da bi objavljali več krajših prispevkov iz proizvodnje. Naše delavce bi lahko sproti seznanjali, ko pridobimo novo delo ali odpiramo nov objekt, gradbišče. Pa naj bo to kjerkoli in v okviru katere ikoli temeljne organizacije. Glasilo bi lahko posredovalo tudi zapise o nabavi novih večjih strojev, ki jih potrebujemo za naše proizvodno delo. Več bi morali pisati tudi o drugih naložbah. V časopisu pogrešam vesti o kulturnih dogajanjih v občini, ki bi bile stpod-buda tudi našim kulturnim skupinam. Morda bi tako večkrat organizirali razne recitale, razstave del slikarjev, ki se šele uveljavljajo in iščejo pomoč tudi v združenem delu in podobno. Majhen kotiček bi lahko namenili tudi kakšni šaljivi besedi na račun »Ingradove slovenščine« v dopisih, okrožnicah ... Zaradi časa, v katerem živimo, zaradi varčevanja, menim, da nam barvni klišeji niso potrebni. JANKO ŽILNIK, strojni referent, TOZD Meham cija (v Ingradu 22 let): V naši temeljni organizaciji je dosti zanimanja za časopis, in ko Glasilo pride, ga vsak vzame že prvi dan, terenski delavci pa ga dobijo naslednji dan. Ker opravljam takšno dejavnost, da smo v tesnih dohodkovnih odnosih z drugimi temeljnimi organizacijami, me seveda zanima, kako poslujejo te temeljne organizacije in kaj se v njih dogaja. Zato rad preberem, če je v Glasilu karkoli napisano o delu in življenju naših enot v Ljubljani, Žalcu, Konjicah in drugod. Mislim, da izhaja Glasilo dovolj pogosto in da so v njem tiste informacije, ki so potrebne za dobro obveščenost delavcev. Seveda pa imamo za to na voljo še druge oblike informacij. Zanima me prva stran, tudi zaradi uvodnika, ki je pravzaprav najvažnejša informacija. Takoj za tem pregledam športne vesti. Tudi disciplinske prekrške rad preberem. Pri teh bi lahlko bili še bolj dosledni, predvsem pa bolj konkretni tedaj, ko gre za odtujitve. Na vprašanje, ali je okvirno informacijo, oziroma podatke o pripravah na integracijo z Megra-dom črpal iz časopisa, je dejal, da ta ni imela tolikšnega vpliva, ker so nekateri delavci, ki delajo na terenu z Megradovimi delavci imeli drugačne vire informacij, ki pa so šele po razlagi strokovne službe iz skupnih služb dobile v samoupravnih delovnih skupinah pravšnjo mesto. Barvne fotografije so seveda lepše za oko in bralce pritegnejo, toda, če so veliko dražje od čmo-belih, niso neobhodno potrebne za redno obveščanje. VIKTOR IVŠEK, KV tesar, TOZD GO Laško, stolpnica Lipa Štore (v Ingradu 23 let): Na naše gradbišče dobimo časopis iz sedeža temeljne organizacije še kar hitro. Toda, zgodi se, da ga vsi ne vzamejo, zato ga veliko ostaja v pisarni. Ne vem, kdo je za to kriv. Ali gre na sploh za slabo zanimanje za dogajanja v (nadaljevanje na 4. strani) Viktor Ivšek in Mojca Jagrič med anketo naši delovni organizaciji ali pa je v časopisu preveč splošnih prispevkov, ki delavec ne pritegnejo. Menim, da bi morali objavljati več prispevkov s terena, več bi morali pisati o prizadevanjih za izboljšanje pogojev dela in standarda delavcev, prav tako o raznih odločitvah, uspehih, tudi neuspehih posameznih delovnih enot. Več ibi morali poročati o prizadevanjih posameznikov v proizvodnji, pa tudi o osebnih dohodkih. Pogrešam informacije o delu samoupravnih organov Kaj bomo OBJEKTI, KI SO JIH V TEM LETU PRIDOBILE INGRADOVE TEMELJNE ORGANIZACIJE Že takoj v uvodnem delu prispevlka želim povedati, da je bila ob koncu lanskega leta, posebno pa še v prvih mesecih letošnjega, opazna stagnacija del, da se investicije obravnavajo pod večjo kontrolo odgovornosti in jih je zato tudi manj. Ne morem sicer govoriti o kakšnem kritičnem stanju, vendar je jasno, da bo, kot kaže, v naslednjem obdobju delb v gradbeništvu potekalo bolj »normalno« kot smo bili vajeni v zadnjih letih. Ne gre za to, da bomo delali bolj počasi, temveč obratno, da bomo delali bolj organizirano, bolj racionalno in solidno v zadovoljstvo investitorja kot nas samih. In končno, kaj smo doslej že pridobili in kakšno je stanje po TOZD? TOZD GO Celje nadaljuje še nedokončana dela iz lanskega leta, letos pa je pridobila nekaj dela v Celju in precej zunaj Celja. Stanovanjska gradnja se bo v tem letu na novo odvijala na Hudinji. Tu so predvideni! objekti P + 4 do P + 8, to je 196 stanovanj z Okoli 12216 m2 stanovanjske površine. Smo šele na začetku gradnje, dokončanje teh objektov pa je predvideno do konca leta 1982. Večje delo je prevzela ■temeljha organizacija v Štorah in sicer Jeklovlek z aneksom. Konstrukcija bo jeklena, rok za dokončanje del je postavljen do aprila 1982. v temeljni in delovni organizaciji. Prav tako pa moram povedati, da me športna stran ne zanima. Zelo pa mi je všeč, če zasledim vesti iz naših temeljnih organizacij. Tako vsaj zvem, kaj in kako delamo. Sam nimam priložnosti, da bi imel vpogled v to širino. In še nekaj — tudi sami premalo naredimo, da bi bili bolje obveščeni, ker se premalo vključujemo v ta dogajanja s povratnimi informacijami. M. Jagrič gradili ? Nadalje se bodo dela nadaljevala na novem objektu Avtomehanične delavnice v Cinkarni. Tu je nred-videna Ingradova montažna konstrukcija 42.50 x 19.70 m z etažo 12.50x19.70 m. Z isto montažno konstrukcijo bo TOZD GO Celje naredil Regeneracijo Žabdk, to je objekt cca 7500 m2; projekti še niso gotovi. Objekt pa naj bi bil letos nared. Tudi v Šempetru je ta TOZD kar dobro usidran in cenjen, čeprav naj bi v letošnjem letu nadaljevali večja dela iz preteklih let, to je s popravili obrata stare mehanske obdelave in popravilom objekta pomožnih delavnic. Nadalje je tu še energetski objekt in zunanija ureditev. Mislim, da bo dosti tež-jii »zalogaj« ta temeljna organizacija imela v Tuzli na štirih objektih (Živinica, Lapore, Kalšija in Sekoviri). Gre za cca 9200 m2 In-gradovih montažnih konstrukcij. Upajmo, da bo tudi finančno vprašanje te gradnje kmalu rešeno. V Celju, kot omenjeno poleg ddkortčanja oziroma nadaljevanja lanskih gradenj, delamo še na zaklonišču za 200 oseb VVZ T. Čečeve-Center, vrtec Aljažev hrib, razne zunanje ureditve, športno rekreacijski center na Golovcu itd. Ker bom v tem prispevku omenil samo na novo pridobljena dela za vse temeljne organizacije Ingrada, naj povem, da je v razmeroma najtežjem položaju Temeljna organizacija GO Laško; vsaj do sedaj. Nova dela bodo na dograditvi dijaških domov v Celju. Rok je 25. avgust 1981. Nadalje nadstrešnica za naš TOZD Proizvodni obrati, adaptacija v Radečah, to je ureditev jedilnice in garderob ter predelava kleti v Pivovarni Laško. K sreči je ta temeljna organizacija z lanskimi deli še sedaj močno angažirana in če bo potrebno, ne bo problemov pri odstopanju del drugih temeljnih organizaci j tej temeljni organizaciji. V podobnem položaju je TOZD Šentjur. Pogodbe ima z Železarno Štore in to: cesta za valjarno I, podaljšek pokrite žarjavne proge in ostala kontinuirana dela v sami železarni. Mora pa ta temeljna organizacija končati precej del iz lanskega leta. Zelo razgiban teren in veliko objektov, pa čeprav je zraven tudi -več manjših, ima temeljna