ft. 312 Mlilii jlitiM jjdttUI (M» onu m to
Irvtrmfil potideljek. vtalc Asilkeg« št 30. L nadstropje jpfemi se ne sprejemajo, rok Prof* P. Peric. — Lastnik tlak grafa sa mesec L 7.—, 3 mesece ;Za inozemstvo mesečno 5 lir več. -
žjotraf. ~Ćft^\(ttvo: nllca na) se poŠt v^*urednttt»-se ne vračalo. — Edinost. Tlak tlaka 1» j I leta L w aredniitva
sv. FranČiBr
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
ftevllke v Trsta In okolici po 30 ceni — Ogfaal sa računajo v
koloaa (72 mas.) — Oglasi tigovcsv ts otMtnlkov mm po 40 i aahvale, poslanice in vabila po L I.—, oflaal denarni! po L 2. — Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L X — naročnina in reklamacije ae poiiljajo imkljnteo uprav* Edinosti, v Trate, nllca s*. Frančiška Aaiikega *evv X, L nadntiopi» — Tekašaa nredništva In nima U<A
Srokostl
Za naše šolstvo
Svaor posLBetednliilm na sen Unske zbornice dne 18. letenta 1921.
Op, ur. Posnemljemo ta govor po-1 države. Naše ljudstvo, ve, da se mora
r „	. . .	'	»	/>_________«_______* -___L:______
alanca Besednjaka po zadnji « Goriški Straži*. Objavljamo ga drage volje, ker gre za vele važno skupno stvar, glede katere stojimo neomajno na stališču« da je poitrebno skupno postopanje. Razlika med tozadevnim našim zadržanjem in zadržanjem struje, ki jo zastopa posl. Besednjak, je znana. Glasila te struje dosledno prezirale* delovanje našega poslanca dr. Wrlfa»a. Mi pa seveda kljub temu ne bomo sledili njihovemu zgledu.
Častivredni tovariši!
Šolska reforma, katero ie uvedel koncem leta 1923. minister Gentile ima za slovansko prebivalstvo Julijske Krajine po svoji važnosti značaj velikega zgodovinskega dogodka. Kdor bo pisal zgodovino našega ljudstva, bo moral ugotoviti, da je pomenila relorma Gentile revolucijo, ki je pretresla vse kulturno in socijalno življenje Slovencev in Hrvatov v Italiji.
To revolucijo je povzročil 17 člen kraljevega odloka od 1. oktobra 1923., ki je vpeljal v slovenske in hrvatske ljudske šole italijanski pouk in zatrl s tem pouk v materinem jeziku.
Minister prosvete Casati: Toda ne glede verouka.
Besednjak (se ne zmeni in nadaljuje): Z enim samim udarcem so bile uničene vse ljudske in srednje Šole Slovanov v Julijski Krajini. Kulturna pridobitev, ki jo je izvole valo naše ljudstvo po polstoletnih'borbah in z neizmernimi žrtvami, je bila uničena v štiriindvajsetih urah z enim odlokom današnje vlade.
Trdim, da ni zahtevala take politike no-bor«a	., da je taka politika
-žave, da je nasprot--:• . ■ : za u in mednarodnemu ; / ir: Ta r^vite vi! — Besednjak trdi? m, da je taka politika II Ji i - -jl«aa	u m vsem vzgojnim
"ačelom
nftuciu, ki ga priznavajo vzgojitelji po celem svetu, veleva, da je prava in res človeška vzgaja mogoča samo v materinem jeziku, to se pravi v jeziku, v katerem je človek rojen, v katerem se je naučil misliti in v katerem živi z vsem isvojim bistvom od rojstva. Vi veste dobro, da vzgoja ne pričenja s šestim letom starosti, ko gre otrok v ljudsko šolo. Vzgoja začenja že s prvim in drugim letom, ko skušajo oče in mati, bratje in sestre z otrokom gotvoriti, ga seznanjaja s svetom, ki ga obdaja, ga uče imena reči ter bude v njem samostojno duševno življenje. Preden stopi otrok v prvo ljudska šolo, si je že pridobil osnovne pogoje spoznanja in v njem so ie zgrajeni temelji bijočega duševnega razvaja za celo življenje.
«Vsak učenec — pravi Lombardo-Radiče — prinese s 'seboj že svojo zaokroženo kulturo, ki se lahko sama giblje in ima že svoje lastna življenje. Če se nanjo ne oziramo, postane šolska izobrazba za otroka krivo in pokvarjeno življenje, ki je sicer primorano, da se pomeša s prvotnim (katerega je prinesel otrok že z doma, a mu je v spotiko in nadlego). Naloga javne vzgoje obstoji torej izključna v tem, da nadaljuje delo družine.®
(P^dminister Banelli, ki sedi na vladni klopi, dela medklice, toda Casati mu naredi znamenje, naj molči. Tedaj se dvigne Banelli s klopi in se poda med poslanske sedeže, odkoder nadaljuje medklice.)
Tega vzgojnega načela ni proglasil samo Lombardo-Radice (in se poučuje v učiteljiščih vsega kraljestva), ampak je vzgojno načelo, ki ga je sprejel ves omikan svet in o katerem se več ne prerekajo, ker je preveč jasna in naravno.
Medklic: In v Jugoslaviji?
Besednjak: Velja tudi za Jugoslavijo.
Ali moremo trditi, da je javna vzgoja, katero je vpeljala za narodne manjšine Gentiiejeva reforma taka, da izpolnjuje in nadaljuje delo družine? Ne! Ravno nasprotno, V slovanskih družinah govore otroci slovensko, oziroma hrvaško, mislijo slovensko, žive slovensko duševno življenje! Ka pa pridejo v javno šolo, govori učitelj tuj jezik, ki ga niso nikdar slišali in ga ne razumejo. (Ropot.) Pred začudenimi očmi učencev se odpira svet, ki je v popoJnem nasprotju z vsem, kar so čuli v domači hiši. Gentilejeva šola torej ne nadaljuje dela slorvanske družine, temveč mu na celi črti nasprotuje.
Učenec mora pozabiti vse, kar ga je učila maU. Zato je vzgojno delo učitelja umeevanfe m tve izpopolnjevanje. Gentile-jevo reformo je dobro označil tisti slovenski oče osmih otrok, ki je rekel, da je kakor kladivo, ki ruši temelje, na katerih so starši gradili duševno življenje svojih otrok.
Starši pričakujejo od javnega pouka, da podpira in krepi njihovo delo, Gentilejeva reforma pa delo roditeljev izpodriva, mu jemlje vso veljavo in je s koreninami trga iz duše naše dece.
Ne čudite se torej, ako vidite, da se slovenski in nemški starši trdovratno in ogorčeno upirajo šolski reformi, ki krši laravne pravice družin in kvari »vzgojo novih rodov. Naši ljudje vedo dobro, kaj sme država zahtevati od svojih državljanov. 'majo jasne pojme o praticah
država zanimati za vzgojo prebivalstva* in ji priznava pravico skrbeti, da postanejo učenci dobri državljani. Toda če ima država svoje neprekr šljive .pravice, ima tudi družina svoje pravice, ki so svete in nedotakljive. Tako je na pr. jasno, da ne sme nobena vlada in nobena država siliti staršev, da vzgoje svoje otroke v veri, ki ni vera družine. Nobena italijanska vlada bi recimo ne mogla prisiliti roditeljev, da vzgoje otroke v mohamedanski veri.
Medklic: Katoliška vera je vera državel
Državnik, ki bi izdal tak kraljevi odlok, bi spadal v norišnico. Kar velja glede vere, velja po naravnem pravu tudi za ma-terni jezik.
(Hrup v zbornici.) Banelli: Saj se poučuje tudi materai jezik.
Besednjak: Ne govorite mi o proslulih dodatnih urah.
Nobena država in nobena vlada ne more posiliti družine, da vzgoji svoje otroke v tujem jeziku. Družina je starejša od države. Preden je <bila ustanovljena prva država na srvetu, so obstojale že družine s svojimi pravicami, katerih ne more nobena država zatreti nikdar, v nobenem slučaju in v imenu nobenih višjih ciljev.
