Leio V., šlev. 122. V Celju, sobota cine 27. oktobra 1923. Poštnina plačsnn y Qotosini. JhE jH^H ^r v LjuD\jaui ^^^^H ^Ih^^^F ^^^w H^t_^^Bi flfflBmlt. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemslvo 240 Din. Oglasl zz mm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Posamexna SJeviIlt» stone I Din. Izliaja vsaR lorefc, četrtek In sofeoio. UrednlStvo : Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritfičje. Telef. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjeva u. št. 1, pritličje. Tefef. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. MßlsfvG zb zsiirane ppaBice našega narodo. Vsem bratcm !n sestram, Naš narod v neodrešenem delu domovine čuti vsak dan huje kruti meč novega gospodarjn, ki uveljavlja proti njemu svojo kulturo z nasiljem, z ognjem in mečem. Pretvarja njegovi deci materinske sole v potujčevalnice, uničuje ga gospodarsko, da si ga po- litično podjarmi, izganja narodno ču- teče domačine, naSemu jeziku jemlje pravice do samostcinosti in enako- pravnosti! Brezdušni tujec in brezsrčni tla- čilec uporablja vsanekulturna sredstva, da pretvori naš ponosni, zavedni in svobodoljubni narod v brezpravno rajo! Vsak sovražnikov udarec, ki za- dene kateregakoii naših bratov in se- ster v neodrešeni zernlji, je pripis maščevalne usode na obsodbi, ki jo dostavlja trinogom britko užaljena pravica! Sramotno poniževanje svetosti in leoote naiega materinskega jezika budi v naSih dušah gnev in srd, ki se jav- Ijata v glasnem in odločnem protestu pred vsem kulturnim svetom proti tc- }\ki kršitvi najsvetejših in najprimiliv- nejših pravic našega naroda! Vse brate in sestre v svobodni domovini pozivljamo, naj noč in dan mislijo na zasužnjeni del naSega na- roda, naj se z vsemi silami in z vsem navdušenjem posvetc sokolskemu delu, riÄJ širijo in poglabljajo sokolsko misel širom naše zemlje do zadnje naše koče, da se vsi, ki Ijubijo naš narod in njegovo svobodo, strnejo pod so- koiskim praporom in Ltoje priprav- ljeni, ko udari usodna ura osvcte! Vseni trpečim in preganjanim bra- tom in sestram bodi uteha in lek v duševnih in fizičnih niukah zavest, da pride dan, ko se dvigne ranjena cast narodovega ponosa v straSno moc", ki prinese tudi zarobljeni domovini ma- ščevanje in osvobojenje. Z d r a vo ! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokol- skega. Saveza. Slovenci, Slovenke —¦ Jugoslovani! Trpljenjo naših zasužnjonih bi'atov je prispelo na vrhunec. Kar se zadnjs či.se vrši v Julijski Beneciji, pressga slutnje največjih pesimistov.' Brezobzir- ni laški nacionalizem ie zas-tn.vil svojü sekiro na življenske žile našega rodu, pustivši vstran vse pomisieke in vse ! ozire človečanstva in kulturnosti. V imenu nadutega lastnega nacionalizma se hoče z barbarskimi sredstvi izbri- sati nacionalnost našega naroda in mu iztrgaii njr-govo dušo. Zločin bi bil, aku bi še da!je mirno gledali to početje, s kojim se kultuina država sania cnečaSča. Naj slišijo bratje onstran naših n:e|, naj sli§i ves civilizirani svet, da se Čntimo s svojimi niučeniki eno, da je njih bol naša bol in da z njimi v imenu člo- večanstva, svobode in kulture pred celim svetom dvigamo p'.ameneco ob- tožbo proti tistim, ki so jim naši bedni rojaki po bridki iisodi zročeni ria mi- lost in nemilost. Zato vsi v nedeljo 28. okt. 1923 ob 10. uri dopoldne v veliko dvorano Narodnega donia k protestnem zboro- vanju proti laškemu nasilju. Za narodno- cbrambna društva v Celju: Združ^nf odbor. Politične vesti. JDS sestanki v marlborski obla- stf. Oblastno tajništvo demokraiske stranke za mariborsko oblast sklicuje za prihodnji teden siedeče strankine sestauke: 27. tm. pop. v Murski Soboti konferenca zastopnikov iz Prekmurja, zvečer sestanek somiSlienikov iz Mur- ske Sobote ; 28. tm. ob pol 8. zjutraj v Veržeju, cb 10. v Ljutomern. Na vseh teh sestankih govorijo dr. Žerjav, dr. Lipold in Lovro Petovar. Ob 10. dop. v Doljni Lendavi konferenca za- npnikov ter občni zbor krajevne or- ganizacije za Zrkavce, Pobrcžje, Tezno. Dne 4. nov. dop. ustanovni občni zbor krajevne organizacije JDS v Št. Petru pod Sv. go ram i, pop. pa javni shod v Podsredi. Iz flnančnega odbora. Finančni cdbor je 25. t. m. pretresal trošarinski zakon in sicor o dovolitvi odgoditve plačila trošarine industrijskim pod- jetjem. Dr. Spaho je zahteval, da se dovoli ta ugodnost tudi manjSim pro- izvajalccm žganja. NaglaSal je, da Fe zakorf ne ozira na manjoo cbrt. Fi- nančni minister je odklonil vse pred- loge opozicije, člen 1. je bil sprejet s 17 proti 14 giasovom. Popoldn*- se je razpravljalo o 2. čl., ki je bil sprejet z 18 proti 12 glasovom. Predlogi opo- ziciie so bili odklonjeni. J Pogajanja za Reko. ltalijanski odpravnik poslov Summonte je izročil 24 tm. odgovor AAussolinija na zadnje Pašičevo pisrno. Na r.eji vlade se bo sklepalo o zadnjem predlogu Musso- lini ja, po katerem naj odstopi Jugo- slavija Reko Italiji, za odškodnino pa dobi BaroŠ, Delto in korekturo tneje v Kastavščini. Naša vlada želi stainega sporazuma z ltalijo. ltalija pa mora opustiti podpiranje'Bolgarske, MadŽar- ske in Albanije proti nam. Ministrsfcvo za socijalno politiko ukhijeno. Na seji ministrskega sveta 25.tin.se je sklenilo ukiniti ministrstva za kcTnstituanto, socijalno politiko in agrarno reformo. Dogodki v Nemčljl. Vodstvo soc. dem. stranke je slavilo .nemSki vladi 48 urni rok, da nastopi proti Bavarski, druga^!e izstopijo socfjalno-demokratski ministri iz vlade. Gospodarski položaj je vedno obupnejši. Državna banka ne more natisniti dovolj denarja, pretiskale so se novčanice za S tisoč mark na 500-milijonske. V Frankfurtu ob Mainu so se vršile velike demonstracije, pri katerih so bili štirje delavci ubiti, šest ranjersih, 1 policijski stotnik zaboden z nožem v hrbet. Konflikt