organizacija Rogaška Slatina. Gre za dela na večkrat spremenjenem projektu za štiri kurje farme v Hanj-skem, kjer so roki zelo kratki, pa za gostinski trgovski center Šmarje, ki je sicer večji objekt pa zato tudi rok postavljen v julij 1982. Tu je predvidena v celoti klasična gradnja. Klasično gradimo tudi dva bloka v Pregradi, kjer je rok za dokončanje del konec tega leta. Zgradili bomo tudi bencinski servis Bistrica ob Sotli. Večji objekt v našo montažno konstrukcijo bomo zgradili v Kozjem — Kislinska polinnica. Hala ima blizu 1000 m2 površine, rok za dokončanje objekta pa je marec 1982. leta. Zanimiv je objekt bazena v Podčetrtku, ki je olimpijskih dimenzij. Gradili bomo tudi dva bloka v Desinliču, v klasični izvedbi. Predvideno imamo še adaptacijo stare šole Hum na Sotli ter gostin skega objekta. Poleg še raznih drugih manjših del v raznih krajih vidimo, da ima ta temeljna organizacija lokacijsko zelo raztrešena Pokriti bazen in kegljišče Golovec — kmalu otvoritev gradbišča in da je delo tudi zato zahtevnejše. Tudi Temeljna organizacija GO Žalec ima pri novo pridobljenih delih lokacijsko zelo raztresena gradbišča. V samem Žalcu je najVečje delo na naši montažni konstrukciji Ju-teks. Rok za dokončanje je tu zelo kratek, še zlasti, ker so projekti bili izdelani šele pred kratkim. Nadalje bo večje delo v RTP Podlog na 400/2200 WV postaji. Tu je rok sredi oktobra 1981. Delali bomo veterinar-narsko postajo v Mozirju (klasična izvedba). Že vrsto lat smo soliden izvajalec del v tovarni nogavic na Polzeli, kjer pa so podpisane pogodibe le za manjša dela. Dela se bodo odvijala še v Šmartnem — Kotlarna in dozidava u-pravne zgradbe Vlino Šmartno, sanacija plavalnega bazena ter črpalnica in delavnica za Hmezad. Na žalost ima tudi TOZD Slov. Konjice zelo dislocirana gradbišča. Na novo-pridoblljena dela so v glavnem zunaj Konjic, od Zreč do Rogle na Pohorju. Že vrsto let delamo vsa večja dela v Zrečah. Tako tudi letos. Za Unior delamo razširitev Kovačnice. To je naša montažna konstrukci- ja velikosti 49 x 34.50 m kombinirana z loki iz Nove Gorice. Na vrhu Pohorja moramo adaptirati staro kočo na Rogli kot stanovanjsko klasičen objekt A3 Rogla. Čeprav projekti za ta dela še niso gotovi, so predvideni pogodbeni roki za dokončanje del do konca tega leta. TOZD GO Ljubljana izvaja gradnje v ljubljanskem in domžalskem področju. Letos ima precej na novo pridobljenih zahtevnih gradePj s kratkimi roki. Kombiniran objekt s klasično kletjo in naprej z outinorjem je Samski dom v Šiški. Rok za dokončanje je v oktobru 1982. Vrednost tega objekta je skoraj tolikima kot je bila realizacija te temeljne organizacije še pred letom dni. Večje zahtevno delo bo na trgovskem poslovnem centru Rakovnik. Tudi tu je predvidena klasična gradnja s precej zahtevnimi, vendar tehnično nedorečenimi detajli. Prav na tem projektu se vidi moč odgovornega projektanta, ki operativcu ne priznava večletnih izkušenj, ki bi pomagale pri kvalitetnejši izvedbi objekta. Objekt mora biti predan konec 1982. leta. Precej novega dela je tudi na Avtomon-tažii s klasičnim zakloniščem in halo SCT-ja. Rok: marec 1982. leta. Klasičen način gradnje je predviden na Vodogospodairskem inštitutu v Ljubljani. Delo mora biti kotičano že letos. V tem sestavku sem omenil le deila, ki so jih pridobile Iingradove gradbene temeljne organizacije do sredi maja tega leta. Zavzeti sc moramo, da do konca leta pridobimo še nova dela, talko da bo vsem temeljnim organizacijam zasigurano delo. Le ■tako zastavljen letini plan ne bo ogrožen. Vzporedno z gradbenimi TOZD so odprta dela tudi za ostale temeljne organizacije, kot so IGM, PO, Lesni obrati in Mehanizacija. Leon Crepinšek GLAS MLADIH Odločno po Kot vsako leto, smo tudi letos mladi iz Ingrada sodelovali pri nošnji zvezne štafete mladosti, ki je prispela v Celje 24. aprila. Za štafeto smo bili izbrani trije mladinci: Jelka Dobršelk, Anton Prelož-nik in Pavel Grabner kot predstavniki mladih Ingrada ter Rajko Djiudarič, Marjan Varjačič in Ante Markovič iz aktiva mladih Doma Dušana Finžgarja, koit predstavniki mladih iz krajevne skupnosti Pod gradom. To je vsekakor veliko priznanje temu aktivu, ki je zelo aktiven v tej krajevni skupnosti. Mladi iz Doma Dušana Finžgarja so nosili zvezno štafeto po deilu trase v KS Pod gradom 24. aprila, Titovi poti ko je štafeta prispela v Celje. Ingradovi mladinci pa smo bili določeni, da nosimo štafeto od spomenika revolucije po Gregorčičevi ulici do stare postaje milice naslednji dan, ko je štafeta nadaljevala pot iz Celja. Mladinci, ki smo bili izbrani, da sodelujemo v zvezni štafeti mladosti, smo se zavedali, da je to velika čast in ponos. To štafeto smo nosili v imenu vseh nas mladih iz Ingrada, ki smo odločni, da bomo še naprej stopali po Titovi poti, to je poti samoupravljanja, neuvrščenosti in krepitvi bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Pavel Grabner Članek namesto zapisnika Ko so me zadolžili na sekretariatu AMK za vodjo tretje skupine, sem bil zelo vesel in sem si mislil, da bo potrebno narediti veliko, da bo delo skupine zaživelo. V mislih sem opravičeval prejšnjega vodjo Pera Kovačiča zaradi oddaljenosti in dislociranosti TOZD-ov. Toda tu je nekaj drugega. Sklical sem sestanek, naredil predlog akcijskega programa in ga skupaj z vabilom odposlal vsem članom III. skupine AMK in sekretarjem TOZD-ov, kjer delajo člani. Skupaj z mentorjem Vladimirjem Podgorškom smo poskrbeli za zanimivo predavanje z diapozitivi o Kitajski (predavatelj Ernest Rečnik iz Šentjurja). Mislili smo, da bomo lahko po sestanku začeli postopoma uresničevati smoter AMK-izobraževanje. Vendar vse je bilo zaman. Na sestanek so prišli le redki in sicer dva mentorja Marija Gazvoda, Vlado Podgoršek in dva člana III. skupine (Marjan Vengulst iz TOZD Laško in Nail Memič iz TOZD Šentjur). Trideset članov ni prišlo, od tega sta se opravičila le dva. Prav tako od vabljenih sekretarjev ni prišel nihče, čeprav so med njimi tudi mladi komunisti. Če so med našimi vrstami mladih komunistov ljudje, ki nočejo delati in hoditi na sestanke, naj povedo, kajti več bosta naredila dva vestna človeka kot 100 nevestnih in nedelavnih. Če se sami ne morejo odločiti za iz top niti spremeniti svoj odnos do dolžnosti, potem odgovorni komunisti grešijo, da takega člana ne opozorijo in ustrezno ukrepajo. Zanima me, kako bodo sekretarji TOZD-ov Šentjur, Laško, Slovenske Konjice, Ljubljana poklicali člane AMK na odgovornost, saj sami enako delajo. Mogoče sem bil nekritičen in neobjektiven, toda bojim se, da je resnica še hujša in nič čudnega, da je nakopičena jeza morala izbruhniti. Rajko Djudarič Patruljni pohod Petčlanska ekipa ZSMS TOZD PO se je v soboto 9. maja udeležila v počastitev dneva zmage, tedna varnosti in družbene samozaščite občine Celje patruljnega pohoda, ki je potekal od Meškovega studenca, preko Anskega vrha in Huma do Grička, kjer je bil cilj. Ob lepem vremenu se je pohoda udeležilo 73 ekip, ki so med potjo morale skozi štiri