Št. 89. V Gorici, v soliolo dn« 7. novftinhra 1003. Letni\ V. Izli.-iJH vs:i tort'k in Mohoto nil 11. in i |i|'ti prcjiMiian ali v (inrici n.i ilnm pošiljmi cclolt'lii'i K '\, [jnlli'lfio \ K in čt4itlt'tno "I K. l'ri)d;ij;i si- v (Jonci v l<> IjiikariKii) S r Ii w ;i r z v Sulskili uliculi, JMIersitz v Nunskih iiliciih in l.i- ban na. Venlijovpiii b'kaliScu po S vin. (Zjutranjf izilanjc.) rrrdui&tvo in upravništvu s- nahajata v «Naroilni tiukarni». ulica Wtturini h. ^t. 9. iJopise ji- iiHsloviti na uredin^tvo, ogiaar m narociimo \>&. na upravnist1... »Gone**«. (Jglasi sf račuuijo po pr-tit- vrntah in sict-r ako ac tiskajo l-kr:tt po 12 v:y, 2-krat ]»> 1U Tin., H-krat po 8 vin. Ako »r \eckrat tiskajo, raču nijo Ms po pogodbi. lzdajalelj in otlgovorni uiodnik Josip MaruSič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. MaruSiei. Pravica v službi - krivice. I z C (J 1 o v c a, 3 nov. Orne bukvo o brezpravnosti slo- venske raje na Koroškem se polnijo ; ni ga dne, da hi so stariin krivieam no pri - drnžila nova. Vajoni smo žo vloge trpinov, ki L oslovsko potrpežljivostjo prenasajo udarce in brce, ki se jim jih deli v imenu postave. Trdo n«m liči za tilnikom tujčeva post, vsak vzdihzatiranega narodaspremlja krohot in zasmeh moči in zmago pijanih sovražnikov. Imeli pa smo doslej ven- darle še skromno, beraško pravico, vsaj vzdihovati, vaaj pritoževati se in vsaj pomoči prositi v — svojem joziku. Mino naäe zavetje bila so doslej sodišča, ona svetišča, kjer kraljuje devica „Pravica", ki z zavezanimi očmi v imenu vladar- jevem z enako mero deli pravico vsem, ki se k nji zatekajo. Poslušala nas je doslej ta hči luči in svitlobe v našem jeziku in pa — vsaj kolikor je mogla — tudi v našem jeziku ustrezala našim tožbam. Toda to je bilo in ni več! Dogodki zadnjega časa nam pričajo^ da se je pra- vica izselila iz naših sodišč: njena po- doba je izginila iz njenih lastnih domov, kjer nam danes v vsej ostudnosti iz vseh kotov nasproti reži vsenemSka nestpnost in krivičnost. Često se povzdiguje pravičnost in n< dotakljivost sodnjiskega stanu, ki jo baje ne morejo in ne smejo omajati po- lilični viharji. Morda je drugod drugače, pri nas pa moramo javno izpovedati, da snio izgubili popolnoma za- upanje v veliko večino sodnih uradnikov. Sodniki na Ko- roäkem so danes po veliki ve- čini hot e ali uehote prava j a- ničarska četav vrstah naših narodnih nasprotnikov. Oni, ki jim je poverjena najvažnejša in naj- svetejša javna služba — iskati in bra- niti pravico proti vsakteremu krivičnežu — teptajo danes sami na najkrutejši način naše v postavah in naredbah ute- meljene jezikovne pravice. Tako nizko pravosodje äe nikjer na Avstrijskem ni stalo, kakor sloji danes pri nas. Imamo častne izjeme, a redke so kakor bele vrane, in molčati rnorajo h krivieam, ki jih delajo drugi — sicer gorje jim! PovBod po sodnih dvoranah so razstav- ljeni ovaduhi, ki kakor risi preže na svoje žrtve. Tudi dobri raorajo taliti z „Wolfovci", če ne jih volkovi požro. Ne pišem teh vrstic iz srdu do sod- nijskega stanu kot takega; lep in vzviš>n je ta stan, kakor malokateri, — luua hi tedaj in lo domj, doklor sodnik shim spostuje svojo Muknjo. (Jo so pa sodnik sain izpozabi, jo pa dolžnost Oasopisja, da j>*vno graja njegovo napako in j,'a opozori na njegove dolžnosti. Zato dvi- gamo v imenu Hlovenskega naroda svoj svarilni j^las in kličemo z vao rosnol>o in vscm povdarkoin: (j o s p 0 d a sodniki, i z t r g a j t e se iz pogubonosnih objemov vsenem.4kihjakobincev, doklerje še čas; ne dajte se te- rorizirati od ppusolilskekarnerile. ki vas hoče izrabljati za svoje hujskajoče protiavstriJHkein protidinastične namene! Bo- dite branitelji pravice, zatiralci krivice. bodite pravi sodniki! To bo v cast vam in vašemu stanu, narodorn pa v korist in pomirjenje. Ko pišemo to ostro, todg pravično sodbo o na^ih sodnih