Ko so videle slovanske matere, da sa slovanske šeđe zatrte, so začele nevoljno vpiti: «Država nima nobene pravice, da se polašča naših otrok! Otroci so naši, me smo jih rodile, ne država, ne vlada, ne prefekt, ne minister!» Naših mater ne žene nacionalističen fanatizem, ko protestira/o, da je bil uničen pouk nr doanačem jeziku, temveč jih preveva globoko čustvo krščanske pravičnosti. V dokaz svoje trditve se sklicujem na sijajen vzgled velikega italijanskega patriota, škofa iz Tridenta, mons. Endriccija, ki je bil odločen branitelj naravnih pravic italijanskega ljudstva proti vsem raznarodovalnhn poskusom vele-nemcev. Ko so 1. 1912. hoteli otvoriti na italijanskem ozemlju Trentina več nemških šol, tedaj je srčni cerkveni knez naslovil na duhovščino svoje škofije okrožnico, v kateri je izjavil neustrašeno, da «je raznarodovanje dežele zločin proti naravnemu zakonu«.
«Nam — je opominjaj! štooi svoje duhovnike — je naložena naloga, da skrbimo za verski in moralni blagor bodočih rodov in zato ne smemo biti brezbrižni spričo poskusov raznarodovanja, posebno ko gre za prvo vzgojo v ljudskih šolah.»
«Nič manj težka — je rekel ško«f — ni odgovornost staršev in zatoi iraa-jo določno dolžnost, da ohranijo materni jezik in da ga trdna branijo. Noben razlog jih ne more osvoboditi te dolžnosti, katero jim nalaga naravni zale on in Kristusova posta/a!»
Besede -velikega italijanskega patriota so jasne in odločne.
Medklici od levice: Saj <ste ga radi tega vtaknili v zapor!
Besednjak: Saj res, jaz sem bil škofa vtaknil v zapor!
Medklici z desnice: Italija je narodna država! Avstrija je bila sestavljena iz več narodov. To je bistvena razlika, poslanec Besednjak!
Besednjak: Naravne pravice se ne spremene, ako se 'spremene meje ali spremeni država!
Noben razlog, je rekel škof, ne preganjanje, ne grožnje, ne nasilstva in zapori, nas ne morejo osvoboditi od -dolžnosti, da se borimo za pouk v materinem jeziku. Noben razlag! Zakaj starši so odgovorni pred vestjo in pred Bogom za vzgojo svojih otrok, ki ne more bili ne človeška, ne krščanska, ako se ne vrši tv materinem jeziku.
Ponavljam še enkrat, da nima država nobene pravice tlačiti naravno pravo družine. Država mora pomagati izpolnjevati in ne zatirati.
Navedel bom še enkrat Lombarda-Radice-ja, ki je napisal knjigo za mladino prvega razreda na učiteljiščih, katero študirajo in čitajo po celi Italiji, V njej pravi: «Družabne edinice (družina, občina, dežela, država), katerih član je človek, imajo pravico do obstanka samo v toliko, v kolikor izpopolnjujejo in bogatijo človeku njegova življenje in v kolikor mu pomagajo, da more še nadalje ustvarjati idealne dobrine, radi katerih edino se more reči, da Živi.»
Banelli1: Vas učimo živeti, da stopite v naše življenje! Saj vi nimate niti lastnega islovstva.
Besednjak: To vemo. Vi ste učenjak.
Banelli: Zato rvam dajemo tudi otroške vrtce in Šole.
Vi boste gotovo trdili, da ni namen vlade potujčiti slovansko in nemško prebivalstvo, vključeno v meje Italije. Vi mi porečete, da ima Gentilejeva reforma samo en cilj: razširiti poznavanje italijanskega jezika, to se pravi jezika države, med nove italijanske državljaneč Ta zahteva — mi porečete — je opravičena in logična.
Casati*: Mi hočemo le imeti resnične italijanske državljane. m
Besednjak: Gospod nfpster, jaz sem vam hvaležen za to izjavo, ki je v kričečem nasprotju s tem, kar ste trdili pred par meseci.
Casati: Se dobro opominjam vsega, kar sem vam bil izjavil.
Besednjak (nadaljuje): Izjavljam, da naše ljudstvo m nasprotno, učiti se italijanšči-
ne, in priznavam praktično potrebo, poznati jezik države, v kateri živimo. (Hrup.)
Medklici: Pustite ga govoriti!
Predsednik: Gospoda mkl
Besednjak: To je v korist prebivalstva samega. Mi hočemo poznata tudi vaSo zgodovino, vašo kulturo in vašo umetnost. Toda šolsko vprašanje, ki ga je ustvaril Gentilejev zakon, ima za nas drug pomen: nam gre za to, da ohranimo in razvijamo tudi naš jezik, ki je za nas prvi; nam gre za to, da poznamo tudi mrojo zgodovino, svoje slovstvo, svojo umetnost, svojo kulturo, ki je za nas prva. Gentilejev zakon bi uničil vse duševno premoženje, ki smo ga sprejeli od svojih očetov; ta zakon je po svoji naravi odločno m odkrito potuj-Čevalen.
To je izjavil pred por meseci uradno zastopnikom Skovanov--in Nemcev minister prosvete ekscelenca Castai. V palači Minerva je bil razgovor med njim In drugo-rodnimi poslanci, ki bo prežet v spomin naših potomcev.
Casati: Pustite v nrini potomce!
Besednjak: Bodite brez skrbi, ri ste postaj neumrljivi /
Mi smo hoteli vedeti, kakšne namene ima z nami minister in smo ga vprašali, kakšna bo njegova šolska politika v krajih, kjer prebivajo Slovani in Nemci.
Casati: Spremeniti jih samo v italijanske državljane. (Ploskanje.)
Besednjak (nadaljuje): To trtfite sedaj! Zadnjič, ko smo Vas vprašali, je4t to edjni namen vlade, ste odgovorili drugače. Tedaj site nam izjavili, da obstoji Vaša politika v tem, da naredite iz Nemcev in Slovanov Italijane. (Hrup. Medklici)'
Casati: Kako naj bi bel odgovoril drugače italijanski minister?
Mussoiini: AH naj bi bil morda naredil iz Italijanov Slovane?
Besednjak: Izjava, da je treba spremeniti Slovane in Nemce v Italijane, ni bila dostojna za ministra prosvete.
Mi smo hoteli popraviti ministrova misel in smo pripomnili: Vi hoćete morda reči, da morajo postati Slovani in Nemci dobri italijanski državljani? — «To se razume samo po sebi! Italijanski državljani ste že tako U — nam je odvrnil minister. Naše začudenje je bilo neznansko. Moramo torej postati Italijani po plemenu in jeziku? (Medklici.) Ali morama prenehati biti Slovani in Nemci in izbrisati svojo narodnost? Misel, da more todgovorni minister od ljudi dru^e krvi kaj takega^ zahtevati, se nam je zdela nora. Jaz nisem mogel verjeti in sem mislil, da je minister huda razburjen in da ne ve, kaj govori. (Komentarji.)
Mussolini, ki gleda cel oas resno in pazljivo govornika, se zasmeje.
Besednjak: Stavili sem zato ministru jasno in določno vprašanje, ki naj bi razpršilo vsako nesporazumljenje. «Ali ni morda ekscelenca, edini namen vlade ta, da razširi poznanje italijanskega jezika med naše prebivalstvo, tako da bo vsak Slovan in Nemec govoril jezik države, v kateri prebiva? Če je osnovno načelo, katerega se vlada drži tako, se lahko dogovorimo in spravimo naše pravice v sklad z vašo zahtevo.*
Minister me je prekinil ter vskliknil: «Ne! Ne! Jaz imam v Jugoslaviji prijatelje, ki govore italijansko dobro kakor vi, in vendar niso Italijani! Jezik ni za nas sredstvo občevanja, jezik je duh, je način mišljenja in čustvovanja. Gospodje ne varajte samih sebe, jaz sem odkrit!*
Minister Casati: Govoril sem zelo dobro. Dovolite, da rečem to brez skromnosti.