kontrolna mesta, kjer je vsaka ekipa morala odgovoriti na tri vprašanja. Naša ekipa je pot prehodila v slabi uri, kar je bilo zelo dobro, nekoliko slabše pa smo se odrezali v streljanju z ma-lokalibersko in zračno puško. Na koncu smo osvojili solidno 15. mesto. Franci Belehar Beograd mladosti 1981 OK ZSMS Celje je za mladince, ki so aktivno sodelovali v štafeti mladosti v Celju, organizirala ogled proslave ob Dnevu mladosti na stadionu JLA v Beogradu. Obisk na Dedinju. Množica ljudi. Stojimo in se pomikamo proti hiši cvetja, kjer se z globoko častjo poklonimo našemu najdražjemu TITU, ki počiva med tisočerimi cvetovi in ljubeznijo nas vseh, ki smo ob njem. V jpopoldanskem času smo si ogledali muzej 25. maj, kjer smo videli darila narodov in narodnosti z vsega sveta, ki jih je prejel tovariš TITO. V nepopisni množici, ki je drvela kot reka proti stadionu, je bila tudi naša skupina v pričakovanju, da čimprej vidimo to svečano prireditev. Vsi smo na stadionu. Množica vstane, roke se sklenejo v plosk, grlo zapoje pesem, ki je namenjena le enemu človeku — TITU: Druže TITO, mi ti se kunemo... Vendar to ni bilo enkrat. Množica vstaja lOikrat, 20-krat.. Del tribune zapoje, nato zapoje cel stadion. Srce začne močno utripati, ko na stadionu v u-mirjenem tempu priteče nosilec štafete v spremstvu naj mlajših, katere je imel TITO najraje. Množica ponovno vstane in burno pozdravlja. Marsikateremu se v očeh zaiskri solza ob mislih, da TITA ni več med nami, vendar v nas še živi. Proslava se zaključi s tisočerimi barvnimi raketami z geslom množice: MI SMO TITOVI, TITO JE NAŠ. Miša Bračun TITO Kroz vrata pakla, na put do raja u klancu smrti bez zračka straha pošao je čovjek na put bez kraja i stvorio slobodu iz ljudskog praha. Ni revolucija, žrtve, razaranja, glad, ni pustoš, hladnoča, smrt i jad, nisu spjeli slomiti njega jer On ... Josip BROZ je jači od svega! Mnogo če ih se roditi, iivjeti i umrijeti, čovjeku ne može uvjek biti isto, ali ipak jedan vječno če živjeti JOSIP BROZ TITO. JOSIP BROZ TITO! — Heroj JOSIP BROZ TITO! — Revolucija! JOSIP BROZ TITO! — Mir! JOSIP BROZ TITO! — Jugoslavija! Čedo Kajiš Pravilnik o usmerjenem izobraževanju V razpravi je osnutek pravilnika o usmerjenem izobraževanju, ki ureja planiranje, organiziranje in izvajanje usmerjenega izobraževanja v naši delovni organizaciji. Pravilnik še ni dorečen, pričakujemo precej pripomb, razpravo pa le omogoča. Zajema štiri področja 1. Izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, za pridobitev poklica. To je lahko — rodno izobraževanje — štipendiranje, kar je že nekaj časa urejeno z družbenim dogovorom; — izobraževanje ob delu; — izobraževanje iz dela — pride v poštev, če ni možno izobraževanje ob delu in mora delavec začasno prekiniti z delom v delovni organizaciji. 2. Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe — to je izpopolnjevanje v Okviru stroke, oziroma področja dela z raznimi tečaji, seminarji, samoiz-obraževanjem in drugim. 3. Usposabljanje z delom — proizvodno delo in praktični pouk, v prvem in drugem letniku bodo imeli dva tedna proizvodne prakse, v tretjem letniku pa bo ta čas daljši; — usposabljanje za lažjo kategorijo zahtevnosti del ali skrajšan učni program. To ustreza današnjemu PU delavcu in bomo lahko to izvajali v naši delovni organizaciji, če se bomo za to odločili in če bomo izpolnjevali pogoje; — uvajanje v delo. 4. Strokovni izpit — pravilnik ureja, kdo mora ta izpit opraviti ter pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz tega. Praktični pouk v pravilniku še ni podrobneje o-predeljen, ker v izobraževalni Skupnosti še niso razrešeni nekateri problemi, kot so financiranje proizvodnega dela, zagotavljanje varnosti in zdravniških pregledov, sklepanje štipendij, sklepanje pogodb med šolo in delovno organizacijo in podobno. Ko bodo stvari razjasnjene, bo potrebno pravilnik ustrezno dopolniti. Zdaj bo morala razprava teči o izobraževanju, ki smo ga že do sedaj imeli v delovni organizaciji, kot je npr. izobraževanje ob delu. V prihodnji številki si bomo podrobneje ogledali, kako naj bi izgledalo proizvodno delo. Edita Čebela PLAKETA MLADOSTI Predsedstvo občinske konference ZSMS Celje je na svoji seji, 7. maja 1981, sklenilo, da podeli PLAKETO MLADOSTI — najvišje priznanje za delo v ZSMS, med mladimi in z mladimi v Celju 7 mladim in 2 mentorjema. Od Ingrada sta to visoko priznanje za dolgoletno in uspešno delo prejela Majda Tavčar in Lojze Borinc. ČESTITAMO! Igre mladosti ’81 Že ustaljeno vsalkoletno pomladansko športno tekmovanje v Ingradu, imenovano Igre mladosti, je bilo letos 23. maja na Go-miilskem v organizaciji TOZD Lesni obrati in ZSMS Ingrad. Velik pomen temu srečanju, katerega se je udeležilo blizu 600 športnikov iz vseh temeljnih organizacij Ingrada in Megrada so s svojo prisotnostjo dali predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje Franc Vrbnjak, sekretar Reubliišike-ga odbora gradbenih delavcev Slovenije Štefan Praznik in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občuie Žalec in krajevne skupnosti Gomiilsiko. Nov večnamenski objekt, Dom krajanov Gomil siko, je bil prizorišče tekem v odbojki in namiznem tenisu, kegljači so se pomenili na kegljišču v Preboldu strelca in šahisti so tekmovali v delovnih prostorih TOZD Lesni obrati, za nogomet in vleko vrvi pa so bili tereni na prostem, v prijetnem parku med visokimi drevesi, kjer je bila nato tudi zaključna prireditev z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo priznanj, družabnimi igrami, srečolovom in piknikom. Najboljši v posameznih panogah so prejeli zlate, srebrne in bronaste kolajne, za tri najboljše ekipe v skupni uvrstitvi so lesarji z Gomilskega izdelali čudovite lesene pokale, zmagovalci pa so odnesli še prehodni pokal. Rezultati: Odbojka: L Lesni obrniti, 2. Mehanizacija, 3. 1GM Medlog, 4. Skupne službe. Namizni tenis: I. Skupne službe, 2. Mehanizacija, 3. GO Žalec, 4. Projektiva. Kegljanje: L Proizvodni obrati, 2. Skupne službe, 3. Strojni obrati Megrad, 4. Mehanizacija Streljanje: 1. GO Celje, 2. Proizvodni obrati, 3. Skupne službe, 4. IGM Medlog Šah: 1. Skupne službe, 2. GO Celje, 3. Proizvodni obrati, 4. Projektiva Vleka vrvi: 1. Mehanizacija, 2. GO Slovenske Konjice, 3. Proizvodni obrati, 4. IGM Medlog Mali nogomet: 1. Mladinski dom Ingrad, 2. Učenci Megrad, 3. IGM Medlog, 4. GO Celje Skupna uvrstitev: 1. Mehanizacija 88 -točk, 2. IGM Medlog 79, 3. Skupne službe 78, 4. GO Celje 72, 5. Proizvodni obrati 71, 6. Mladinski dom 59, 7. Lesni obrati 55, 8. Gradbeništvo Rog. Slatina 52, 9. P.roj aktiva 48, 10. GO Žalec 35, 11. GO Slov. Konjice 32, 12. Strojni obrati Megrad 30, 13. GO Šentjur 28, 14. Mobiliia Megrad 27, 15. U-čenci Megrad 26, 16. GO Laško 24, 17. GO Megrad 8, 18. GO Ljubljana 7 in 19. mesto Skupne službe Megrad 4 točke. Letošnje Igre mladosti nam bodo vsem udeležencem ostale v lepem spominu, saj so bile v prijetnem Okolju in živahnem vzdušju, za kar so preskrbeli prizadevni in uspešni organizatorji. Dom