med Bavarsko in Berlinom ie vedno ostrejši. Funt moke stane 500 milijonov, funt sadja 1'4 milijarde. hlcb kruha 10 milijard, funt masla 17 milijard, masti 14'3 mi- lijarde, margarine 12 milijard, en liter mleka 2"4 milijarde. Novy. evropejska konferenca vseh držav, ki so podpisale versaillesko po- godbo, se bo vräila meseca novembra. Razpravljalo se bo o reparacijskem vprašanju in o medzavezniških dolgovili. Celiske novice. Mestno giedališče v Celju. V torek 23. tm. se je igrala v našem gledališču ob srednje dobro zasedeni dvorani tridejanska šaloigra »Pri belem konjičku«, ki je vzbujala mnogo glas- nega in zadovoljnega smeha, tistega prijetnega smeha, ki človeku dobro de po dnevih skrbi in dela. Iznenadiio nas je, da je bil obisk za naše raz- mere in navade pravzaprav slab, če tudi se je igrala ta veseloigra šele drugiü v tej sezoni. lgralo se je dobro z onim zdravim veseliem, ki smo ga vmes vsi potrebni. Ne moremo pa preiti in prezreti neke prav nepotrebne in neokusne hibe, ki ne služi naSemu gledališču ravno v poseben ponos. NaSega jezika naj nam hram naše umetnosti ne ponižuje ne z »žajfo« ne z drugimi podobnimi, saj tega ni treba ne za smeh in ne za aplavz. SpoStuj- mo naŠ jezik s tisto ljubeznijo, ki mu gre pri vseh narodih, ker ne pišemo radi o tern, ker nas je sram, da smo še vedno tako površni in ne čutimo, da vlačimo seboj prav nepotrebno to grdo navkko iz časov, ko je bil naš jezik »Dienstbotensprache« po mnenju in po besedah naših nemških sosedov. Intlmni večer Čsanstva organi- zacije jugoslovartskih iiacljonalistov v Gelju, ki se je vršil v soboto 20. tm. v veliki dvorani Narodnega donia v svrho rnedsebojnega spoznavanja, bil je v splošno zadovoljstvo članov in somišlienikov, prava manifestacija na- rodne zavesti, ki naj bi dičila mesto Celje. Članstvo je zastopalo vse sta- nove; od pridnega delavca, rnalega obrtnika, tr^ovca, do industrijalca ; od državnega uradnika do zastopnikov prostih stanov. Stari naä borec gosp. Rebek, starosta Sokola brat dr. Sernec, brat KolSek, obrtnik, narodni delavci gg. dr. Božič, dr. Dereani, dr. HraSo- vec, dr. Orožen, dr. Štempihar in dr.; dične dame, vrle Jugoslovanke in sta- rejši člani, mladi akcijonaši ter sode- lavke zdrave duäe jugoslovanske de- vojke. Vsi so se zbrali prožeti bratske in domovinske ljubavi v geslu: enako- pravnost bratstva in svoboda. Teh besed nisi slišal, ampak občutil si, da mod in veličina njihna kraijuje s to dvorano. Kot odušek željam je članstvo brzojavno Častitalo povodom krsta Visokemu našemu Prestolonasledniku, vnuku Petra Osvoboditelja in sinu Aleksandra Velikega Jugoslovana. Na to je brat Prekoršek razlagal v vzro- kih, ki so povzročili preporod Sirokih narodnih grupacij po svetovni vojni, katere naj bi vodile narode k socija- lizaciji sveta. Razlagajoč stvarno pred- očil je preporod grupacije nas Jugo- slovanov kot posledico neopravičenih vzrokov svetovnega, evropskega in krajevnega značaja. Prešel je anali- tično na razjasnivanja pojedinih potov in oblik, ki so grupaciji neodrečno potrebni, ter na podlagi strokovno ob- F. Mistral. — J. N. Strahovi. Leta 1820 ali 1825, ne vem na- tančno kedaj, je umrl v Majani neki Klavdij; ker ni imci otrok, je ostala njegova hiša pet ali šest mesecev za- prta. Nekaj dni pozneje pa se je raz- nesla po Majani čudna novica; v Klav- dijevi hiši je strašilo. Novi najemnik in njegova žena sta slišala celo noč šuštenje in šuš- Ijanje; bil je posebne vrste šum, kakor da kdo brska po papirju. Kakor hitro sta prižgala svetilko, ni bilo slišati ni- česar več; ko sta jo ugasnil*?, se je zagonetno šelestenje pričelo vnovič. Zastonj sta pretaknila vse hiSne kote, pregledala omare, pod postelje in pod stopnice, naSla nista ničesar, kar bi iima bilo pojasnilo to SuStenje, ki se je pojavljalo vsako noč. Prišlo je tako daleč, da ju je postalo strah in sta se izseiila. Rekla sta svojim sosedom: »Naj le gre v Klavdijevo hišo, kdor hoče; duhovi jo obiskujejo. Cudne reči se gode tarn.« Preplašeni sosedje so hoteli videt! in zvedeti, ka; se dogaja v hiši; naj- hrabrejši možje so prihajali, oboroženi z vilami in puSkami, eden za drugim [ prenočevat v Klavdijevo hiSo. Toda j komaj je ugasnila luč, so je pojavil i prokleti Šum vnovič; šušteli so papirji | — in nikdo ni mogel določiti, odkod ' prihaia sum . . . Čuječi možje so se križali in nir- mrali zagovore, da bi pregnali duhove: »Če si dober duh, govori! Če si hu- dobec, izgini!« Toda nič ni pomagalo, šumenje se je slišalo vedno enako ... Povsod so govorili o teh strahovih. Zvečer za pečjo, pri periščih, v mlinu, na trgu se je razpravljalo o duhovih . . . Vsakdo je dodal kaj iz svojega: na vrh sropnic so našli škorenj, svetlo povošČen škorenj; drugi so videli ognje- no straSiloi ki je prislo iz dimnika! Ob nedeljah so se možje na trgu pri studencu menili o zadevi in rekli: »Ubogi Klavdij, saj je bil vendar po- žtenjak; ni mogoče, da straSi on!« »Ampak, kdo pa naj bo?