Besednjak: Enkrat ste govorili gotovo slabo, kajti kar govorite danes je v nasprotju s tem, kar ste govoril zadnjič.
Casati (ves zmeden, se ozira k Musso-11 iiiju): Sem bil izjavil, da ne delam nobene razlike med narodom in državo.
Besednjak: Ne preostaja mi drugega nego da se pozovem na logjiko gospodov poslancev!
Zahvaljujem se naučnemu ministru s tega mesta za njegovo odkritosrčnost in mu odgovarjam enako odkrito.
Casati: Prav je!
Besednjak: Tudi jaz vam rečem: Ne varajte samih sebe! Nikdar ne boste dobili enega samega Slovana ali Nemca, ki je vreden tega imena, naj spada k tej ali oni stranki, da ne bi čutil svete doilžnosti, pobijati z vsemi svojimi silami in z vsem zanosom svoje duše vašo politiko narodnega zatiranja! Vi pravite, da jezik ni Ie sredstvo za občevanje, vi nas učite, da je jezik duh. Dobro! Naš jezik je naš duh. V njem se izraža naše duševno življenje, v njem je zaklenjeno premoženje, ki smo ga prejeli od naših očetov. Kako morete zahtevati, da bi mi sodelovali z vami in vam pomagali razmetavati to premoženje, rušiti našo preteklost in uničevati nas duševni obstanek. Kakšna strahotna zahteva! (Hrup.)
Tudi pošteni Italijani so proti temu načelu. — Važi možje nam kličejo, da je pravica na naši strani,
Vi ne pričakujete od nas nič manj ko to-le: mi bi morali uporabiti del svojega truda za to, da izgubimo svojo narodno zavest ter postanemo brezoblična, lena masa brez lastnega življenja, ki ne pomeni ničesar več iv družbi drugih narodov.
Predsednik: Poisdanec Besednjak, minulo je že zdavnaj 20 minut, ki jih določa poslovnik za utemeljevanje resolucije.
Besednjak: Gospod predsednik, jaz govorim o najbolj vaf-*«*" vprašanju narodnih manjšin. (Nato nad' e svoj govor.)
Vaši in ne naši mojstri me uče, da je' šolska politika Gentileja in Casatija ne le težka kršitev naših naravnih pravic, temveč tudfi krši&etv pravic človeštva. (Komentarji!) V vaših knjigah sem čital: «Človeštvo nastopa samo potom posameznih narodov, drugod človeštva ni. Zato se oblikuje in razvija Človeštvo le v toliko, v kolikor obstoja narodna zavesi, v kateri se zbira m pojavlja Človeški um kot v nekakem središču svojega delovanja. Ljudje ne bodo mogli delati in ustvarjati, ako ne bodo naslonili svojega dela na delo tistih, ki so bili pred njimi, ako ne bodo utrjevali vezi, ki družijo današnje rodove s prejšnjimi v eno samo življenje in eno samo du£o! Življenje, ki je brez narodnega značaja, je brezplodno, hira in umre! Kdor je zakrivil, da narod ne more končati svoje naloge in dovršiti v prid celokupnega človeštva svojega dela, ki bi ga bil lahko dovršil in ga je že pripravljal, ta dela nasilje njegovemu narodnemu življenju in s tem življenju človeštva.* Te nauke Čitam, gospod minister, v vaših knjigah in Vi jfc ne morete ovreči. Kako bi mogli ovreči resnice, ki sem Vam jih povedal,
Besednjak: Spominjam se, da sem čital govor nekega člana današnje vlade, ki ga je držal pred vojno v obrambo narodna manjšine na otoku Malti. Nastopal je proti angleški vladi in izjavljal slovesno, da to ni nikakai iredentistična ali protidržarvna propaganda, ako zahtevajo Italijani otoka Malte šolski pouk <v materinem jeziku. Italijani — je povdarjal — imajo sveto in nedotakljivo naravno pravico se vzgajati
v	lastnem jeziku. Te ideje sprejemam za, svoje in vprašam gospoda Casatija s parlamentarne tribune: mislite Vi, da kar je pravično v Tuniziji, more biti krivično vi Julijski Krajini?
Medklici: To je nekaj drugega! Primera ne drži!
Besednjak: In ali mislite, da kar je sveto in resnično na otoku Malti, more postati lažnjivo na Južnem Tirolskem? Pravica je ena in nespremenljiva za vse dežele in vse manjšine na svetu (nov hrup, novi protesti), pravica se ne more spreminjati, ka prestopimo meje ene države!
Problem je zelo enostaven! Ako imate
vi	prav, ko branite naravne pravice itali-
u »1U T MU >1111 Lruvcuai, .	, .,	a«.	.	,	.
ko veste dobro, da žive v inozemstvu i™™ italijanske manjšine, ki se bore kakor naša slovanska manjšina za svoje naravne pravice na jezikovnem in šolskem polju?
Ko preti italijanskim manjšinam v Tunisu in Južni Ameriki nevarnost, da zgube pouk v materinem jeziku, tedaj vzvalovi v italijanski javnosti vihar ogorčenja in od vsepovsod odmevajo opravičeni protesti. To je čut pravic^ ki se upira ubijanju
testi), tedaj imamo mi isto pravico tir jati in zahtevati za naše ljudstvo pouk v materinem jezaku. Če pa mislite, da smo mi v krivici, potem so v krivici tudi italijanske manjšine na Malti, v Tuniziji, tv Braziliji in Iztoku in vi jih morate prepustiti njihovi usodi.
Ne! Ne! Italijansko ljudstvo in ves omikani svet ve, da so italijanske manjšine,
človeške narave. Danes sem čital članek' naše manjšine in sploh vse manjšine v iz «Gazzette di Venezia* od 11. decembra, pravici, ko branijo vsoge samostojna kul-1923., ki ga je priobčil, gospodje naciona- turno življenje. To zna Casati, to zna listi, tudi vaš list «L'Idea Nazionale*. i vlada, toda kljub temu, da to ve, noče Članek govori «0 žalostnem pomanjkanju vršiti z nami pravice. On misli, da je v italijanskih šol in težki nevarnosti razna- j korist njegove domovine, ako naglo potujči rodovanja v Tunisu*. «Šolska prepoved —| narodne manjšine. (Ropot.) Toda se britko pravi članek — obstoji iv tem, da mnogi; mati. Ne varajte samih sebe! Vi boste Italijani ne morejo pošiljali svojih otrek laihko znižali kulturno stopnjo našega v italijanske šole. To je hujše ko vsaka; ljudstva, narodne zavesti mu niste spo-grožnja raznarodovanja, zakaj tu se raz-1 sobni izbrisati. Ni italijanski Ijudskošolski
narodovanje izvršuje, izvršuje se po načrtu, dan na dan, z zahrbtnimi .sredstvi, ki bodo rodila strašne posledice. Ker ni zadostno italijanskih šol in ker je Italijanom pre-povedanoi ustanavljati nove, ne preostaja drugo, ko pošiljati po sili otroke v francoske šole, kjer se ne zatira le naš jezik, ampak se pači tudi naša zgodovina in literatura in cela italijanski zemljepis.*
Predsednik zbornice: Pctslanec Besednjak, poslovnik ne dovoljuje več ko 20 minut govora. Predmet, o katerem govo-govori. i rite, je sicer važen, toda držati se moramo poslovnika.
Besednjak: O šolstvu narodnih manjšin sta govorica poslanec Leicht in Ciarlan-tini ter minister prosvete, zato...
Predsednik zbornice: Zakaj se niste tudi Vi vpisali k splošni debati?
Besednjak: Sem se vpisal, toda generalna debato ste nenadoma uduštli.
Minister Casati, stavim Vam nastopno ivprašanje: Kaj naj si miislijo nerodne
učitelj tisti, ki je zmožen preosnovati mišljenje našega ljudstva. Tisoč in tisoč drugih vplivov in izkustev realnega življenja odloča »v zgodovini. Največji učitelj m vzgojitelj, katerega poznam, je politika katero delate z našim ljudstvom, je uprava in gospodarstvo, kateremu ste nas podvrgli
Roasi-Passavanti se zažene proti Besednjaku in vpije: Gotovih žalitev ni mogoče poslušati.