krajanov Gomilške — objekt so pred kratkim zgradili delavci TOZD GO Žalec Na kratko Na 33. delavskem prvenstvu SR Slovenije v šahu, ki je bilo 31. maja 1981 na Bledu, so naši tekmovalci Franc Brinovec, Zvone StrCicher, Tomo Stud-nička in Milan Ojstrež osvojili odlično 3. mesto med 40 ekipami. • - Na prvenstvu regionalne kegljaške zveze Celje je po spomladanskem delu v vodstvu kegljaška ekipa Ingrad (18 točk) pred Hmezadom (14) itd. Za Ingrad so tekmovali Jože Lipovšek, Dušan Vanovšek, Marjan Božiček, Ivan Ločni-kar, Roman Dobrišek, Malo Žutič, Vinko Marimovič, Viktor Vanovšek, Alojz Justin in Silvo Romih. Kegljačice Celja so postale republiške prvakinje. Pomemben delež k naslovu so prispevale tudi tri Ingradove tekmovalke Tanja Gobec, Metka Lesjak in Tončka Pečovnik. Z zmago v vleki vrvi tudi 1. prvo mesto v skupni uvrstitvi — TOZD Veliko presenečenje iger — v finalu ekipa GO Slov. Mehanizacija 'j Za mnoge je bil končni vrstni red v malem nogometu najbolj nepredvidljiv. Glavno besedo so imeli učenci Ingrada in Megrada. Na sliki ekipa Megrada, zadovoljna z osvojenim 2. mestom Veliko borbenosti in znanja so pokazali nogometaši v finalnih tekmah S seje delavskega sveta dne, 12. maja 1981 Novi predsednik delavskega sveta DO Ingrad Na seji delavskega sveta GIP Ingrad, dne 12. maja so delegati razrešili dolžnosti dosedanjega predsednika Franca Vrbnjaka in za novega izvolili Staneta Gorjupa iz TOZD GO Celje. To dolžnost bo novi predsednik opravljal do konca te mandatne dobe, ki poteče spomladi drugo leto. Delavski sivet je v znak priznanja, zlasti za zasluge pri razvoju samoupravljanja in družbeno političnega dela v Ingradu, podelil Francu Vrbnjaku najvišje priznanje »Plaketo Ingrad«. Vsi mu iskreno čestitamo. V nadaljevanju je delavski svet — razpisal referendum o združitvi Megrad Ingrad za dne 28. 5. 1981; — sprejel letni plan za leto 1981, kakor so ga predhodno že sprejeli delavci v TOZD; — obravnaval obračun proizvodnje za prvo tromesečje, ki je kljub dolgi in hudi zimi zadovoljiv; — določil nove cene za nekatere proizvode in storitve v IGM in Mehanizaciji; — sprejel srednjeročni plan SOZD GIPOSS; — vzel na znanje poročilo o dedlu delavskega sveta SOZD GIPOSS in — obravnaval poročilo komisije za izobraževanje. Franjo Cevnih Nove cene naših proizvodov KOMISIJO ČAKA ŠE DOSTI DELA Vsako leto, v mesecu marcu ali aprilu, komisija za pregled cenikov oceni kalkulacijo cen za posamezne izdelke, polizdelke in strojne usluge. Naloga komisije je, da za Ingradove proizvode predlaga Odboru za gospodarjenje povišanje cen v taki višini, da se pokrivajo povišani stroški iz preteklega leta in normalni povišani stroški za tekoče leto. Pri pregledu cen komisija upošteva tudi finančni uspeh obrata preteklega leta in povprečne priznane povišane cene za obdobje po drsni lestvici Biroja gradbeništva Slovenije. V letu 1980 je bila ugotovljena podražitev za gradbena dela cca 36 %. Komisija pa ima težave, ker mora nove povišane cene Ingradovih proizvodov usklajevati s pogodbenimi predračunskimi cenami in priznanimi podražitvami, s katerimi gradbeni TOZD obračunavajo investitorju izvršena dela. Povišanje cene nekega proizvoda je odvisno: od finančnega rezultata obrata preteklega leta, tržnih cen, drsne lestvice Biroja gradbeništva, pogodbene kalkulacij ske cene in pogodbenih pogojev za prevzeta dela. To uravnavanje cen med obrati in gradbenimi TOZD-i dosežemo s časovnimi zamaknjenimi popusti (rabati), ki jih daje IGM Medlog in TOZD Mehanizacija gradbenim TOZD. Skupnost za cene SRS je več let priznavala nižje podražitve od dejanskih podražitev za nekatere ma- teriale in proizvode TOZD IGM Medlog. Zato so ti obrati pri letni bilanci izkazovali izgubo. Komisija je pregledala vse cenike in predlagala, da se povišajo cene: za TOZD IGM Medlog — apnenčevi drobljeni a-gregati Kamnoloma Liboje od 69 % do 87 °/o, — dolomitni pesek Pesko-loma Stranice od 25 % d o 31 °/o, — kamniti agregati Kamnoloma Žagaj pri Rog. Slatini 75 % do 113 %, — betonski votlaki 29 % do 31 %, — betonski robniki 47 % do 49 %, — betonske cevi 70%, — INAS betonska okna 48 % do 54 %, — razni betonski izdelki izven JUS 10 % do 50 %, — betoni 10 % do 12 %, — armatura 21 % do 26 %. Za TOZD Mehanizacija: — povišanje cen za težke stroje upošteva samo podražitev nafte in avto gum. Za te stroje so bile cene povišane od 8 do 14 %. Za stolpne žerjave in drobno mehanizacijo ostanejo cene nespremenjene. Cene so minimalno povišane, zato ni pričakovati ostanek dohodka za razširjeno reprodukcijo. — Prevozi se povišajo v povprečju za 14 %. Povišanje cen se priznava samo za podražitev nafte in avtogum. Ker se za leto 1981 pričakujejo večje podražitve raznih materialov, bo imela Komisija za pregled cenikov še dosti dela. Ivan Čmak Zanimivosti iz gradbeništva »RACIO-MODEL« kot sredstvo za zniževanje stroškov pri gradbenih projektih (povzetek članka iz revije Element + Fer-ligteilbau 1/81). Obrambo pred zviševanjem stroškov gradenj je treba začeti na dveh področjih in sicer: — v ožjem smislu pri samem objektu — v širšem smislu pa za vse obremenitve, ki nastanejo pri izvajanju določenega objekta. Ta miselnost v dosedanji praksi ni bila običajna, toda današnje stanje nas sili k Vsesplošnemu varčevanju in zato bo morala postati običajna v naši vsakdanji praksi. V današnjem času je bollj kot 'kdajkoli potrebno najtesnejše sodelovanje Vseh udeležencev projekta 'kot tudi »gospodarno mišljenje«, tako pri projektiranju kot pri izvajanju gradbenih projektov. To pomeni, da je treba vselej misliti na stroške in. storitve, porabo časa in energije kot tudi na odraz vseh odločitev na končni izračun oziroma dobiček ali izgubo investitorja. Vsi Učinki na stroške se morajo analizirati ob začetku projektiranja in na osnovi ugotovitev se mora vplivati, _ da se stroški zmanjšujejo na minimum. Pogoji za racionalni potek gradnje so naslednji: 1. Pred pričetkom projektiranja mora biti dokončno premišljena zasnova in potek gradnje. 2. Projektirati je treba po vseh merilih ekonomičnosti in varčnosti s posebnim upoštevanjem vseh predpisov in normativov. 3. Pred razpisom mora biti projekt dodelan v celoti, vključno z vsemi detajli. 4. Razpis in oddajanje del je treba izvesti na osnovi natančnih popisov del s podrobnimi pred-izmerami, da se preprečijo kasnejše spremembe in dodatni stroški. 5. Potrebna je temeljita analiza trga in konjunkture ter vseh razmer na gradbenem tržišču, ki vplivajo na izvedbo projekta. 6. Projekti se morajo izvajati dosledno na osnovi dobro pripravljenih mrežnih planov in pogodb, ki zagotavljajo, da med gradnjo ne pride do odstopanj od mrežnih planov, kar znatno prispeva k povečanju stroškov. 