« Dolgi Karl, šaljivec, ki so ga vsi spoštovali, ker jih je nadvladal s svojo orjaško postavo in tehino besedo, je zakaSljal in dejal: »To ie vendar jasno! Če šu5te papirji, potem so to notarji.» Vsi so rekli: »Dolgi Janez ima prav, notarji morajo biti to, ker brskaio po papirju: »Se že spominjam,« je pritegnil stari Ferut; ko sem bil še mlad, je bila ta hiša sodnijsko prodana; spadala je k neki dcdščini, za katero so se tožarili najmanj dvajset let v Taraskonu; no- tarji in dohtarji so toliko pisarili, da so pri moji veri vse požrli . . . Nič ni čudnega, če se vračajo stikat po aktih in spiših, ki so jih zagrešili. »Notarji so notarji/ se je slišalo po vseh cestah v Majani. Majanci niso več mirno spali. Kadar so govorili o vsem tern, jih je kar zona spreletavala. »Ha, bomo že videlj, če so no- tarji,« je rekel ravnoduSno Hijeronim. Moj pokojni stric Hijeronim je služil pri dragoncih in je bil korporal v Napoleonovih časih, Zlasti je bil po- nosen na brazgotino na nosu. V bitki pri Slavkovu ga je bil neki nemSki huzar udaril s sabljo. Hijeronim je torej nabasal svoje pistole in je šel proti večeru v Klav- diievo hišo mirno, kakor da bi sei na lov. Imel ie seboj zagrnjeno svetilko, skrito pod plaščem. Legel je na dva stola in čakal, da začno »notarji« brs- kati po papirjih. Naenkrat začuje šuštenje, Su . . . §u . . . Skrt . . . Moj stric odgrne svetilko, in kaj vidi? Dve podgani, dve debeli podganJ, ki zbežita proti podstrešju. Hijeronim stopi na podstrešje in najde na podu suho listje od vinske trte. Ubogi Klavdij je bil pred svojo smrtjo spravil nekaj grozdja na pod- strešje in ga razložil na liste od vinske trte. Ko je umrl, so pod^ane pojedle suho grozdje; ko tega ni bilo več, so tatice prihajale po noči brskat po listju, da bi našle še kako jagodo. Stric je odstranil suho listje in legel zopet spat. Naslednjega dne se je podal na trg. »No, Hijeronim, so mu rekli vašča- ni, »nekoliko bledi ste! Ste-li videli notarje?« Hijeronim je odgovoril: »Vaši notarji, to je bilo par čisto navadnih podgan, ki sta brskali po suhem listju, ki je nastlano po tleh na podstrešju.« Dobri Majanci so se gromko za- krohotalij od tedaj niso več verovali v duhove. Srran 2. »NOVA D O B A « Siev. 122 jektivnih navajanj. gospodarskih in upravnih prilik ki se nanašajo na del Balkana, katerega obvladujejo naša tri jugoslovanska plemena, razjasnil po- četek in prikazal jasno potrebo jugo- slovanske narodne organizacije. Po uspelem razlaganju brata Prekoršeka so mlajse sestre nudile članstvu čaj in pecivo, a naše narodno pevsko društvo je zapelo več lepih slovenskih pesmi. Odbor jugosiovanskih nacljo- nalistov v Celju, se tem potom za- hvaljuje požrtvovalnosti svoje članice gospe dr. Božičeve, ki jo je doprinesla ob priliki prireditve intimnega večera, vsem članicam ki so gospo dr. Boži- Čevo pri delu podpirale in vsem onim članicam, članom ter somišljenikom ki so prispevaii s prostovoljnimi darovi. Zahvalo izreka pevskemu društvo »Komšija« za njegovo uspelo sodelo- vanje. Prvi vod akcijske čete organi- zacije jugoslovanskih nacijonalistov v Celju je napravil v nedeljo 21. tm. izlet v Teharje in Store, občinstvo je četo srčno pozdravljalo. Nazaj grede, korakajoč v četveroredih skozi mesto, peli so narodne pesmi. Izkazala se je disciplina čete. Ortschaft Tüchern. V petem letu po prevratu bi se lahko pričakovalo, da je dobila naša Jugoslavia vsaj na zunaj nacijonalno lice, posebno, da so vsi krajevni napisi v narodnem jeziku. Temu pa žal ni tako. če prides v nekdaj slavno vas Teharskih plemičev, zagledaš na šolskern poslopju krajevni napis: »Ortschaft Tüchern, Bezirks- hauptmannschaft Cilli* in še le na drugem mestu: »Vas Teharje itd.« Tako začne ',na vseh koncih in krajih zopet Iesti nemškutarstvo na dan. Okrajno glavarstvo Celje prosimo, da odpravi ta anahronizem. Sprememba posestl. Hišo dedičev Dimec na Cankarjevi cesti je kupiia, kakor čujemo, za. ceno 2,500.000 kron Ljudska posojilnica v Celju, ki se na- merava tje preseliti s svojimi poslov- nimi prostori. Gradbenega gibanja v Celju ni. Tako večkrat slišimo in čitamo. Nekaj pa se je doslej vendarle že storilo. Zgradba Jadranske banke je dogo- tovljena, poleg bančnih poslovnih pro- storov je v palači tudi nekaj stanovanj. Sola Solskih sester, velika nova stavba na dvorišču in na vrtu vzadaj seda- njega šolskega poslopja bo skoro pod streho. Na mestnih parcelah med osnovno šolo in javno bolnico vlada Živahno stavbinsko delo. Z mrzlično naglico se gradi tarn kot prva, vila trgovca g- Drofenika, na spomlad se bosta tarn stavili še dve vili. Zgradba palace Prve hrvatske štedionice, ki se je tako dolgo odlašala, že tudi raz- veseljivo napreduje. Nekaj se giblje torej vendarle tudi pri nas v Celju. Športnl klub Celje pozivlja vse Clane nogometaše, da pošljejo svoje slike do 28. tm. tajniku Lojzetu Mah- kovecu, Celje, progovna sekcija. po pošti ali jih predajo osebno. Odbor. Za sokolsko tombolo so darovali: tvrdka Jakob Pajk, električno podjetje, električno svetilko, !ga. Fani Lebičeva, hotelirka v Celju, 4 buteljke. Vsem naša iskrena zahvala. Sokolska župa v Celju objavlja, da je Janez GostiČ iz Ljubljane s sklepom Sokolskega saveza izključen iz vseh sokolskih društev. Odbor Organizacije jugoslovan- skih nacijonaiistov v Celju pozivlja vse člane in somišljenike, da se ude- ležijo protestnega shoda proti laškemu nasilstvu, v nedeljo, 28. tm. ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Na dan Vsih svetlh ob 3. uri pop. poje kakor običajno vsako leto moški zbor Celjskega pevskega društva dve žalostinki in sicer: Narodno na- grobnico od J. Pavčiča in Slovo mrtvim od C. Pregelja. Petje vodi g. St. Perc. Zahvala. Cvetlični dan, ki ga je priredila tuk. podružnica udruženia voj. invalidov, dne 21. X. tl. je prinesel v prid ubogim vojnim Žrtvam precej lep gmoten uspeh. Zaslugo na tern razmeroma zelo ugodnem uspehu ima predvsem ravnateljstvo tukajšnje tr- govske Sole, ki je blagohotno dovolilo gospodičnam učenkam prodajati cvet- lice, kakor tudi ga. prof. Koširjeva in g. prof. Wudler, ki sta prevzela in vo- dila prodajo cvetlic, ter vrle, neumorne gčne. diiakinje, ki so poverjeno jim nalogo z vso vnemo in vstrajnostjo izvršile. Sodeč jih po njihovih delih sklepamo, da umevajo bedo vojnih žr- tev ter izrekamo tem potom za nji- liovo dobro voljo in plemenüo po- žrtvovalnost vsem skupaj najsrčnejšo zahvalo. NajlepŠa hvala tudi vsem bla- gim srcem, ki so z nakupom cvetlic pomagala olajSati bedo in gorje mar- sikateri vojni žrtvi. Srčna hvala tudi vsem posameznim dobrotnikom, ki so v ta namen