Predsednik zbornice- Ne prekiniajte govornika!
Besednjak: Ravnajte z nami v vsem prajvično in pošteno, in Hrvatje ter Slovenci ibodo pošteni italijanski državljani. Potnavljaon državljani.
Ne domišljajte si pa, da boste mogli zatreti naš»o kri, uničiti našo preteklost in nam iztrgati naše kulturno premoženje, ki je prepojeno z vsem našim bistvom.
Vsak poskus raznarodovanja mora nale-
manjsine v Italiji, ko čitajo take članke jteti na odločen in nezlomljiv odpor!
v laških časnikih in jih primerjajo z Vašo šolsko politiko do lastnih slovanskih in nemških sodržavljanov? AH ne morajo priti nujno do zaključka, da delate Vi z njimi isto in morda še slabša politiko kakor Francozi v Tunisu. In pomislite, da morate Vi kot Italijan politiko v Tunisu
Predsednik: Poslanec Besednjak, zaključite!
Besednjak: Končujem svoj govor namenoma z besedami Gentilejevega sotrudnika Lombarda-Radice-ja: «Pozna se prebudi v ljudstvu narodna zavest in se more prebuditi le tedaj, ko je mišljenje prežeto
le obsojati! V zgodovinskem razgovoru, ki ideje svobode. Pozno se prebudi, toda ko smo ga imeli mi slovanski in nemški po-! je že prebujena, je nobena sila ne more slanci z Vami v palači Minerva, sem1 premagati. Boriti se more tudi proti silo-izjavill in sedaj potnarvljam pred parlamen- i viti premoči (ropot in ostri protesti), tom: Mi ne zahtevamo za naše ljudstvo umreti pa popolnoma ne more nikdar, drugega ko to, kar zahtevate vi za itali-; Tlačena manjšina hoče rešiti zaklad, ki ji janske manjšine v Tunisu (hrup, protesti je bil izročen in čigar vrednost stoji visoko z tyt.zličnih odsekov), v Maroku, v Braziliji, nad manjšino. N-jena olbramba je simbol v Argentiiniji, na otoku Malti in povsod človeških vesoljnih interesov. Kdor v kjer prebivajo manjšine vaše krvi. (Novi narodnih bojih žali in tnapada, ta brani protesti.)	| le sebično svojo oblast, kdor se brani
Predsednik parlamenta: Pustite svobodo brani samega sebe in človeški duh.» go«vora!	i (Hrup, pnoitesti.)
Posledice objave Rm\]m spomenice
Javnost zahteva, da Mussolini odstopi
Kljub
30.
Da bi nekoliko omilil pomen svoje ostavke je on. Salandra izjavil časnikarjem, da je odstopil iz zdravstvenih ozirorv. Navadno vsak politik odloži svoj mandat z motivacijo, da mu njegovo zdravstveno stanje ne dovoljuje izvrševanje tega mandata, Libe-temu, da hoče vladni! ralna ministra Casati in Sarrocchi sta po-- - ----sredo vala j>ri Salandri, naj ne vztraja pri
RIM,
tisk na vse mogoče načine zmanjšati vrednost Rossijeve spomenice, kažejo dogodki zadnjih par dni, da bo o*bjava te listine imela dalekosežne posledice za nadaljni razjvoj krize, ki ja preživlja Italija od Matteottijevega umora dalje. Fašistov-sko časopisje skuša omiliti globoki vtis, ki ga je napravila na javnost Rostsijeva spomenica, s trditvijo, da je on. Mussolini imel v rokah spomenico že 14. junija ob 22. uri. Aka bi se ministrski predsednik bal Rossi-jevrh groženj, bi 'ga ne bil dal aretirati. «Čemu torej stroški 2 milijonov lir za nabavo spomenice?» vprašuje fašistovski list «Tevere». Današnji «Mondo» odločno zavrača trditve tega lista, da bi bil ravnatelj nekega velikega milanskega lista (sen. Albertini, «Corriere della Sera«) plačal 2 milijona za fotografijo Rossijeve spomenice. «Mondo» pravi, da ni stala spomenica niti pet lir. Večerni «Te vere» vztraja pri svoji trditvi ter dostavlja, da takega prizora, kakor je ta z Rossijevo spomenico ne poznajo niti najbolj senza-cijonaJne francoske komedije.
ostavki. Posredovanje ni imelo nikakega uspeha.
Odstop Salandre in poslanca Riccio govori za domnevo, da bodo liberalci-desni-čarji, ki jih zastopa Salandra, odpovedali podporo Mussolinijevi vladi. Tak sklep liberalcev bi gotovo prej ali slej izzval odstop liberalcev ministrov Casatija in Sarrocchija. Radi tega se je razširil po objavi Rossijeve spomenice glas, da namerava Mussolini izvesti rekonstrukcijo kabineta. «Giornale dTtalia* poživlja ministre: Casati, Sarrocchi, Federzoni, Di Giorgio, Thaon di Revel, Nava, Oviglio in De Štefani, naj zavzamejo končno stališče napram novemu položaju; odkrito naj povejo, ali odobravajo stališče fašistovskega tiska, da nima Mussolini dolžnosti, da bi pustil sodniji odprto pot. Dalje piše list, da bi moral Mussolini takoj odstopiti, da ga potem lahko zasliši sodnijsko oblastvo Mussolinija marajo zasdišati »preiskovalni sodniki, katerim so izročeni procesi proti morilcem Matteottija in proti generalu Balbo. Ugled italijanske države v inozem-
Samo komedija? In vendar ,e stan stvu ^ dopušča, da bi še ^die ^sTal na Salandra- kakor znano-podal ostavko	č!ov^ ^ je bil ^ToLn tako
od predsedstva proračunskega odbora, tcžkih ziočim;v	mi o™02«*11 la*°
ugledni parlamentarec on. Riccio pa izstopil Iz odbora parlamentarne večine.
Vlada bo čuvala državne interese
RIM, 30. Danes ob 15. uri se je sestal tofnistrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika MussoHnija v palači Vi-minaie. Navzoćni so bili: Federzoni, Thaaa di Revel, Di Giorgio, Oviglio, De Štefani, Casati, Sarrocchi, Ciano; odsotna sta bila ministra Di Scalea m Nava, ker sta ne-razpoložena. Ministrski svet je bil enodu-šen v presojanju položaja, poivzročenega po neodgovornih elementih, in predvsem gospodarskih ter finančnih posledic. Ministrski svet je nato soglasno sprejej sklep glede ukrepov, ki so> potrebni za zaščito moralnih in materijalnih koristi države. Seja je končala o(b 18.30. (Štefani.)
Vodstva liberalne stranke
sklicano v Rim za 5. januarja
MILAN, 30. Včeraj so se sestali v prostorih milanske sekcije deželni odposlanci in člani političnega odbora italijanske liberalne stranke. Navzočni delegati so proučili splošni politični položaj z ozirom na siaiišče stranke ter •o sklenili sklicati osrednje vodstvo za 5. januarja v R;m. Med glavnimi točkami dnevnega reda tega sestanka je razprava o političnem položaju.	_
Italljansko-nennka trgovinska pogcianja
potekajo ugodno
RIM, 30. Agencija «Volta* je pooblaščena zanikati vesi «lempsa», da so se poga anja za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Nemčijo razbila in da se proučuje seda; vprašanje uvedbe « modusa vivendi*. Nemška pogajanja za trgovinsko pogodbo so se začela 4. decembra z otvoritveno sejo v palači Chigi in z izmenjavo izjav predsednika Mussolinija in poslanika von Neuratha.
Po nekaterih sestankih m po rešitvi vprašanj predhodnega in splošnega značaja sta si obe delegaciji 13- decembra izmenjali dve vrsti dokumentov. 'Prva vsebuje načrt besedila za bodoči dogovor, t. j- določbe, ki se bodo uvrstile v pogodbo; drugo tvori ekspoze zahtev za posamezne predmete carinskega tarifa z nemškimi predlogi za italijanske carine, kakor z italijanskimi predlogi za carine Nemčije.