7. Prevzemanje izvršenih del mara biti izvedeno z vso odgovornostjo in natančnostjo tako v vmesnih fazah kot ob zaključku gradnje, da se preprečijo zamude zaradi dodatnih del in s tem ovira koriščenje objekta v predvidenem roku. Posebno pozornost je treba posvetiti pravilni u-porabi materialov in gradbenih elementov na osnovi vrednostnih analiz. Na splošno mora biti vrednostna analiza osnova vsake odločitve pri projektiranju in zasnovanju objektov, da se doseže namen z minimalnimi sredstvi. Pomembno je tudi dosledno vodenje in nadzor gradnje kot tudi stalno prizadevanje, da se prepreči izvedba napak iz projekta ali konstrukcije. Če pa se ne dajo odpraviti, morajo kriti stroške tisti, ki so napake povzročili. To velja tako za projektanta kot izvajalce. Zato je potrebna popolna reorganizacija poteka projektiranja. Morda se bo kje pojavila utemeljitev, da je to v praksi neizvedljivo... toda nemogoče se zdi le zato, ker nismo drugače navajeni. Potrebno je uškladiti sodelovanje vseh dejavnikov. Arhitekti bodo morali prevzeti nove naloge in koordinacijske impulze, investitor bo moral s ti rože kot doslj razporejati in planirati sredstva ter nadzirati potelk izvajanja projekta. Izvajalci se bodo marali 'bolj kot doslej držati predpisanih rokov ... Skratka, vsi udeleženci se bodo morali podrediti poslovno ekonomskim interesom investitorja: — maksimalni dobiček — minimalno tveganje Maksimalni dobiček pomeni tu izvedba gradnje z minimalnimi stroški tako za gradnjo kot za kasnejše vzdrževanje. Povsod je treba stremeti za znižanjem Vloženega dela in stroškov. Seveda to ne bo šilo brez korenitih sprememb v samem sistemu projektiranja. Toda kljub težavam, ki jih bo treba prehoditi na tem področju, bodo vsi slednjič prišli do zaključka, da so tu še znatne racionalizacij ske možnosti, ki se bodo odrazile tako v gospod arsitvu celotne družbe 'kot tudi na posameznem objektu. V ta prizadevanja so u-smerjene tudi temeljne in projektne raziskave z namenom, da se z zaostritvijo pogojev projektiranja, organizacije in poteka izvedbe projekta preprečijo talko posamezne izgube kot tudi izgube, ki vplivajo na celotno gospodarstvo. Strožja izvedba projektov bo privedla do tega, da se bodo odpravile ali vsaj zmanjšale dosedanje izgube zaradi raznih improvizacij, časnih izgub in drugih nepravilnosti in da bo projekt od začetka do konca sledili gospodarno orientirani vodilni zamisli. Pripis: Avtor članka je doktor ekonomskih znanosti. Ker je problematika aktualna tudi pri nas in smo šele na začetku iskanja ustreznih rešitev (saj je gradnja pri nas ena najdražjih v Evropi) bodo taka razmišljanja gotovo koristna. Elza Črepinšek Gornja posnetka sta iz Šmarja pri Jelšah, z gradbišča občinske Upravne zgradbe §§§§ PRAVNA POSVETOVALNICA Vprašanje Če delavec neopravičeno izostane z dela, eden ali več dni, alli s tem izgubi pravico do letnega dopusta? Odgovor V členu 90 zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS št. 24/77) je predlpi-sano, da ima ddlavec pravico izrabiti letni dopust, ko mu preteče čas, nepretrganega dela 6 mesecev, ne glede na to, ali dela poln delovni čas ali kraj- Disciplinski Skupna disciplinska komisija GIP Ingrad je v času od aprila do 20. maja 1981 obravnavala 37 kršitev delovne obveznosti. Izrekla je 6 opominov, v 3 primerih ni izrekla ulkre-pa zaradi manjše pomembnosti kršitve, v 6 primerih je bil postopek iz različnih vzrokov ustavljen. Ostali ukrepi pa so bili naslednji. Javni opomin PIiLIČ Matija, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD GO Laško; ARSENIČ Djuro, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD GO Celje; BEŠLAGIČ Ra-sim, MOČIČ Premil, SI-NANOVIČ Fahir, poskus odtujitve materiala z gradbišča — vsi TOZD GO Celje; RAKANOVIČ Borb, poskus odtujitve materiala, TOZD Proizvodni obrati; RAKANOVIČ Vojislav, poskus odtujitve materiala, TOZD iGM Medlog; NEDELJKOVIČ Jef linije, vinjenost na delu in žaljenje sodelavcev, TOZD Proizvodni obrati. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno na 6 mesecev LJEPOJA Milorad, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Žalec; VRAN Boris, neopravičen izostanek z dela 1 delovni dan, pogosto zamujanje iin predčasno ZAMENJAVA STANOVANJ Fanika KOTAR, Kersnikova 18, Celje (v bližini bolnice) želi zamenjati tro-sobno stanovanje za dvosobno s centralnim ogrevanjem, balkonom in telefonom v pritličju ali I. nadstropju. Njeno stanovanje meri 72,8 m!, obsega 3 sobe, kuhinjo, shrambo in kopalnico z WC-jem, ogrevanje je klasično oziroma brez centralne kur- VKLJUČEVANJA NOVIH DELAVCEV je več, kot prišlo ši delovni čas od polnega. Če delavec neopravičeno izostane z dela eden ali več dni, s tem sicer ne izgubi pravice do letnega dopusta, vendar je s tem, ko je neopravičeno izostal pred pretekom šestih mesecev z dela, prekinil kontinuiteto časa, ki je potreben za pridobitev pravice do letnega dopusta. Iz tega sledi, da mora delavec ponovno pridobiti pravico do letnega dopusta, ker je to pravico prekinil z neopravičenim izostankom. Zaradi tega ni praktično nobene razlike med delavcem, ki je nastopil kazen zapora krajšo od šest mesecev in delavcem, ki je neopravičeno izostal z dela eden ali več dni. Oba-dva sta namreč prekinila delo (nepretrgano delo), oziroma tisti čas, ki se računa v nepretrgano delo, ki je potrebno za pridobitev pravice do letnega dopusta. Rado Čevnik, dipl. pravnik ukrepi odhajanje z dela, TOZD Proizvodni dbrati. — pogojno na 1 leto ZAHIROVIČ Mehmed, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Laško; PEJANOVIČ Miloš, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Šentjur; M1LI-CIČ Vid, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Šentjur; MARJANOVIČ Milan, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD GO Slov. Konjice. Prenehanje delovnega razmerja ROSKIČ Mihajlo, neopravičen izostanek z dela 11 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; MIKANO-VIČ Stanko, neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; MANGIČ Edvin, neopravičen izostanek z dela 23 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; SALKANO-VIČ Hasan, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dnli, TOZD GO Laško; MIFTARI Švtkria, neopravičen izostanek z dela 20 ddiovnih dni, TOZD GO Laško; ŽIVKOVIČ Zdravko, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni, TOZD GO Cdlje; HORO-ZOVIČ Kazafir, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, TOZD GO Šentjur. Štefka Krušič jave. Nahaja se v I. nadstropju starejše hiše, ima telefon in plinsko napeljavo, mesečni stroški pa znašajo skupno cca 700.— din. Ivo BOŽIČ, Šaranoviče-va 4, Celje (zaposlen TOZD PO), želi zamenjati troin-polsobno stanovanje z enoinpolsobnim ali dvosobnim v I. nadstropju, s centralnim ogrevanjem in balkonom. Lastnik sedanjega stanovanja je Skupnost pokojninskega in in- POTREBE IN PROBLEMI Odšlo jih Kadrovska služba je že v decembru lani, predvsem pa v januarju in februarju, poleg planskega načrtovanje kadrov, vodila razgovore o dejanskih potrebah kadrov glede na obstoječe proizvodne naloge v vsaki temeljni organizaciji Ingrada. Ti razgovori so bili zato, da smo ugotovili možna vključevanja delavcev po strokah v biižnjo gradbeno sezono in da bi odpadlo oddajanje del privatnim skupinam. Iz zbranih potreb po novih zaposlitvah v TOZD smo ugotovili, da lahko že ob koncu februarja sprejmemo 461 novih delavcev: 133 KV zidarjev, 159 KV tesarjev, 20 KV železokrivcev, 10 KV klepanj ev-krovcev, 11 KV strojnih ključavničarjev, 20 PK gradb. delavcev in 108 gradbenih delavcev. Predvidena Vključitev novih delavcev glede na stanje zaposlenih 1. 