darovali denarne zneske v gotovini. Pcsebna hvala pa mestnemu magistratu za darovano svoto 250 di- nar jev, ki jih je naklonila v prid voj- nim žrtvam in gej. A. P. za v isto svrho darovani znesek 100 Din. Hvala tudi vojnim vdovam gej. Nidorferjevi, Jan- covi, Potočnikovi, Funkelnovi, g. Ze- lenkotu, gej. dr. Kalanovi in gdč. Ko- račinovi za darovane cvetlice. Naj- lepša hvala tudi upravništvu »Nova Doba- za brezplačno objavo cvetlič- nega dne. ODBOR. Atelje A. Černe, Ljubljanska cesta St. 10. Državni uradniki imajo znaten popust. Glej oglas! Svarilo useljenikom za Argen- tinijo, zelo težke delovne razmere etc. Izseljenički komisarijat v Zagrebu svari vse one, ki se namsravajo izseliti * Argentinijo in jih opozarja, da vladajo tamkaj zelo težke delovne prilike. — Naši ljudje naj se v Argentinijo ne izselijo prcje, dokler si niso tarn zasi- gurali dela in če niso vešči španskega jezika. Razen tega jezika se zahteva tudi francoski in angleški. Najlažje se tarn dobi še delo na kmetih, oni pa, ki bi delo iskali v drugih strokah, lahko zabredejo v najhnjše neprilike, ?e si niso delovnega mesta že preje osigurali. Takirn izseljenikom se lahko pripeti, da morajo prodati vse svoje vrednostne stvari in celo obleko, da se morejo preživeti. — Neki izseljenik je iskal dela 7 tednov in ga komaj dobil v neki tovarni, oddaljeni od Buenos- Airesa 40 km. Tarn je moral delati od solnčnega vzhoca do solnčnega zahoda proti malenkostni in neredni plači. — Nek drugi pomožni delavec istega pod- jetja je moral čakati dva meseca na svojo plačo. Ko je zagrozil z izstopom iz dela, je bil po upravitelju podjetja s silo odstranjen s pripombo, da sme šele v 14. dneh vprašati po svoji plači. Tako izgledajo delavske pravice v Ar- Sentiniii. Tani ]e delovnih moCi dovoli. Mnogi delajo samo toliko, da si pri- služijo potne stroške za povratek v rio- movino. -- One, ki bi se kljub tem neprilikam hoteli izseliti v Argentinijo, se opozarja, da obstoji v Buenos-Airesu »Izseljenički dorn«, v kojem lahko vsak izseljenik nekoliko dni brezplačno stanuje. PoHcljske vesti. Najdb^: na Ljub- Ijanski cesti srebrna broška; od Brega proti Polulam ženska torbica iz belo- rujavega usnja z vsebino: ena srebrna doza z monograinom »L« in ena usnjata listnica, tudi z monogramom »L«, v kateri se je nahajalo nekaj denarja. Iz Gaberja do Sp. Hudinje ene gosli, katere so bile v zelenem prevlečku. V Prešernovi ulici malo kolesce od mo- tornega kolesa. V mestnem parku do Gozdne restavracije rudeč svilen pas. V Prešernovi ulici do Dečkovega trga denarnica iz finega rujavega usnja z nekaj denarja. V Prešernovi ali Gle- dališki ulici svota od 336 kron v ban- kovcih. V vlaku med Zidanim mostom in Mariborom hranilna knjižica Podru2- nice Ljubljanske kreditne banke na ime Marin Anton. Na Krekovem trgu zeleno svilnati naramni robec. V Prešernovi ulici bel svilnat naglavni robec z sre- brnimi rožami. Od Aleksandrove ulice do glavne tobakarne mala denarnica iz črnega platna z vsebino 152 dinarjev. Od Vojnika do Sp. Hudinje ena nova sivorižasta moška suknja. Ena srebrna doza v teži 163 gramov. — Najdbe : 1 srebrna zapestnica, 1 črna denarnica z malo vsoto denarja, 1 dežnik, mala svota denarja, ročna torbica z malo svoto denarja in par drugih predmetov. V nekem lokalu v Celju: 3 neniške knjige, 1 dežnik, ena molitvena knji- žica črne in ena bele barve na plat- nicah ter mala svota denarja. Ena us- njata denarnica s srednjo svoto de- narja, 1 usnjata denarnica z nekoliko denarjem in 1 bankovec od 10 Din. Javna knjlžnka Spl. ženskega društva v Celju se je otvorila v nedeljo 7. oktobra 1923 v Strossmayerjevi ulici 5t. 3.vZadružna Zveza, . I. nadstr. Poslovalo se bo vsako nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne in vsak četrtek popoldne od 18. do 19. (6. do 7.) ure. Vpisnina znaša 5 dinarjev za osebo. Za vsako izposojeno knjigo se plača 1 Din kot izposojevatnina. Knjižnicu je založena z vso moderno slovensko 15- teraturo, ima pa tudi večje število hr- vatskih, srbskih in nemSkih knjig ter večje število mladinskih spisov. Vabi se si. občinstvo. naj ne zamudi ugodne prilike in naj si pridno izposojuje knji- ge iz edine moderno urejene knjižnice v Celju. VabUo k ustanovnemu občnemu zboru Udruženja tobačnih trafikantov, kateri se vr5i v nedeljo, dne 28. okt. tl. ob 1. uri popoldne v hotelu »Balkan« v Celju s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika pripravljalncga odbora. 2. Pomen ustanovljene orga- nizacije. 3. Čitanje pravil in volitev odbora. 4. Določitev enkratne pristop- nine. 5. Določifev mesečne članarine. 6. SJučajnosti ter razni drugi predlo.qi in nasveti. Ker je navedeni občni zbor za trafikante velevažnega pomena, Vas prosim zanesljive in točne udeležbe. PriprAvljalni cdbor Udruženja tobačnih trafikantov v Celju T. č. "predsednik prip. odbora Fr. Špegiič I. r. Cercle francals — francoski krožek. I. tečaj za začetnike. Pouk se začne v četrtek, 25. tm. po 18. uri v meščanski šoli, pritličje, soba na desno. Sprejemale so bodo še prijave novih Članov. Poučevalo se bo vsak pon- deljek in četrtok od 18. do 19. ure. Učna knjiga: Sturm, Francoska vad- nica 1. — Odbor. 2 Podružnica družbe sv. Cirlla In Metoda ze Qaberje bode imela 2Q. tm. svoj redni občni zbor v Sokolskem domu. ZaCetek ob 8. uri zvečer. Tojnbola Sokolskega društva v Celju se vrši v nsdeljo 28. tm. ob 2. uri pop. na Dečkovem trgu pred Nar. domom. Kupujtü tablice po 3 Din, ka- tere doblte pri naših sestrah in bratlh. Najiiovejšl seznam telefonc;kih abonentov v Celju je izšel v Zvezni tiskarni. Seznam se bo, kakor zad- njič, tudi tokrat dostavljal p. n. tele- fonskim abonentom v prihodnjih dneh. Izvod stane Din 5"—. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. Repertoar: 27. sobota. »Pri belem konjičku«. A. 28. nedelja. Zaprto. 