.Po izročitvi teh listin sta se obe delegaciji pogostoma sešK ter razpravljali zelo prisrčno ired seboj. Ker pa tehnično ni bilo mogoče dovršiti vseh del za pogodbo do 10. :anuarja 1924, t. j. dne, ko je imel priti ob veljavo takrat veljavni režim v trgovskih odnošajih med obema državama, se je takrat sklenil začasen dogovor za čas, dokler bo stopila v veljavo trgovinska pogodba.
•Pogajanja — pravi agencija « Volta* — so se le prekinila za božične praznike in se bodo nadaljevala že 3. januarja.
Poslanec obsojen radi prodajanja kokaina
RIM, 30. Včeraj se je nadaljevala razprava proti bivšemu komunističnemu poslancu Min-grino, ki je v družbi z drugimi obtožen nedovoljenega trgovanja s kokaino in s saharinom.
Dtž^v—' ^-<<4nik je zahteval za vse- obtoženca kazen šestih mesecev ječe. Sodišče je t;., š. k ..ero je bil eden izmed ob k rc-:	(cu, poslanec Mingrino pa je
>»:! »	aa 3 mesece zapora in na 500 Ht
globe.	_
Ustanovite® Nso^lsne bnnsttke repoljll-kansRe hmeJRe stranke
Proglas ustanoviteljev - Nora stranka odklanja podporo ID. interaacijonalej v ostalem program HRSS
ZAGREB, 30. (Izv.) Po večurni konferenci je 36 Radičevih poslancev, ki so izstopili pod vodstvoma dr. Horvata in Jai-žabetića iz Hrvatske republikanske seljačke stranke, izdalo naslednji oroglats.; «Na seji dne 3. avgusta 1924. nas je postavilo vodstvo stranke pred gotovo dejstvo, da je HRSS pristopila' h kmečki internaciji onali v Moskvi. Nastopili smo proti pristopu k III. internacijonali, ker ssno vedeli, da ne bo pristop prav nič koristil, ampak škodoval hrvatskemu narodu. Poznejši dogodki so pokazali, da je bila naša domneva na mestu. Pristop k DI. inter-nacijosiali je prinesel hrvatskemu narodtt bridko razočaranje.
V	želji, da bi olajšali usodo hrvatskega naroda smo ustanovili novo stranko pod imenom *Ne>Oidvisna hrvatska republikanska seljačka stranka®. Naš program je program Hrvatske republikanske seljačke stranke. Odklanjamo pa pristop h kmečki internacijonaJi v Moskvi in ne zahtevamo nikake podpore od nje, ampak jo tudi odločno odklanjamo.®
Kemiki trsk o Izpraznitvi koelnske cone
Bt-RLLN, 30. Z ozirom na sklep poslaniške konference, da se koelnsko ozemlje ne bo izpraznilo v določenem roku, izjavlja «Vor-waerts», da bi bilo zadržanje pariške in londonske vlade na mestu le v slučaju, ako bi mislili, da se jima ni treba brigati za razpoloženje vsega nemškega naroda. Noben narod se ne more pomiriti dokler nima ozemlja z določenimi in varnimi mejami, v katerih je on edini gespodar. Namera za vzdrževane trajne zasedbe bi ustvarila smrtno sovraštvo med obema sosednima narodoma. Pod naslovom «Her-riot paraliziran® pi£e Theodor Wotf v «Berli-ner Tagblattu*:
«Za sklepom za podaljšanje koelnske zasedbe za nedoločen Čas se skrivajo imperialistične
Ieinje, ki sta jih Foch in njegova okolica vsili-a Herriotu. Te težnje pač niso take, da bi vzbujale čustva sprave v narodih, ki se naslanjajo na sabljo maršala Facha^»
V	«Vossische Zeitung» trdi Georg Bernhardi* da izhajajo vse te težave iz Anglije. Vsa Bald-winova vlada da se mora smatrati kot utelešenje gospodarskega imperijalizma v porast-u. Točna izvršitev izpraznitve »asedenega ozemlja v smislu mirovne pogodbe in vzpostavitev nemške neodvisnosti da sta neobhodno potrebna pogoja za možnost udejstitve Dawesovega načrta.
Zaveznike vlade prou{uj?Ja noto
zaninunje Združenih držav
PA.PT7 ''O.	ki je sestavila posla ni-
ika .orsSerenca :n k; čo poslana Nemči;i za spor. čno. *e '•.>.• : . 'a cona ne bo izpraznila J" ^nu.- na bi^ predložena petim za-ve. n^'cim vladam; italv'i, Belgiri, FranciH, An
gliji in Japonski, ki bodo dale ▼ najkrajšem času tozadevna navodila svojim zastopnikom na konferenci.
«V pooblaščenih ameriških krogih — bno> javljajo iz Washingtoaa — prevladuje mnenje, da se bodo zavezniki ««n»l™iiU jz Koelaa v istem času, ko se bo izpraznilo Porurje. V istih krogih hočejo vedeti, da obstoja v tem oziru tajen dogovor med Herriotom in Austenom Chamberlainom; dogovor, ki da ga Berlin ravno ne obsoja.
Govori se tudi, ds posveča ameriška vlada temu vprašanju posebno pažnjo in to radi posledic, ki bi jih sklep poslaniške konference znal imeti za nemško javno mnenje in za izvrševanje Davvesovega načrta. Predsednik Coo-lidge da upa na prijateljsko ureditev zadeve med zavezniki in Nemčijo. Izjavlja se tudi uradno, da se promatra to vprašanje s treznostjo v Ameriki, ki je prepričana, da bi kompromis dobro služil Franciji, kakor Nemčiji in ! Angli i in da bodo vidni interesi teh treh držav dovedli do sporazuma med njimi. Hughes je že dal navodila Loganu, da naj opozori zasebno zaveznike, da odvisi vspeh Dawesovega načrta, za katerega se Združene države zelo zanimajo, od prijateljske rešitve morebitnega koelnskega vprašanja.
——— 4
Sklicanje nemškega državnega zbora
BERLIN, 30. Državni zbor se skliče 5 februarja.
800 kitajskih vojakov
LONDON, 30, •Central Ncw*» poroča iz Tien Tsina, da se je v Kalfama, kakih 110 milj daleč od Pekinga, izvršila največja razsodba v masi, kar se ph spominja moderni svet: Usmrtitev 800 vojakov na dac po Božiču kot eksempla-rična kazen proti onim, ki so oropali trgovine v omenjenem mestu.
To splošno ropanje so izvršile čete redne vojske, ki niso prejele plače in običajne množine živil, pa so zato oropale in uničile vsa skladišča in trgovske zaloge.
Bombni atentat na stanovanje grškega
ATENE, 30. Atenska* agencija dobiva iz Sofije: V stanovanje nekega grškega podanika v Sofiji so bile vržene tri bombe, izmed katerih je ena eksplodirala. Žrtev ni bilo nikakib. — Grško poslaništvo je radi tega protestiralo pri bolgarski vladi.
Novo poljsko državno posojilo
VARŠAVA, 30. Ministrski svet je odobril med drugim dekret ministrskega predsednika, da se najme državno posojilo v znesku 300 milijonov «zlotyh».
I — Železničarjev* nezgoda. Na openskem kolodvoru se je sinoči ponesrečil 26-letni kurjač Mihael Fllamino, stanujoč na Opčinah H. 340. Filamino, ki je bil zaposlen na lokomotivi tovornega vlaka it. 6278, je v času, ko se je vlak ustavil na kolodvoru, mazal stroje. Pri tem poslu se mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno med lokomotivo in tender, da si je zlomil aa dveh mesrtih levo roko. Po prvi pomoč^ ki jo je dobil na kolodvoru, se je mladenič pc dal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek.