1. 1981 je predstavljala 16,34 % povečanje zaposlenosti. Za vključevanje tako visokega števila novih delavcev je kadrovska služba vodila razgovore in objavila naše potrebe po kadrih pri strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje v Celju ter njihovih izpostavah v Sloveniji. Istočasno pa tudi v SR BiH, Srbiji, Makedoniji, na Kosovu in Hr-vatslki. Obiskali smo nekatere »Interesne zajedni-ce za zaposlovanje« v socialistični republiki BiH, kjer smo v preteklih letih sprejemali največ kvalificiranih gradbenih delavcev, to je v Tuzli, Dobaju, Zenici, Gračanici, Živinice in Lapore. Razgovori niso dalii jamstva za pridobitev novih delavcev ustreznih kvalifikacij iz teh krajev. Naslednja prizadevanja za pridobitev novih delavcev je bila objava prostih nalog in opravil v dvanajstih časopisih v vseh republikah. Na te objave se je priglasilo okdli dvesto kandidatov, nekateri tudi v imenu skupine delavcev, visi z željo, da sklenejo delovno razmerje z DO Ingrad po pogojem, da jih vključimo na delo v tujino. Vsem prijavljencem na objavo smo posredovali pogoje dela v naši delovni organizaciji. Od prijavljenih se je vključilo na delo le cca 10 odstotkov kandidatov, pretežno validskega zavarovanja Ljubljana in z zamenjavo soglaša. Stanovanje meri 58,3 m!, ogrevanje je klasično, oziroma brez centralne kurjave. Interesenti se lahko zglasijo direktno na navedena naslova in v primeru odločitve za zamenjavo, vložijo pismeno prošnjo za soglasje k zamenjavi pri GIP »Ingrad« Celje, Koordinacijska komisija za stanovanjske zadeve, Ljubljanska 16. nekvalificirani delavci. Ob iskanju realizacije kadrovskih potreb v tem obdobju smo vodili razgovore z nekaterimi predstavniki delovnih organizacij iz SR Srbije, ki trenutno nimajo dovolj prevzetih del glede na število zaposlenih delavcev, z namenom, da delavce sprejmemo v redno delovno razmerje. Ob razgovorih je bil postavljen njihov pogoj sodelovanja le na osnovi prevzemanja v izgradnjo naših gradbenih del po obračunu visoke cene izde-lavne ure, kar za naše razmere ni ekonomsko opravičeno. V tem letu, do 30. 4. 1981, je bilo sprejetih v delovno razmerje 146 delavcev: v TOZD gradbene operative 101 in v ostale TOZD 45 delavcev. V istem obdobju pa beležimo izredno visoko stopnjo fluktuacije delavcev, Prišli - V mesecu aprilu smo na novo kadrovali 51 delavcev, od teh se jih je 8 vrnilo iz JLA. Od teh so 4 režijski delavci, in sicer: Šumej Zvonka, ekonomist — pripr. na DSSS; Brežnik Viktor, gradb. tehnik — pripravnik za Celje; Pilih Julijan, gradb. tehn. — prjpr. — povratnik za Žalec; Konig Angela, čistilka — za Žalec. Odšlo je 63 delavcev in sicer: na lastno željo 30, sporazumno 7, iztek pogodbe 1, v poskusnem delu 1, starostno upokojen 1, invalidsko upokojen 2, v JLA 21; Od teh je odšlo režijskih delavcev: Košak Darko, obračunski tehnik iz Šentjurja; Kodraj a Dragotin, obrač. tehnik iz Ljubljane; Vrbnjak Franc, mojster v avtomeh. del. iz Mehanizacije; Jurkošek Anton, vodja nabave iz Medloga; Žerak Jože, čuvaj iz Medloga; Potočnik Jožef, gr. tehnik iz Projektivnega biroja; Prosen Zdenko, dipl. ing. arh. iz PrOjektiiv. biroja; Hočevar Goran, vzgojitelj iz Skupnih služb. Upokojeni so bili: Invalidsko: KRALJ Ivan, rojen 28.4. 1922, zidar v Žalcu, delo je združeval v naši organizaciji od 18. 3. 1958 do 6. 4. 1981, stalno bivališče ima Babinec 14, Cestica. Starostno: GOMILAR Helena, roj. saj je prenehalo z delom 119 delavcev v TOZD gradbene operative in 77 v o-stalih TOZD, skupaj kar 196 delavcev. Tako se je problem vključevanja novih delavcev še povečal za 50 primerov, saj pri novih sprejemih nismo nadomestili niti odhodov delavcev iz delovne organizacije. Delavci, ki so odšli v tem letu so bili po strokovnosti: 37,7 % NK delavci, 16,8 %KV in PK zidanji, 18,3 % KV in PK tesarji in 27,2 % ostalih stirak. Kaj je vzrok odhodov in problem zaposlovanja gradbenih delavcev? Podatki nam kažejo, da je posledica odhodov in nezainteresiranosti zaposlovanja v gradbeništvu pojav boljših pogojev dela v drugih panogah gospodarstva; težnja zaposlovanja v tujini ali v domačem kraju. Kadrovska služba odšli 20. 3. 1926, mizar v Lesnih obratih; delo je združevala od 18. 2. 1974 do 14. 4. 1981, stalno bivališče ima šmatevž 25, Gomiilsko. ŽERAK Jože, rojen 15.3. 1921, čuvaj v Medlogu, delo je združeval od 6. 5. 1958 do 1. 4. 1981, stalno bivališče ima Strmec pri Rogatcu 22, Rogatec; Na novo življensko pot so stopili: Petrovič Rajko iz Laškega in Matič Željko iz Žalca. Naraščaj v družini so dobili: Osimanovič Ferid, hči Ni-jaaa; Makarič Ranko sin Ljubomir; Živkovič Petiko, hči Daliborka vsi iz Celja; Lučič Simo hči Dobrila iz Laškega; Jurički Josip, hči Anica; Zdolšek Vid, sin Željko; Vdlek Branko, hči Marina vsi iz Šentjurja, Dedič Bkrem, hči Emina iz Lesnih Obratov; Jelen Franc, hči Anita iz Medloga. Marija Pšaker ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in tasta ALOJZA DRGAJNERJA, se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste z nama sočustvovali, darovali cvetje in izkazali pomoč. Še posebej zahvala godbi iz Liboj in njenemu kapelniku Tonetu Uplazniku za Irud in požrtvovalnost. Iskrena hvala tudi vsem sodelavcem TOZD Mehanizacija in znancem za zadnje spremstvo dragega pokojnika. Ervin in Anuška Drgajner Obujamo spomine NOB BITKA NA ŽIROVSKEM VRHU Rubriko v tej številki, ki jo izpolnjujejo spomini na partizanska leta naših delavcev, zavzemamo s pripovedovanjem Avgusta Freliha — mimogorede povedano, da je najstarejši partizan v naši delovni organizaciji — o bitki na 21-rovskem vrhu v Poljanski dolini. Zapisala jo je Lea Čmak. Konec juinija 1943. leta je bila ustanovljena Prešernova brigada. Takrat smo že pričakovali, da bo Italija kapitulirala. Vzdušje borcev v brigadi je bilo borbeno in nadvse smo si vsi skupaj želeli skorajšnje zmage nad okupatorjem. »Zidaj, ko sem po 42. letih dela v isti hiši, stopil v pokoj, mi miisLi bolj kot kdajkoli prej uhajajo nazaj, na tista leta, ko sem Ikot sedemnajstletni fantič prišel k tesarskemu mojstru Ivanu Čmaku, ko sem doživljal rojstvo in vzpon Betona in Ingrada, ko sem tu živel in delal«, piše v svojem pismu Alojz Sle-menšefk, ki se je ob koncu marca letos upokojil. Bil je član TOZD Lesni obrati Gumi lsko. »Pri Čmalkovih, še zlasti potem, ko je posestvo in obnt prevzel sin Henrik sem se izučil tesarske obrti. Toda, prišla je že vojna, ki tudi meni ni prizanesla. Moral sem v nemško vojsko, toda, ko sem prišel 1944. leta domov na dopust, sem šel med partizane. Bil sem v artileriji VII. korpusa na Dolenjskem. Marca 1945. leta so me Namcii ujeli in Obsodili na smnt, toda po čudnem in srečnem naključju Meseca julija tega leta smo se zbrali na Žirovskem