29. pondeljek. »Mrak«. A. 30. torek. »Mrak«. B. Gostovanje anssmbla ljubljanske drame. 2. petek. »Mlinar in njegova hči. Izv. Opozarjamo cenj. občinstvo, da se »Mlinar in njegova hči« ne bo igrala v abonmaju, vendar se pa rezervirajo abonentom sedeži do dneva predstave. Igra »Mrak« se bo vsled nastopa ljubljanskih gostov vprizorila samo v dbonma, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Narodno gospodarstvo. • H M E L J. XXX11I. brzojavno tržno poročilo. Žatec, Č. S. R., 23. okt. 1923. Sla- botno nakupovanje — cene od 3930 do 4000 L K za 50 kg. Trgovci in ostali podjetnlkl, ne zamudite! Usojamo si Vas tem potom ponovno kar najvljudneje obvestiti, da izdamo in založimo žepni koledar za 1.1924. v več tisoč izvodih in sicer v velikosti 15X9 cm. Koledar je name- njen v korist naSim sotrpinom, to je slepim, in izide letos prvič ter je zanj že sedaj veliko zanimanje. Zagotav- Ijamo vsa p. n. podjetja, da bo tudi njim v korist, ako bodo blagovolili naročiti oglas v našem koledarju. Oglase računamo kar najceneje in sicer cela stran 260 Din, 1/2 strani 120 in V4 str. 70 Din. Ker je vsa vsebina koledarja Že dotiskana in ostanejo za tisk samo še nadaljnja naročila oglasov, prosimo vljudno in nujno cenjenega obratnega naročila na naslov naše pisarne, ki se glasi: Podporno društvo slepih v Ljub- Ijani, Wolfova ul. 12. Po sprejetem na- ročilu pošljemo cenj. naročnikom po- ložnice za pošiljatev naročnine, da jim prihranimo poStne stroäke. — (Pisarno Podp. društva prosimo, da nam v bodoče pošilja čitljivejši rokopis, ker bi pri čitanju takega rokoptsa stavec moral oslepeti. Uredništvo.) Državna trošarina na žganje. (Opozoritev interesentov.) Minister si- nanc je predloži! Narodni skupščini predlog zakona o izpremembah in do- polnitvah zakonov in odredb o državni trošarini. Predlog vsebuje poleg dolo- čil, ki so se do sedaj uveljavljala z vsakoletnimi iinančnimi zakoni, tudi odredbo, da se pobira troSarina samo na ono žganje, ki prihaja v prornet in predajo, dočim se žganje, ki se kuha za domačo potrebo, brezpogojno opro:1ča obdačenja. Dosedanji način pobiranja trošarine povodom kuhanja se po za- trdilu ministra ublažava zaradi te,(;3, da se prepreči žikane od strani finanČ- nih organov pri obdačevanju žga::;a kar je pa mogoče edino le na ta na- čin, da se pobiranje tro?.arine omejije na žganje, ki tlejansko dohaja v pro- rnet in trgovino, oprosti pa ono, ki so porablja za domaco porabo. Postavka 15. dosedan;e tarife, 21. 6, zakona o državni trošarini z dne 27. junij 1921 naj bi se v izpremenionem bcsedilu glasila sledeče : Državna trošarina se pobira: 15. Na žganje v oblastih, kjer se je že do sedaj pobirala trošaiina, za vsako hektolitrsko stopnjo 20 Din. Pripomnja. Trošarina za žganje s? pobira povodom dohajanja v prompt in porabo. pobiranje (povodom proiz- vajanja) po izmeri kotla se ukinia. Z'd žganje se smatra destilat tropin iz sadja, korenin (razen sladkorne pese), dinje (melone), buč in vode, pomešane z medom. Od žganja, kuhanega iz lastnih proizvodov (pridobljenih na lastnsm zemljišču), plačuje trošarino le oseba, ki tako žganje od produccnta knpi alt pridobi na katerikoli drug način. OJ žganja, kuhanega iz kupljenih ali na katerikoli drug način pridobljenih su- rovin (snov!), plača producent troSa»*ino le, ako to žganje proda ali ga \z ka- teregakoli razloga odstopi drugemu. Proizvajalci, ki kuhäjo žganje iz kup- ljenih surovin (snovi) in za trgovske nsmene plačajo trošarino ua r.Ikohol do št. 14 tarife (20 Din za eno hekto- litrsko stopnjo). Ako se iastniki suro- vin (snovi) za kuhanje žganja in pro- izvajalci žganja z lastnim zemljiščem bavijo tudi s trgovino z alkoholnimi pijačami na debelo in drobno, ali to- čijo ali se bavijo s pridelovanjern al- koholnih pijaČ, se posebej odredi, ka- tero množino žganja se jim dovoli po- rabiti za dompČo potrebo brez piačila trošarine. Natančnejša navodila za pra- vilno izvrSitev izpremembe pri obda- čenju žganja predpiše finančni minister. Nameravana izprememba sega g!o- boko v interesu industrije, ki se bavj s kuhanjem in prodajo žganja v in- teresu trgovine, ki prodaja žgane opojne pijače. Prizadeti industrijci in trgovci se vabijo, da pomisleke, ki jih imajo s svojega stališča proti uveljavljenju omenjene izpremembe, nemudoma pri- občijo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Važno za trgovct4, industrijee In obrtnlke. >Trgovski list« prinaša v Stevilki 124 pristojbinski prep,ied za poStno-povzetne pakete v tuzemstvu, na podlagi katerega si more vsaka stranka točno izračunati poštne stroSke za povzetne poSilike. Pristojbine so iz- računane ?.a pakete brez označer.e vred- nosti, za kraje z obvezno dostavo hi za one* kjer se paketi samo obvestljo naslovnikn. Izkaz posredovalnke Slovenskega trgovskega druStva Merkur v Ljub- ljani. V službo se sprejme : 1 knjigo- vodja, 2 korespondenta, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 4 pomo'niki, 3 korespondentinje, 1 knjigovodkinja, 1 kontoristinja, 1 blagajniiarka, 3 pro- dajalke, 5 učencev in 4 učenke. — Službe iščejo : 7 knjigovodij, 2 köre-. spondenta, 12 kontoristov, 12 posto- vodij, 5 potnikov, 5 skladiščnikov, 40 pomočnikov (raznih strok), 12 kon- toristinj, 32 strojepisk, 15 blagajničark-, 25 prodajalk, 14 učencev in 28 učenk. Še o domačth in tujlh zavaro- valnicah. Narodno-gospodarski ve5čak nam piše: Hvalevredno in zaslužno akcijo ste načeli z omenjenim poglav- jem v svojem listu. Znak na§e px>!i- tične razdrapanosti je, da smo se do- sedaj tako malo brigali za narodno- gospodarska vprašanja v državi. Med temi vprašanji zavzema zelo važno mesto zavarovanje. V tem oziru je sto- rila naša državna uprava res neod- pustno pregreho. Koncesijoniranje tujih