— se o snntnniorn ženske. Sinoči je bilo truplo nesrečne Natalije Kozman, ki se je predvčerajšnjim opoldne zastrupila v ulici rabio Severo, na odredbo sodne kom?si:e prepeljano v mrtvašnico mestne bohiišnice. Vzroki njenega obupnega koraka niso še znani. Znano je le, da^e bila Kozmanova Šivilja ter da je stanovala pri neki družini v ulici Maiolica št. 9. Bila je vdova in v zadnjem času je imela ljubezensko razmerje z nekim orožnikom, kar bi dajalo povod za domnevo, da je šla ženska v smrt radi nesrečne ljubezni.
UNE VESTI
Jusoslcoenskl j nerumi konzulat
v Trstu
Tuka:šnji konsulat Jugoslavije je povišan v generalni konsulat. Za generalnega konsula je imenovan dosedanji konsul g. Dušan" Stepano-vić. Iz važnih razlogov je razveseljivo to povišanje tukajšnega konsularnega zastopstva ju-goslovenske države. Čehoslovaška republika ima tu že dolgo generalni konsulat z ozirom na veliko važnost našega trgovskega emporija. S tem. da Jugoslavija sledi sedaj n'enemu zgledu, kaže, da tudi ona razumeva pomembnost te pomorsko-trgovske točke na Jadranu. V tem pogledu je tudi izbera novega generalnega konsula srečna. G. Dušan Stepenovič si je že dosedaj s svojo visoko spretnostjo in ljubez-n ivostjo v občevanju znal pridobiti splošne in iskrene simpatije v tukajšnjem trgovskem svetu. Uverjeni smo, da si bo prizadeval za čim uspešnejše gospodarske stike in dobce odno-Šaje med obema državama in narodoma. Želimo, da bi tudi odločuoči činitelji na italijanski strani s smotreno gospodarsko in primerno politiko v običajnem zmislu besede stremili po tem cilju. Iskreno čestitajo g. Dušanu Stepanoviču na zasluženem odlikovanju.
Hova bflita založbi prsti Ifali Balili
Rimski «PopoIo» ob avlja novo hudo zatožbo proti bivšemu generalu milice Italu Balbo. Gre za neko pismo bivšega častnika arditov, V:n-cenca Ponti iz meseca marca t. 1. Ta pripoveduje, kako je doznal, da ga hočejo ali — «od-praviti« ali pa spraviti v blaznioo. In to po znani ekspediciji Peruginov v Ferraro. Po tistem boju je iztlal Balbo ukaz, naj se nasprotnikom da «dobra lekcija*. Ta lekcija naj obstoja v pretepanju z beti, napravljenimi v Rimu nalašč za to. In sicer tako izdatno, da bo zdravljenje poškodb zahtevalo kakih 70 dni! Pretepači naj ostanejo na svojem mestu do nove odredbe generalnega poveljstva v Rimu. Po prvi operaciji naj brzo javijo temu poveljstvu z besedami, ki so se rabile povodom vsake ekspedicije. Za stroške te operacije je povelj1-stvo izročilo 20.000 lir. Operacija naj se izvaja z vso mirnost'o, kajti kvestura je že obveščena z nalogom, da «nam ne le pusti popolno svobodo, marveč, da nas ščiti in olajšuje našo akcijo*!! V slučaju aretacije — je sporočil Balbp dalje — se imajo are tirane i takoj osvoboditi. Za slučaj ubojstva, ki bi se utegnil dogoditi v spopadu, je dano jamstvo, da bodo mogli are-tiranci po nekoliko dnevih — ko se javno mnenje pomirf — pobegniti z dokumenti, ki jim zagotovijo tudi obstanek v inozemstvu!!!
Ponti navaja na to besedilo brzojavke o izvršeni operaciji v dogovorjenih besedah: «Ago» stini norišnica Perugis; blago poslano z veliko naglico v bolnišnico U
Vprašanja so sedaj: Kdo je dal tista ?amstva glasom povelja generala Balbo? Kdo je dal nalog kvesturi, naj podpira in ščiti ekspedicijo? Kđo je zagotovil eventualnim ubijalcem dokumente, ki bi jim zagotovili beg v inozemstvo?! To so usodna vprašanja, ki se bodo morala razčistiti, ako naj ne obupamo nad toliko obljubovano vzpostavo zakonitosti — nad •normalizacijo*!! Ne bo dovolj tudi nafsloves-nejše zatrjevanje, da gre tu za potvorbo pisma v s vrh o maščevanje. Veljavno in neizpodbitno se mora dokazati, da je vsebina pisma lažnjiva in obrekovalna.
Vpoklic letnika 1905 pod orožje. Nared-beni list ministrstva za mornarico sporoča, da bodo novinci letnika 1905 vpoklicani pod orožje 1. februarja 1925 in vpisanci se bodo morali po redu, kakor bodo spoznani za sposobne od pristojnih pristaniških poveljništev, predstaviti na določenih mestih po desetdnevnem dopustu, ako se mu niso odrekli.
Društvene vesli
—	Silvestrov veder v Barkovijah. Danes zvečer torej se snidejo «Adriiaši» «Sirenaši» in «Valašr» — da ne bo manjkala barkovljanska godba je samo ob sebi razumljivo — v dvorani «Excelsior», da počakajo skupno prihod novega leta. Pa saj ne bodo sami! Kojančani so tudi prijavili svojo udeležbo. In kaj mislite, da ne bo Tržačanov? In še kaki! Kdo izmed Barkov-ljanov bo manjkal? Vsi, ki ste dobre volje, pridite ob 8.30, da ne boste morali stati!
—	Silvestrov večer pri Sv. Jakobu. Tudi letos bomo imeli pri Sv. Jakobu Silvestrov večer, ki bo zelo zanimiv in bo nudil mnogo zabave in razvedrila. Spored je bogat in raznovrsten, ker bodo sodelovala skoro vsa šentjakobska društva. Da ne bo nikomur dolgčas, za to bo skrbela «Paxma», ki bo igrala pozno v noč izbrane vesele in poskočne komade. Za lakoto in žejo je tudi v obilni meri preskrbljeno. Spored je sledeči: 1. Deklamacija, 2. Razgovor, 3. Solopetje, 4. Vijolin, 5. Satira •Priljudni komisar« (Sent. Čitalnica), 6. Polnočni govor, 7. 2iva slika. Kdor hoče v dobrem razpoloženju pokopati staro leto, naj pride v dvorano DKD. pri Sv. Jakobu.
—	Društvo «Zorm» vabi vse člane, članice in prijatelje društva, da se v čim večjem številu udeležijo Silvestrovvečera, ki ga priredijo barkovljanska društva v dvorani «£xcel-sior» v Barkovijah.
Zoraši! Do danes smo biK ponosni na to, da je naše društvo tako skrbno gojilo družabnost. Zberimo se torej tudi ta večer, da se skupno poslovimo od starega leta in preživimo par veselih ur v družbi bratskih društev
V petek točno ob 20.30 važen sestanek nogometašev v nekdanji društveni dvorani. — Odbor T. K. in igralci morajo biti navzočni v I polnem številu. — Odbor.
—	SU vesto v večer v Skednju. Zadovolen bo vsakdo, kdor izpolni, kar mu pravijo Štiri besede: Danes zvečer k «SubiettB».
—	Silvestrov večer priredi nocoj Šolsko društvo pri Sv. Ivanu v otroškem vrtcu in na verandi Narodnega doma. Sviral bo domači orkester, ki se pridno vežba. Dramatična igra bo tudi dobro naštudirana, tako da ne bo nikomur žal, kdor pride, zlasti, ker gre čisti skupiček za kosilca revnim otrokom. Začetek ob 8. uri zvečer.
—	M. D. P. Opčine uprizori v četrtek dne 1. januarja 1925. ob 7. uri zvečer v dvorani «Kette» Ganglovo dramo «Sin» v štirih dejanjih. To krasno dramo je dramatični odsek dobro naštudiraL K obilni udeležbi vabi Odbor.
SPORT
—Nedeljska prijateljska tekma med S. L K. Sv, M. Magd In športnim klubom «Val» je
končala 1 :0 v prid S. I. K. Sv. M. M. Magd.