vrhu. Določeno je bilo, da bo brigada krenila na Dolenjsko, kjer naj bi ob kapitulaciji Italije, zasegli čim več orožja, streliva in drugega vojaškega materiala. Toda ... na Žirovskem vrhu nas je opazil nek mesar, ki nas je tudi ovadil in izdal Gestapu v Škofji Loki. Gestapo je hiitro ukrepal. Nad nas je poslal veliko policajev, SS-ovcev, vermanov in druge. Okrog Žiirovskega vrha so sklenili več obročev in nas, kljub budnim stražam, presenetili. Vnel se sem jim pobegnil. Ostal sem živ. Ko je prišla svoboda, sem se znova vrnil prej-šhjemu mojstra. Ta obrat se je 1946. leta priključil takratnemu Cetjgradu, leto zatem pa že k Betonu. Čeprav takrat niso bili lahki časi in so bili ddlov-ni pogoji še dokaj težki, saj nismo imeli potrebnih strojev, nismo poznali prostih sobot, ne toplih malic in zaščitnih sredstev, je bilo lepo. Vezala nas je iskrenost, veliko tovarištvo in združevala volja, dačim-prej obnovimo porušeno domovino. In potem Ingrad. Zdaj je šla pot hitro navzgor. Tudi sam sem prispeval k temu razvoju. Šestnajst let »Ingrad je velik in še večji postaja, s številom krvodajalcev pa se ravno ne bi mogli zadovoljiti« razmišlja Vinko Vrbnjak, VK zidar iz TO GO Celje, ob letošnjem dnevu krvodajalcev, ki bo 4. junija. Krvodajalec je postal leta 1957, ko je takratna mladinska organizacija pričela z organizirano akcijo pridobivanja novih ksrvoda jalcev. To je bil čas, ko so krvodajalci prvič pričeli z darovanjem krvi brez plačila, torej začetek solidarnega odnosa do krvoda jalstva pod geslom: »človek človeku kri za življenje«. »Danes močno pogrešamo Vlogo mladinske organizacije in sindikata v krvodajalstvu«, pravi Vinko. »Več jih pričakujemo iz vrst mladine, še zlasti takšnih, ki so dnevno na ce- je hud boj. Borba je trajala ves dan in pozno v noč. Imeli smo precej žrtev in okoli devetdeset ujetih. Vse te je Gestapo odpeljal v dolino. Mi pa smo se odločili za preboj iz nemških obročev. Uspeli smo. Potem smo še nekaj dni ostali na terenu in izpopolnili brigado z novimi borci. Nato smo krenili proti Dolenjski. Tam sem tudi doživel kapitulacijo Italije. Takoj za tem smo napadli Tur-jah, veliko nemško in belogardistično postojanko. Napad je trajal sedem dni. Postojanko smo uničili in zajeli okoli 700 belogardistov in nemških vojakov. V vsem času, ko sem bil v partizanih, to pa je bilo od decembra 1942. leta do osvoboditve, sta bili borbi na Žirovskem vrhu in na Turjaku najhujši, kar sem jih doživel. Tudi boleči, saj sem izgubil pre-nekatere najboljše soborce in prijatelje. Zdaj se vsako leto v mesecu juliju dobimo borci udarne Prešernove brigade v Kranju, kjer imamo tudi svoj domicil. TESARJA sem bil predsednik osnovne sindikalne organizacije. Že takrat je imelo vodstvo podjetja veliko razumevanje za delo aktiva Zveze borcev. Ko zdaj obujam te spomine, bi se rad zahvalil konferenci sindikalne organizacije v kolektivu, ki mi je omogočila, da sem 25. aprila, skuipalj z ženo obiskal Hišo cvetja v Beogradu. Bil je to dogodek, ikii ga ne bom nikoli pozabil. Za konec mi preostane le še želja, da bi kolektiv tudi v prihodnjih letih dosegel še veliko delovnih in posldvnih uspehov in da bi člane ves čas spremljalo zdravje iin sreča.« Alojz Slemenšek sti in zato bolj izpostavljeni nesrečam, v katerih je pravočasna kri odločilna za ohranitev življenja«. Vinko VRBNJAK daruje kri redno 2 krat letno. Prekinil je za dobo petih let takrat, ko je gradil hišo. Ponovno ga je pritegnil v vrste zvestih krvodajalcev klic po radiu leta 1972, ker je prišlo v poletnih mesecih do pomanjkanja krvi. Takrat se je klicu takoj odzval in odtlej redno ne glede na organizirano krvodajalsko akcijo, sodeluje v tej humani akciji. Ni dvoma o tem, da soglašamo z Vinkom vsi, ki razumemo poslanstvo krvodajalcev v naši socialistični dražbi in v svetu sploh, ko prepričljivo trdi, da mora krvodajalce družiti še kaj več kot zgolj humanost oziroma čut za sočloveka v stiski. Ta več pa je čisto preprosta potreba po Zbliževanju ljudi, prijateljski komunikaciji med krvodajalci, s čemer vzpostavljajo in krepijo tudi dobre medsebojne odnose ter bratstvo in enotnost. V ta namen po- NOVICE PROIZVODNO TEKMOVANJE Letošnje proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije bo 6. junija v Novi Gorici v organizaciji SGP »Gorica«. Ingrad bo sodeloval s tremi ekipami in sicer bodo zidarji iz TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, železokrivci iz IGM Medlog in tesarji iz GO Šentjur. Po zaključnem tekmovanju bo popoldne še proslava Dneva gradbincev '81, na kateri bo slavnostni govornik dosedanji predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, Miran Potrč. VSELITVENA STANOVANJSKA POSOJILA Ljubljanska banka — Splošna banka Celje ponovno odobrava vselit vena posojila za nakup stanovanj in dograditev stanovanjskih hiš na območju celjske regije (Celje, Žalec, Laško, Slov. Konjice, Šentjur in Šmarje). Višina posojila in pogoji odobritve: — do 100.000 din; — doba vračanja do 7 let po 6 % obrestni meri; — poraba posojila za plačilo razlike do končne cene stanovanja v družbeni gradnji in za zaključna dela pri dograditvi hiše, če gradbeno dovoljenje ni starejše od 7 let. Občan, ki želi dobiti vse-litveno posojilo, vloži na predpisanem obrazcu, PISMENO PROŠNJO pri LJUBLJANSKI BANKI — SPLOŠNI BANKI CELJE, SEKTORJU ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO, CELJE, VRUNCEVA 1. Vse informacije v zvezi s posojilom je možno dobiti pri navedenem naslovu in poslovnih enotah v Žalcu, Laškem, Slov. Konjicah, Šentjurju, Šmarju in Rogaški Slatini. trebujejo večkratna medsebojna srečanja, izlete, koristna predavanja z ekskurzijami, pa tudi večjo popularizacijo njihovega humanega prispevka naši družbeni stvarnosti. To bi torej bilo nekaj več od enolične objave imen v Glasilu ali prejema jubilejnih priznanj in značk. Zllaslti v lastnih sredinah bi bilo nujno pokazati na takšne tovarišice in tovariše, saj je to mnogo več kot le pozornost. Vinku Vrbnjaku ob koncu iskreno čestitamo v prepričanju, da bo lep zgled mnogim, zlasti mladim. Čestitike tudi vsem 117. krvodajalcem Ingrada, ki so v letu 1980 darovali sku-kaj 41 litrov krvi. POMEMBNA ZADOLŽITEV Igor Gorjup, gradbeni tehnik, star 28 let, vodja gradbišča v TOZD GO Šentjur, je bil prejšnji mesec izvoljen za predsednika Sindikalnega sveta občine Šentjur pri Celju za enoletno mandatno dobo. To zahtevno družbenopolitično funkcijo bo opravljal prostovoljno, kajti še naprej bo zaposlen v Ingradu. Želimo mu uspešno delo na obeh področjih. IZLET V AMSTERMAM Glede na to, da je v delovni organizaciji veliko zanimanje za organizirane skupne izlete, je v načrtu za prihodnjo pomlad ogled svetovne cvetlične razstave v Amsterdamu. Izlet bi trajal 5 dni. Več informacij o tem, tudi glede pričetka obročnega odplačevanja izleta, dobite pri Anuški Drgaj-ner v skupnih službah. NA GRIČKU SE DOBIMO TRIM akcija v teku bo letos oti 12. do 14. junija po gozdni stezi na Gričku od 16. do 18. ure. Za značko bo treba preteči moškim 