zavarovalnic ni samo zapravljanje na- rodnega in državnega premoženja, ker gre naš denar v tujino, temveč je to tudi za nas splošno ponižanje v go- spodarskem, narodnem in politiČnerrt oziru. S koncesijoniranjem tujih zava- rovalnic so naši državni upravitelji in- direktno diskreditirali domače zavaro- valnice, s tem pa tudi domači kapital, našo valuto. Nič bi ne rekli, ako bi bila pri tem naSa država zahtevala vsaj reciprociteto za naše zavarovalnice; toda zgodilo se je nasprotno. Pri nas so dobile koncesijo izrazito nacijonalne -ev. Ml » S OVA DOBAc Stran 3 itaiijanske zavarovainice, kakiSni sta »Riunione Adriatica di •-Sicurta« in »Assicurazionl Generali<", o katerih je znano, da gmotno podpirata fašistovske organizacije, nasprotno pa se je »Sla^ vija« — pač pod pritiskorn razmer — popolnoma urnaknila iz sedanjega ozemlja ter prepustila še svoie stare zavarovainice »Generaliju«. A s"e nova krivica: nova zavarovalnica »Triglav« prosi zaman že čez pel leta za kon- cesijo v itaiijanskem ozemljti. ltalijani pač ne poznajo hvaležnosti in pravič- nosti. V svojem zadnjem člančiču ste upravičeno grajali, cia se italijanska družba »Riunio^e Adriatica« pri nas samovoljno posliižuje imena »Jadran- ska zavarovalna družba v Trstu, rav- nateljstvo v Zagrebu«. Podobno si lasti tudi »Assicurazioni General;« ime »Slavs«, dasi na tako ime ni kon- c&sijonirana, vsaj v Sloveniji ne. Tako zlorabo bi bilo treba ne samo zabraniti, temveč tudi kaznovati. Toda ne inislite, da nastopati italijan- ski zavarovalnici po celi naSi državi ; pod tcrni našimi imeni, ternveč !e pri zavednih Jugoslovanih, dočim ste pri Nemcih in nemškutarjih pod pravimi italijanskimi imeni. Posebno v Mari- boru in okolici imate ti dve italijanski družbi vsa večia podjetja, tovame i. t. d. v zavarovanju. Istotako ti- rolske tovarne v Domžalah, nemške v v Tržiču itd. Njih zastopniki so veči- noma odkriti, danes prikriti nemški prisiaši. Zanimivo bi bilo tud< po- j glavja o takozvanih naciionaliziranih \ zavarovalnicah pri nas, ki so prevzeie razne inozemske zavarovainice, si na- dele lepo domače ime, pri tern pa so obdržali tuji kapitaüsti do polovice ! svojih akcij, ki se jiin z delovanjem pri nas dobro obrestujejo. Prave cen- trale nacijonaliziranih zavarovalnic so v inozemstvu, kjer sede v vodstvu J najhujši zasmehovalci naše države in naše narodnosti. Dobro bi bilo, ako bi naše časopisje opozarjalo, katere za- varovainice so res naSe, katere le de- loma in katere popolnoma tuje. Dncvna kronika. Za načela se tokrat gre! 0 odloku, ki ga je izdal prosvetni minister Tri- | funovic glede versko-nravne vzgoje Solske mladine, je obširno poročal »Učiteljski tovariš«, ki je zavzel k temu odloku tudi svoje stvarno stališče z oziscm na zadržanje katoliške duhov- ščine med našim narodom. To daje sedaj mariborski »Straži« povod, da se spomni po dolgem času zopet enkrat krščanskih in katoliških načel ter se pri tem povspne celo do trditve, da je naSa cuhovščina nositeljica versko- i nravne vzgoje našega ljudstva! Težko i ie ostali resen in stvaren, ako beremo v »Straži« tak stavek. »Straža« in po- litikujoča duhovščina, zraven pa še ! versko-nravna vzgoja ljudstva. Bilo je ! nekdai, ko je Se naša duhovščina vr- ! šila ta svoj vzvišeni poklic, toda ti časi so že davno minuli, danes imamo le še redke izjeme onih pravih duhov- nikov, ki so ostali v svojem pokücu in niso krenili z vsern svojim dejanjem i in nehanjem na posvetno polje vsak- danjosti in dr.evne politike. Sadovi v narodu tudi niso izostali. Kdor pridi- guje sovraštvo, boj, prepir in p.asilje in se pri tem poslužuje laži, ta ni učenec Kristusov, ta ne vrši versko- nravne vzgoje med narodom, pa če tudi nosi duhovniško oblačilo a!i pa ; škofovsko palico. Kdor vrši med našim ' narodom klerikainopolitično propagando in lovi za to že nedoraslo deco po j šobh, kakor je to metoda političarjev v duhovniški obleki, ta ni poklican, da si prisvaja pravico, da besediči o versko-nravni vzgoji in se drzne dajati j nauke našemu narodnemu učiteljstvu, kako naj dela v šoli in kako naj živi izven sole. Klerikalizem ni vera, kleri- ka'izem ni morala, pa tudi če uspe poiitikujoči duhovSčini, da bo naše ljudsto to krivo vero, ki jo učijo že nekaj deset let, 5e naprej verjelo in verovalo. Vsaka laž se maSčuje, gorje onim, ki širijo laž med naSim narodom in ga mesro vere učijo nauk sovra- štva, kadar bodo ljudje spregledali te krive preroke, prid« zanje tudi obračun, ki bo le v interesu morale in versko- nravne vzgoje naroda, ki bo takrat boljSi, ko bo delal in Živel po svoji parneti in vesti. Prestolonasiednik Clan organi- zacije Sokolske dece. Jug. Sokolski Savez je dobil iz kraljeve kancelarije sledeče obvestilo: Kraljevoj kancelariji i je cast izvestiti Var,, da je Njegovo j Veličanstvo Kraij blagovolio sa zado- i voljstvom odobriti, da Njegovo Kra- ljevsko Veličanstvo Piestolonaslednik Petar postane clan sve jugoslovenske Sokolske dece. Iz vojnlške racllkallje. V Vojniku se »bujno« razevita radikalizem, nastala je že druga grupa, katere odborništvo in članstvo tvorijo slcdeči gospodje : dr. Mikuž. zdravnik ; Peter RibiČ, po- sestnik; Vlado Brezovnik, trgovec; Peter JankoviČ, nadučitelj; Franjo Burdjan. »Čitelj; Julij Šinigoj, učitelj; Viktor Spes, trgovec. Ako se zaželi kateremu Celjanu po radikalni sreČi in radikalnih nebesih, naj se preseli v Vojnik. V Vojniku res skrbijo za smeh in kratek J ?as, kakor smo že svoječasno poročali.