— Športno društvo «Snežnik» in lovski klub «Pivfca» v Št. Petru na Krami priredita danes zvečer ob 8. uri v prostorih g. Muha družabni večer s prosto zabavo. Ob 12. uri slovo starega in pozdrav novega leta v šaljivem prizoru. K ...	- ..	obilni udeležbi vabita	Odbora.
Dva razveseljiva dogodka na Balkanu--——- -—
Revolucija v Albaniji je dosegla popoln I* trzlSKASa ZlVlIfifllS vspeh. Zapovednik nje čet Ahmed Zogu je da-	7 „"T
nes neporečen gospodar vse Albanije, na- - Tatvma Predvčera^im so se neznam zli-
četnik dosedanje vlade Fan Noli je na begu in k ovci spomočio Že pred dnevi izkrcal na vzhodni obali P"i
Vesti z Goriškega
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV.
—	Dramatično društvo v Gorici priredi danes v sredo, dne 31. decembra 1924. Silvestrov večer v veliki dvorani Trgovskega doma. — Pestri varietetni program. Orkester. Srečolov. Šal iva pošta. Polnočno presenečenje. Po polnoči prosta zabava. Bufet. Začetek ob 21. uri. Vstopnina L 5 za osebo. Brez vabila ni dovoljen vstop. Mize se ne rezervirajo. — Dne 6. januarja 1925 ob 4 pop: Peterčkove poslednje sanje.
—	Iz Ozeljana. V nedeljo dne 28. t. m. je v našem Bralnem in pev. društvu predaval predavatelj Zveze prosvetnih društev, o prosveti, ter o pomenu in nalogah te naše prosvetne malice. Vrli društveniki so z izrednim zanimanjem sledili izva'anjem m se živahno udeleževali pomemkov ob zaključku. Oni, ki so Tajši sledili «izvajanjem» hannon ke, so prejeli od za vse dobro in lepo vnetih društvenikov, kratko in zasluženo obsodbo, v gromovitem smehu, ki je odgovoril mladeniču, ki je slučajno vstopil in vabil na ples.
—	Inž. Karol Gustinčič v goriških zaporih.
Ajdovski orožniki so aretirali in privedli v goriške zapore inž. Karla Gustinčiča, ki se je čez praznike mudil skupno s svo,o ženo v Ajdovščini. Inž. Gustinčiča so orožniki zaprli zategadelj rker ga smatrajo za komunističnega organizatorja in ker je baje prišel čez mejo brez potnega lista,
—	Crna kronika. V torek in sredo sta se odigrali dve nesreči, povzročeni po neprevidnosti obeh ponesrečenih, ki je stala enega iz njih štiri prste, drugega pa ho stala najbrže življenje.
V pondel ek popoldne se je ukvarjal 21 letni rudar Ludvig Velikajne iz Idrije s kaj čudnim poslom. Velikajne si je hotel iz prazne puškine patrone napraviti užigalnik za cigarete. Ko je zažgal patrono v njenem spodnjem delu, je zadel s pilo ob kapselj, ki je še ostal v patroni in ki je seveda vsled dreganja pile eksplodiral ter odnesel Velikajnu tri prste desne in enega leve roke. Velikajne je bil pripeljan v goriško bolnico, kjer bo moral ostati kake Štiri tedne.
Ihuga mnogo hujša nesreča se je odigrala včeraj okrog poldne v Ložicah, kjer so vaščani robotali na popravi ceste. Med njimi je b:l tudi 571etni Gabri elčič Štefan iz Goljevice-Anho-vega. Ker je za popravo ceste potreben gramoz so ga robotniki kopali kraj ceste. Ker se je zdelo Gabrijelčiču to delo prepočasno, mu je šinila v glavo brihtna, toda jako nesrečna in zanj usodna misel. Pričel je izpodkopavati iz vojnih časov preostalo kaverno, češ, da iz-podkoplje še malo dotično kaverno in da se potem kar sama vsuje streha kaverne in grušča bo dovol> Mož je sicer pravilno računal, toda pozabil je pri tem, da zna grtlšč nad kaverno zasuti tudi njega samega, kar se je, žal, tudi zgodilo. Vaščani so ga sicer hitro osvobodili in potegnili iz grušča, toda njegove poškodbe s ob'le take, da so morali takoj poklicati goriški «Zeleni križs>, ki ga je prepeljal v goriško bolnico kjer visi med življenjem in smrt o.
—	Krvav pretep. V nedeljo smo z zadoščenjem poročali, da so minuli božični prazniki brez v prejšnjih letih običajnih pretepov, ki so imeli za posledioo ranjence in tudi mrtve. — Naše poročilo ni očividno ugajalo SOletnemu Augustu Češčut iz Sovoden', ki se je v nedeljo zvečer spri v Merljakovi gostilni v Sovodnjah 9 svojim sovaščanom Fr. Primožič ter ga zabodel z nožem ter se nato sam :avil orožnikom. Vendar izgleda, da Primožičeva rana ni nevarna, ker drugače bi se bil gotovo obrnil za zdravniško pomoč v goriško bo'nico.
_Nov odvetnik. Z novim letom otvori lastno odvetniško pisarno v To'm'nu dr. Josip Ščuka, ki je bil skozi več let sodnik, dokler ni bil, kakor mnogi naši sodniki, pred letom dni odpuščen iz sodne službe.
—	Živinski trgi prepovedani. Z odlokom iur* lanskega prefekta so do nadaljnegai prepovedani vsi živinski trgi v goriškem okraju, ker jW med živino v goriškem okr~ju izbruhnila živalska bolezen «alta epizostica*.
—	Požar v Gorici. V soboto okrog 11. ur® zvečer je izbmhnil v tovarni testenin v Via degli Accardi požar, ki se je bliskoma razširi) na celo poslopje, še predno so prihiteli na lice mesta ognjegasci. Tem poslednjim ni preostalo ničesar drugega, kakor ogenj omejiti in pogasiti, ker je požar že bil upepelil celo poj slopje z inventarjem vred, ostali so le goli zidovi. Tovarno, ki je bila last cav. Liprandi-ja, je imela v najemu in vodila trvrdka Dolci Čc. Comp. Po požaru povzročena škoda je velika toda je krita z zavarovalnino.
Borzna poroffla,
DEVIZE Amsterdam od 95f>.— do 970. Eel-rgia od 117.— do 110,— ; Pari* od lv8 50 do VJ9 .V>; London od 113.— do 1.8.60 ; New York od V3.»0 do 24 0f>; Španija od 325 - do 3.50.— ; Švirs od 462.— do — ; Atene od 43.— do 45.—; H«r!!a od 555 — do ;>6> — t Bukarest od U.75 do 12.25; Praga od 71.2 j do 72.75; Ogrska od 0.03*0 do 0.03.H); Dunaj od 0.0326 do 0.0333; Zagreb od 36.90 do 87.30.
VALUTE: Avstrijske krone od 0.03% do<>. r 15» dinarji od 36.7 > do *7.1<>; dolaiji od U3.90; do ! I r ovci po 2f> frankov od 92.- dii 93— funt -t-r-ling od 112.^0 do H3.4U. Benećijske obvez ice 81.50.
aii oglasi
DOBROSRČNA družina, ki bi hotela posino, viti šestmesečno siroto naj se obrne na naslov V rdela Scoglietto 335.	1691
STANOVANJE s kuhin o in sobo, eventuelno soba z uporabo kuhinje se išče v Trstu ali okolici. Šprejme se tudi mesto vratarice. Campo S. Giacomo 5/V Danica Cicero, pri družini Komel.	169C
ZGUBIL se je 22 t. m. pri večernem brzovlaku v Gorici siv moški plašč iz bavarskega lodc-na. Najditelj dobi nagrado in povrnjene trojke. Dr. Alfonz Serrun, zdravnik v Tolminu.