2400 m, ženskam pa 1600 m dolgo progo v določenem času, odvisno od starosti in spola. Istočasno bo potekala na strelišču na Gričku TRIM akcija v streljanju z zračno puško. Za značko bodo moški morali doseči rezultat 110 krogov, ženske pa 80 krogov. Torej, na Gričku se dobimo. PISMO UPOKOJENEGA OB DNEVU KRVODAJALCEV Zapisala: M. Gazvoda v BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI Uspela predstavitev Razstava proizvodnih dosežkov v občimi Celje, kii je bila od 10. do 26. maja v hali Golovec, je imela namen predstaviti sposobnosti celjskih proizvodnih delovnih organizacij ter opozoriti na njihov razvoj v preteklosti in razvojne vidike v naslednjem srednjeročnem obdobju. V tem je razstava povsem dosegla svoj namen. Pokazala je moč celjskega gospodarstva in poudarila -razvojlna pota občine kot celote. Na velik odmev je naletelo sodelovanje pobratenih občin Čuprije, Doboja, Siska in Titovega Velesa. Na razstavi je sodelovalo 53 delovnih organizacij iz celjske občine. Med njimi tudi Ingrad, ki se je predstavili s fotografijami lastnega montažnega sistema, proizvodnje gradbenega materiala, pomembnejših objektov zgrajenih v zadnjem obdobju in novo tehnologijo mostogradnje, nadalje s številčnimi podatki o vseh zgrajenih objektih, o proizvodnih ter inovacijskih dosežkih in Pred 3. kongresom samoupravljalcev Jugoslavije Predkongresna dejavnost na celjskem območju je vnesla novo vsebino v delo sindikatov. Vsak celjski delegat mora dati kongresu svoj delež, ne glede, če bo posegel v razpravo ali le pismeno prispeval poročilo. Delegat iz Ingrada Franci Ramšak, razlaga takole: Moj prispevek temelji na aktualni temi in sicer na vprašanju zaposlovanja Z obiska na Dedinju Pred dobrim mesecem, točneje pred prvomajskimi prazniki, smo člani kolektiva Ingrad in svojci izpolnili svojo željo in dolžnost, ko smo obiskali grob maršala Tita v Beogradu. Z avtobusi smo krenili po Podravini, mimo neskončno dolgih vasi do Vukovarja, kjer smo imeli postanek za kosilo. Okrepčani smo nadaljevali pot do Novega Sada, kjer so nas ljubeznivo popeljali po čistem in prenovljenem mestu in seveda tudi po notranjosti trdnjave Petrovaradin. Z nadaljevanjem vožnje po avtocesti, smo v mraku prispeli v Beograd; tam pa smo ob zvokih godbe nadaljevali z večerjo »po srbsko«. Pravo presenečenje pa je bilo spanje v hotelu »Intenkontinentalu«, poleg centra Sava. Res pravo razkošje (seveda tudi ob razkošnih cenah) za nas, navadne zemljane. To »mednarodno« udobnost smo zapustili v lepem nedeljskem jutru in se odpravili do našega cilja — na Dedinje. Po krajšem čakanju smo krenili proti Hiši cvetja, kjer je v spokojnosti med neštetim cvetjem grob našega dragega maršala Tita. Z nepozabnimi vtisi smo zapuščali Dedinje in množico neštetih, ki so se prav tako prišli poklonit dragemu pokojniku. Izkoristili pa smo tudi bližino Topdle in obiskali mavzolej Karadžordiževičev-Gplenac, kjer smo občudovali bogastvo in lepoto mozaika te grobnice. Tudi na Avalo, grob neznanega junaka, smo se odpeljali, za kaj več pa ni bilo več časa. Po kosilu je bil takoj povratek domov z letalom. Za marsikaterega udeleženca je bil to »krst v zraku«, iki pa smo ga kasneje potrdili v prijetnem domačem gostišču »Pri Ančki«. Na koncu pa smo rekli: »Še bomo šli skupaj!« Ervin Drgajner grafikoni o rasti podjetja in predvidenem razvoju. Na posnetku Ingradov paviljon v hali Golovec. Vili Šuster in integracijskih procesov. Zaposlovanje smo razmejili z resolucijo, vendar ugotavljamo, da sprejeto stališče o poldrugem odstotku v gradbeništvu krni gospodarjenje. Ugotavljamo namreč, da se dejavnost gradbeništva ne razmejuje na 12 temveč le na 8 mesecev, ker je narava dela takšna. Izredna flukluacija, saj se v gradbeništvu vsako leto zame- nja skoraj tretjina vseh zaposlenih, problem še zaostruje. Poleg tega ima gradbeništvo majhno družbeno vrednost, čeprav je pomen te dejavnosti izreden. Gradbene kolektive pesti pomanjkanje delovne sile. Priliv delavcev iz drugih republik je iz leta v leto manjši, ker je tam medtem porastel družbeni standard in je na voljo vse več delovnih mest. Poleg tega ugotavljamo, da druge republike učinkoviteje rešujejo nekatera vprašanja v naši panogi. Za primer vzemimo samo terenski dodatek. Medtem ko ga v Sloveniji ukinjamo, ga v drugih republikah zvišujejo in tudi tako vplivajo na socialni položaj delavca v gradbeništvu. Vili Š. Natečaj delavske fotografije Fotografija je izrazno sredstvo, ki je postalo z razvojem tehnike človeku bližje kot katerakoli izpovedna zvrst. Čeravno je večina fotografij, ki jih v vsakdanjiku posname človek, predvsem dokumentarne, registratorsike, cesto »družinske« narave, jih veliko presega dkvir zanimanja primarnega človekovega kroga. Veliko jih je, ki imajo več kot le tako vrednost, hi so ne le ogledalo ali zapils časa in dogajanja, v katerem živimo. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, De-lavška enotnost in Foto-kimio zveza Slovenije razpisuj ej'o javni natečaj amaterske delavske fotografije pod naslovom »Naš ddlavnilk«. Tako bi spodbudili fotografsko ustvarjalnost širokega kroga delovnih ljudi in usmerili njihovo pozornost k upodabljanju in podoživljanju našega vsak- danjika, k delovnemu človeku, delu. Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani Zveze sindikatov Slovenije, kli se s fotografijo ne Ukvarjajo poklicno, z največ štirimi črno-belimi fotografijami z motiviko našega vsakdanjega ddla, ustvarjalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer gre posebno pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18 x 24 do 30 x x 40 centimetrov. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za: — razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob 10. kongresu ZSS, — stenski koledar, — objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah. Visi udeleženci natečaja oz. rastave bodo dobili priznanje, najboljše fotografije bodo nagrajene. 3. kult. srečanje gradbincev Tretje kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije je letos potekalo od 11. do 15. maja v Novem imesitu. Organizacijo srečanja je prevzel SGP Pionir. Prvi večer ise je predstavilo 19 likovnikov, 12 fotografov in 24 literatov na prireditvi v Dtilanjiski galeriji, za popestritev pa je soddlbvall moški kvartet Ingrad iz Celja. Od likovnikov so iz Ingrada sodelovali Branko Hrovat s štirimi slikami v pastelni tehniki, Franc Klemen z eno sliko v olju in Vili Šuster z dvemi fotografiji. Na zaključni prireditvi v dvorani Marof so nastopali pevski zbori, dramske skupine, folikloma skupina in narodno zabavni ansambel, kot gost večera pa opernii pevec Ladko Korošec. Iz Ingrada se je predstavila dramsko recitacij ska skupina z recitalom »“Marmorna plošča«. Na 3. kulturno srečanje je prišlo kar 387 udeležencev. Iz vsega, kar smo videli im slišali, lahko ugotovimo, da gradbinci imajo smisel in ždijo po kulturnem ustvarjanju. Vili Š. ti ms Jutranje sonce med bel ----"""" “ “ “klmi elementi (jli kulturno srečanje gradbincev gl)