-j Županu Kovačiču jo paČ častitati na teh »kolosalnih« uspeliili. Češkl industrljalci v Mariboru. V torek zvečer so dospeli v Maribor češki industrijalci, kjer jih je na ko- lodvoru pričakovalo številno občinstvo. Pozdravil jih je dr. Pipuš. Pri večerji v Narodnem domu je nazdravil go- stom župan GrČar, urar Bureš za ma- riborski češki klub, dr. Reisman v češčini, veletrgovec Wei.xl, odgovarjal jim je predsednik Jugoslovanskega gospodarskega udruženja v Pragi, g. Barta. V sredo so si ogledali elek- trarno na Fali. Opoldan se je vršila v Narodnem domu anketa. S popoldan- skim viakom so se odpeljali v Prago. Zapsisega marlbo-skega škofa. Včeraj je bil sprejet v slovesni avdi- jenci od kralja mariborski škof dr. Karlin ter je položil prisego zvestobe. Edinost — La concordia. Pod tem naslovom je iz51a tržaška »Edi- nost« v sredo. Prinaša članke v slo- venščini, poleg pa itaiijanske prevode. Tako je slovenski list zopet dokument laške nasilnosti in nestrpnosti. Nepotrebno tožarenje. Neredko- krat se sliSi, da se slovensko liudstvo rado tožari. Koliko nepotrebnih pravd je radi razžaljenja časti, cest, mej, plotov, potov itd. Koliko prepirov in dolgoietnih sovraštev, posebno radi motenja posesti, bi lahko izostalo! Če- mu pa imajo občine dragocene mape, zakaj se vodi zemljiška knjiga? Aii se s pomočjo teh ne^hi dal poravnati marsikateri spor? Žal, da se mnogo- krat zdi človeku, da je to že izgubilo med ljudmi veljavo. Vpričo več ljudi je rekel neki posestnik, ko je slišal, da se dva soseda prepirata radi meje, enemu izmed ten: »Nič ne pusti, da bi Ti prišli z mapo od obČine merit. Saj mapa in zemljiška knjiga nič ni dandanes; dve priči dobodi, magari če Te stane 10.000 K, da bodo prisegle in dobro govorile za Tebe, pa bo5 Ti zdržal' sodnija nič ne drži na to.« Še enkrat rečem, te besede so gola res- nica. Vprašanje pa je, ali je^ dotični opravičeno sodil, da se mapa in zem- liiška knjiga premalo ali nič ne upo- stevate! Ni to edini slačaj tega nazi- ranja med Ijudstvom, žal da ne. Ali pa ne trpi, če se kje res tako ravna, ugled oblastev? Apeliramo torej, da se tej nemorali pride v okom, da se v danih slučajih občinska mapa in zemljiška mapa upoštevate v prvi vrsti pri določanju mej, kajti zakaj sicer jih imamo? Kje pa tudi je ugled oblastev! Smrtna nesreča. Posestnik Franc Gregori iz Podkorena je 5el s sestro in nečakinjo po strmi drči navzgor. Gregori je stopi! na neko trhlo ko- renino, na kateri je Iežala 150 kg težka skala Skala se je prevalila in zadela nečakinjo v prsa. da je takoj mrtva obležala. Po?ari. V Ljubljani na llovici je izbruhnil 25. t. m. iz neznanega vzrcka požar pri posestniku Kaduncn. Ogenj je vpepelil kozolec-dvojnik in 40 voz sena kakor tudi skedenj in poljsko orodje. Škoda se ceni na en milijon krori. Istega dne je izbruhnil požar nri Anžiču pri dolenjskem mostu. Neki neznanec je zanetil ogenj v hlevu. Ogenj so zadušili pozno v noči. Škode je pol miüjona kron. — V Trbovljah je vpepelil požar gospodarsko poslopi? in ledenico mesarja in gostilničarja Pravdiča ; škoda je delotna krita z za~ varovalnino. Prosveta. Ivan Zorec: Pomenkl. Dobi se v založbi Učiteljske tiskarne v Ljub- ljani. Strani 183. Cena knjigi 11 Din. Vsebina: V sobi št. 13. — Domačija ob Temenici. — Mana. — Na polpotu. — Za doto. — Francka. •-••- Njena pot. — Vsebina je zabavna in je knjiga prikladna za vsako javno ljudsko in domačo knjižnico ter nudi tudi pri- vatniku mnogo zabave. Eng. Gangl: ZbranI splsi VII. zv. Last in založba Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta. Cena vez. knjigi Din 18'—. FJegantno vezana Din 20'-- Priznnni mbdinski pisatelj E. Gangl je podaril mladini zopet lepo darilce. Zbral in izdal je sedmi zvezek svojih spisov in jih izdal v bo&ato opremljeni izdaji. V knjižici so zbrane basni, pripovedke in legende, berivo, ki je otrokom naj- priljubljenejša snov. Knjiga se odlikuje po cistern in izbranem jeziku. Posebno dobro posrečene so bogate in lepe ilu- straeije, katerih je na 90 straneh dvaj- set. Ganglovi spisi so darilce ob vsaki priliki. Planinskl koledar za 1. 1924. je pravkar izšcL Razposlal se je vsem lanskim plačiijočim naročnikom in sicer priporočeno. Kdor ga !ni dobil, naj se takoj obrne na Brunona Rotter, Maribor, Krekova 5. Koledar se ne bo dobival po knjigarnah. Razne vesti. Dvojčka v moškem telesii. Te dni so operirali v beograiski bolnici mladega moža iz Velike Plane, ki je prišel v bolnico z zelo oteklim trebu- hom. ZJravjvki so izvlekli iz njega 18-12 vreči podobno bulo. Ko so jo preiskali, so našii v njej dva embrija, katerih enden je bil 30 cm dolg in imel ne- razvito glavo, pri drugem je bila samo glava razvita. Vzrok tej nenavadni pri- kazni je bil, da je tnati spočela trojčke, od katerih sta se dva v tretjega zaprla. Vferaj je mladi mož umrl. Srce na desni strani. Te dni so operirali v neki tirolski bolnici nekega kmeta. Kako so se zdravniki začndili, ko so videli, da ima mož srce na desni strani. To pa ni nekaj popoi- noma novega. Ko so v noči 29. oktobra 1650 napadii banditi sredi Pariza ko- čijo vojvode Beauforta, jih je büo v boju par ubitih. Pri raztelesenju so ugotovili pri enem banditu, da je imel jetra na levi, a srce na desni strani. NAROČNIKOM »NOVE DOBE«. Ker še nekateri naročniki niso po- slah naročnine po izpolnjenih polož- nicah ki smo jih poslali, prosimo dotične, da to prej ko mogoče store, da ne nastana nerednost v pošiljatvi Ilsta. UpravniŽtvo »Nove Dobe«. Odicovorni nrcdnlk: Uc. Edvard Sfoinlc. Izdaja In Mska: Zvezua tiskarna v Celju, Cenjene gospodinje obveščamo, da je Žika, tj. žitna kava kakor svoj- ?as Vydrovka, na prodaj v sledečih tr- t;ovinah: Božič, Hönigmann, Kunej, Pe- tek, Stiger, Zidanšek, v vseh kozu- mih in Nabavljalni zadrugi javnih na- meSčencev, kakor tudi v vseh večjih trgovinah okolice. 3—1 Malo posestvo v Zagradu se po ceni proda. HiSa z 2 sobama, kuhinjo, kletjo in gospo- darskim poslopjem ter okoli 6 oralov zemljišča, lep vinograd, sadno drevje in okoli hiäe Jep travnik, za ceno di- narjev 37.500'—. Polovico se mora plačati takoj, drugo polovico po do- govoru. Kupec se lahko takoj vseli. VpraSa se pri g. Alojziju Prah» ple- tarski mojster, Celje, Breg St. 39. 