1693
V NAJEM se odda s 1. februarjem pod zelo ugodnimi pogoji lepo, malo posestvo s stanovanjem v bližnji okolici Gorice (20 min. od juž. žel. postaje), primerno za upokojenca. ^Pismene ponudbe pod «Posestvo» na upravniitvo Edinosti.	1692
POSOJILA na prve vknj:žbe v mestu in okolici na razpolago. Ponudbe pod «Denar» na upravništvo.	1683
3AB1CA. avtori7irana, tpreiema noseč«. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežb«. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.
Z Zlato, srebro, krone, g J platin, zehovle 12 £
iP	kupuje
1 Zlatarna ALBERT POUHi
(P Trst, Via Ha zini 46 %
■	II II II II II II II 18 II II II II II " »■
=	ZOBOZDRAVNIK
i Cr. LOJZ KRA'SHER i
™	sptciaiist za bolezni v ustih in na zobeh.	J
«	sprejema za vsa zobozdr In zoboteh. opravila	«
m	v Gorici, na Travniku 20 (Piazza deNa	■
™	Vittoria 20) od 9-12 in oJ 3-5.	_
■	II II II II II II II II II 11 11 11 13 "
Najvišje cene plačujem za
kun, zlatic, lisic,
dihurje*, vider,
jazbece v, mačK veveric, krtov, divji 1 in domačih zajce t,
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesara fcatftisti št. 10 II. nadstr., vrat«. 16 .17,
Sprejemajo s«* pošiljatve po pošti.
I LJUDSKA BANKA V POSTOJNI |
I	<___« MAvMAMBrvM BAcniiiu	■
(prej NOTRANJSKA POSOJILN CA)
regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema
se )e
r _ v stanovanje Ivana Unglich, »tanu očega v I talne	i «iici W»»tria *L 7f ter pobrali pair oblek, ne-
Jugoslovenski državi udani tisk se raduj* na kaj perila, *lato «ro in t obačnico i »kitajskega tem prevrata v Albaniji. Odločno zavrača si- srebra; pe tega^o v neJcem predaln iztaknih
cer očitanja padle vladavine - v spomenicah	&£ovan približno 3500
na evropske države in DruStvo narodov, — ungucn, ki je ouoootm »^iivu^u čei, da IT Jugoslavija zanetila to revolucijo ' Hr. je naznaml ta*vmo na polic^skem komisa-Pozdravlja pa ta prevrat z odkritim zadovolj- ! riJat« v ^ Vespucci.
I	vloge na hranilne knjižice in vloge na tekoči račun.
Obrestuje vezane vloge po dogovoru. - Izdaja brezplačno cirkularne čeke Banca Nazionale di Credito. ■ Daja posojila in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle I	pod najugodnejšimi pogoji.	_ 7*0
Lun HWWI» — IB—li	1	M—BUtBBai—II lian
i
stvom, ker da je s tem odpravljena neprestana nevarnost, ki je grozila Jugoslaviji na meji od strani dosedanih oblastnikov Albanije. In s tem miru na Balkanu in tudi miru Evrope spričo dejstva, da je bil Balkan od nekdaj ognjišče za evropslce zapletljaje. Jugo slovenski tisk se nadeja, da se je odprla pot do zdravih in mirnih odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo.
Kot dru£i razveseljivi dogodek se omača obisk bolgarskega ministrskega predsednika Cankova v Belgradu; Od tega obiska si obetajo po tolikih žalostnih navzkrižjih zbližanje obeh jugo slovenskih držav ter složno sodelovanje za konsolidacijo razmer na Balkanu. Ta namen ima tudi potovanje Cankova v Bukarešto. Tudi vsa res miroljubna Evropa se mora pridružiti želji, da bi imelo potovanje g. Cankova v Belgrad in Bukarešto poln vspeh v označeni smeri.
Posebno pa moramo, mi, kot člani jugoslo-venske narodne družine, želeti, da bi se dosedanji žalostni in pogubni spori med Bolgarsko in Jugoslavijo končnoveljavno likvidirali, da bi pozabili, kar je tilo med n ima po volji sovražnikom, ki so skopni obema, ter da se združiti za prijateljsko in bratsko sodelovanje v blagor Balkanskih držav in ▼ interesu evropskega miru, da se enkrat že-vresniči g«slo: Balkan — Balkancem!
PODLISTEK
W. CoJttns:
£REZ IMENA
(204)
Romali.
-Bojim se, da se ne boste strinjali z mojo izbiro,»	^
«Ne lovi kakor mač&a okoli vrele kaše! Kako za vraga, naj se strinjam, če ne vem, za kaj se gre!»
•Moja izvoljenlca je starejša hči Andreja Vanstoneja iz Combe-Raven^» «Kdo?!»
•Gospića Vanstone.»
Admiral je odložil kozarec, ne da bi se ga dotaknil z ust mi.
»Prav imaš, Jurij*, je rekel -Ne strinjam se, prav nič se ne strinjam.
«Ali je njeno nesrečno rojstvo temu vzrok?«
«Bog obvaruj! Njeno rojstvo ni nikaka pomanjkljivost. Ti dobro veš kakor jaz, Jurij, na čem se spodtikam * „
«Na njeni sestri.»
•Seveda. Vsak človek brez najmanjšega
predsodka bi se ob tem spod tikal.»
•Vendar pa j« zelo krivično, da se mora go-spica Vanstone pokoriti za pogTeške svoje sestre. »	. ,
"Pogreške imenuješ to7 Si pač široke vesti,
ko se gre za tvoje interese.*
-Imenujte jih zločin, če hočete, toda ponav^ ljam, to je krivično za gospico Vanstone. Zakaj njeno življenje je takšno, da ji ne morete ničesar očitati. Od začetka do konca ;e prenašala svojo usodo tako udano in pogumno, kakor zmore šele ena ženska med tisoč. Vprašajte gospodično Garth, ki jo pozna z otroških let, vprašajte gospo Tyrrel, ki blagoslavlja dan, ko je gospica Vanstone prišla v našo hišo*.
• Vprašaj zlodja in njegovo staro materi Ne zamjeri, Jurij, toda ti bi zrušil potrpežljivost svetnika. Dragi dečko, jaz ne zanikujem čednosti gospice Vanstone, Če zahtevaš, sem pripravljen priznati, da je ona najboljše dekle, ki je kdaj krilo nosilo, toda se ne gre za to —»
•Oprostite, to je vendar glavno, če naj postane moja žena.»
•Poslušaj me do konca, Jurij, promatraj stvar stvar tudi z mojega vidika. Kaj je napravil tvoj bratranec Noel7 Postal je žrtev najpodkjše spletke, kar sem jo kdaj čul, in glavna vodite-
l ica te spletke je biLa ničvredna sestra gospice Vanstone. Prevarila ga je na prav podel način, in ko ji je v oporoki zapisal lepo premoženjce, je imela že strup pripravljen, da ga spravi a tega sveta. To je resnica, poznamo jo po gospe Lecount, ki je našla stekleničico v n;en! sobi. Ce se poročiš -z gospico Vanstone, tedaj P«51"-ne ta čarovnica tvo a svakinja in član rodbine. Za božjo voljo, Jurij, pomisL, v kakšen poloza? prideš, če priženB tako svakinjo.*
•Vi ste promatrali stvar s svoje strani, aJnvi-ral, zdaj dovolite, da jo promatram tudi jaz s svoje strani,» je rekel Juri; z odločnim som. «Neka mlada dama, ki sem jo spoznal v nenavadnih okolščinah, je napravila name neizbrisen vtis. Jaz bi bil napravil v mlajših k tih, ampak sem čakal in pretehtal stvar. Vsako naslednje srečanje z mlado damo jc prvotni vtis povečalo, njena lepota, njen značai sta m« vsakikrat bolj zavzela, če sem daleč cd n;e, sem nemiren in nezadovoljen, v njem dru-zbi pa sem najsrečnejši človek na svetu. Vse, kar 90 mi drugi ljudje, U jo dobro poznajo, onjej pravili, potrjajo moje dobro mnenje, ki ga imam o njej. Samo ena stvar me ovira in sicer nesreča, na kateri pa je ona popolnoma ne* dolžna, nesreča, da ima sestro, ki je ni vredna.