1 Sprejmejo se dljaki na hrano in stanovanje. Vprašati: Po- sredovainica, Glavni trg 5tev. 12. 1 ZOO do 300 delnic pivovarne Žalec-Laško se kupijo. Ponudbe na Emerik Kukec, poprej Simon Kukec, Žalec 99. 2—1 Uradnik išče sobo s hrano ali brez nje za 1. november. Ponudbe »Slavenska banka« Celje. 2-1 OSRAM Boljsa luč boljse delo. OSßAM 1 OSRAM N1TRA . tLv:tn 4. »NOVA DOBA« Stev. 122.. Sfemfe HretiSlnUi vlog čez K 70,000.000*- flarodni dom (na oglu u pritličju) Stmije )hur«inilniH vloo čez K 70,000.000- Sprejema tiramllne vloge na liLranilne Itnjižice in tekoči rauDun ter JIH obrestuje od l.av0.t,L naprej po 6%brez odpovedi, 67«% «*o 8% z odpo- vedjo, veCJe stadne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Ot&avljö vse denarne, lcredltne in posofilne transakcije naJkuUanirieje. Celje Kralja Pet: a cesta 15 2-1-5 pjiporoča cenjenim odjernalcem svojo veliko zalogo češkega jn angleš- kega bbiga. Debelo sukno za povrSnike, vsakovrstnega sukna za možke in ženske obleke, barhand, cefir, belo platno in vse krojaške potrebščine. Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schliefer, Stutzer), giimi plašče, Iepe moderne obleke za gospode in dečke po ze!o nizkih cenah. Bpauns-ove pomagajo štediti! Zanesljiuo v uporabi! 4-3 Dobiio SB pousod! „LASTNI DOM" V CELJU regfsirovana ftredifna in stavbena z&druga z omejeiso zavezo, Presemova ul. IS« Sprejema hran. vloge in jLh obr. po 6'/A to Je 6*S0 Din «>d sio, pro*i odpovcdi do 8 Din od »to, Pri večjih tsaložbali po dogovoru Reainl davek puča zadrugu tea* se me zarstčuni viagateljjcm! CevlJI I Priporočam svojo zalogo ženskih, moš- kih in otroških čevljev, kakor doko- lenic in suknenih gamsS. Prejem vseh vrst čevljev po meri ter hitra izvrSitev popravil po zmemih cenah. Oglejte si izložbe in zalogo! 3—1 Stefan Sii*äää&, Kovaäka ul. 1. Brivnica Koštomai se priporoča ! Kumno, J^než indrugerißzel ^ f;u'!dr.Jke kupuje po naj--i»;i c^eni Ludovik Petek, Celje, 2 Cankarj^va ulica at. 4. l m m M. Rauch, Celje priporoča svojo bogato zalogo ste- klenega in porcelanskega'blaga ter svetilke, šipe itd. Stavbeno]in umet- no steklarstvo en gros - en detail. 6-4 Priporoča se brivnica Mafija Bukovčan, Celje — Kralja Peira cesta 27. Samo prvovrstno delo. Ima v zalogi britve, stroje, škarje za striženje las, milo za britje, brilantin-olje za lase itd, Sprejema tudi britve v brušenje. 1—1 Priporoča se fotografski in umetno slikarski atelje za modern portret in industrijo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta štev. 10. Poveča in slika po vsaki sllkl in po naravi v olju, akvarel, pastel, tuš in krajon. Slika in založi razgledni- ce od 1000 kom. naprej v eno- in tribarvnem tisku. Restavrira stare »like, umetnlne za muzeje, galerije, cerkve, privat, itd. Pridem tudi na dom. (Za fotografe popust), Slike za legi- timacije se dobe najhitreje! 18—7 PO8ebnost A. Černe, patent slikarstvo. Dri. nradnlktlinajo znaten popnii. Pripnrmčam se za izdelovanje modernega poMštva iz vsakovrstnega tuzemskega, kakor tudi inozemskega lesa. Brza in solidna po- strežba. 10letna garancija in veüko znižane cene. SpaEtte saire vzd~ no v zsIoq! ! Franjo Korun {Wagner) Št. Jurij ob Tabor u (S. d,). pc^he^tvo za sprejemno sobo, luksuzno pohiStvo, Icoasves" /ss- Cfjftki Ie.lkeikf>n (Meyer), 5 izdaja, 18 zvezkov. Vpraša se: 2-2 Rimske toplice v vili Meyerhofer. Na prodaj je malo posestvo na Blagovni, s krasnim drevoredom. Več se izve pri Kučanda Florijan, St. Jurij ob južni železnici. 6—6 HALO! HALO! Stavbeno in pohištveno mizarstvo Solidno delo po nizkih cenah ! Polaganje paiketa. ,_2 Dopisnica zadostuje. Oblastv. koncesijonirana posredovalnica za promet z realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI d. z o. z. CELJE :: Kralja Petra cesta 22 :: CELJE Posredujepri prodaji ozir. nakupu zemljisü, hig, vil, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 50—22 Ogiejte si manufakturno trgovino J. KUDIŠ GflberješU (gostllna Plevčak) nasprotl Mestnega mlina MA DROBNO! 55 50~45 _ NA DEBELO I PREPOROČA \a svojim oenjenitn odjemaloem veliko množino ino- zeraskega blaga kakor sukno za moške in zew- ske obleke, ceflr, öifon, vse krojaike potrebšči- ne ter raznovrstno manufakturno blago po zelo nlzkSh cenah. i HaznamEo! Dovoljujem si Vas vljudno opozoriti, da imam redno v zalogi vse v vojaško opržmo spadajoče prcdmeic. Izdelujejo .se vse vrste uniform, čepic, Uakur za vojakc, žcie^iličarje, policijo, oroZnike, finanCne stražnike, po»- tavje, ognjegasce itd.; istotako vsakovrstne Sportne čepice za gospode. dame in otrokc, Velikanska zaloga kožuhovine in kožuho- vinskih izdelkov. Prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča naročila ter izdelujem ista točno in po najnižji ceni. Svitie kožuhovine se prevzamejo v snaženje. kalcor tudi vse vrste kožuhovine čez poletje v shrambo. Kože vseh vrst se prevzamejo v usiiojenje. Surove kože laipujem po dticvni ceni. krznarija in izdelovanjc čepic, 12 Celje, Kralja Petra cesta 11. 3 EnM za yselej se Vam priporoča samo veletrgovina R.Stermecki, Celje, ako Iiočete res do- bro in poccni kupiti CEVLJE ročno, domače delo, kakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pietene jope, čepice in sole, kravate, rokavice, noga- vice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci cngros- cene. Več pridnih 3—3 sc sppsjme pri Pinter & Weber, tovarna bonbonov, Zagrad 31, Celje. R. fllmoslechner, draguljar, Celje, Gosposka uJica 14. Pozlatiti! Posrebriti! Zaloga zlatnine in srebrnine, China srebra, ur itd. Lastna popravljal- nica. Poročne prstane po meri tekom Štirih ur. Kupuje se staro zlato in srebro. 1116 6—3