razmerah, imamo pred očmi zlasti tri slučaje iz pravosodne prakse zadnjih dnij — tri slučaje vnebo- vpijoče krivice. Prvi se je dogodil v soboto dne 31. oktobra t. 1. na okrajnem sodišču v Velikovcu. Bila je razprava radi žaljenja Oasti. Tožnik je bil Slovenec, to- ženec Slovenoc, price Slovenci. Sodil je adjunkt Thurn, ki zna slovenski, istotako zapisnikar; tožnika je zastopal dr. Brejc, toženca dr. Gebert. Tožba je bila sio- venska. Človek bi rnislil, da ni zadržka. da bi se razpravljalo v jeziku, ki so ga vsi udelfženci zmožni, izvzemsi tožen- čevega zagovornika. Pa kaj äe! Sodnik je razglasil sklep, da 3e bo razpravljalo nemško, češ, ker zagovornik ne zna slo- venski in je proteatiral zoper slovensko razpravljanje : dr. Brejcu paje sodnik z vso resnobo zagrozil, d« ga bo kontumaciral, ako bo slo- vensko govoril! Merodajen je bil torej tu ne jezik strank — notabene to- ženec sam ni zahteval nomške razprave — temveč jezik, ki ga je zahteval nemški advokat! Razpravni jezik tedaj ni od- visen od zakonitih predpisov, določi ga marveč advokat, pa le — če je Nemec ! To se je takoj pokazalo dne 2. no- vembra t. 1. Na ta dan sta bili razpisani dve kazenski razpravi pred d e ž e 1 n i m s o d i š č e m v C e 1 o v c u. Tožena sta bila dva trda Slovenca, nem- ščine popolnoma nevešča. Zagovarjal ju je dr. Brejc, ki je svoje pooblastilo dosti prej sodišču naznanil s prošnjo. da naj se glede na to, da nj<"_;ova klijenta ra- zumeta samo slovenski, poskrbi, da se bo moglo slovenski razpravljati, in da naj so o tern ohvosti tudi dr/.avno pravdni.^tvo. ['a kaj se z^odi V I>a.hi je mogoče brez tožav sostaviti popolnoma slovenski sonnt in so ne taki senati tudi že sestavljali, se jo ta dan prikazal na pozorišče sonat, v kojorn sta bila samo dvn sodnika slo- venSčino zmožna, odon sodnikov jo ne ra/.umo prav nič, edon pa jo imn samo v svoji kvalilikacijski tabeli, zna je pa no: zapisnikar tnl Nemec. Državno pravdnižtvo je bilo zastopano po državno- pravdni^kem namostniku. ki prav lopo sloven«ko govori. Dr. Brojc je sloven^čino nozmožne sodniko odklonil in sklicevaje so na točko 3. jozikovne naredbe o<\ I. 1862 — torej isto naredbe, na kojo se nasprotniki sami vedno sklicujejo — zahteval slovensko razpravljanje. Sodni dvor paje po dolgem posvetovanju skenil. da se bo razprava v r 5 i I a v nemškem jeziku, dr. Brejcu se propove slovensko pledirati (7agovarjatij, v slučaju nepo- korščine se mu zagrozi z d i «ci- p 1 i n i r a n j e r: p o ^ 2 3 6. k. p. r. Nato se razprava vr5i. Predsednik se trudi s slovenskim obtožencem in slo- venskimi pričami, čeatokrat on ne ra- zume obloženca in prič. največkrat pa ti njega no. Najhuj^a srednjeveška intcvi- zicija ni mogla biti mučnejša, kakor je bilo to lornljenje jezika. Na koncu stavi dr. Brejc v slovenskem joziko predlig na zaslišanje daljnih pric. Predsednik ga opominja, da naj govori nemški, dr. Brejc se ne ukioni Sodni dvor se gre po- svetovat. Kmalu pride nazaj in razglasi se sklep: dasedr. Brejcu radi tega, kersevkljub prepovedi poslužuje slovenske govorice, däukor in se mu zagrozi, da se mu bo vzela beseda, ako na- daljuje v slovenske rn jeziku. Na to sledi z^tožni govor državnega pravdnika : za njim bi imel govoriti dr. Brejc. Komaj pa izusti prvi slovenski stavek, prekine Lja predsednik, rekoč. da mu odtegne besedo! Razglasi se sklep, da se razprava preloži v ta namen, da naj bi si ob- toženec poiskai drugega zagovornika : ako si ga sam ne poišče, postavilo se ga bo ,.ex otl'o"! Zgodilo pa se je še nekaj, kar je vsem sapo zaprlo : Ko je predsednik nato obtožt.icu, ki je kar debelo gledal te čudne prizore, razlagal, kaj se je ravno- kar zgodilo, in inu s hvalevredno vnomo skušal dopovedati, da je preložitve kriv njegov zagovornik, ki noče neiDški go- voriti, je obtoženec z glavo zmajal in se naivno zacudil: ,.Zakaj pa bi nesmel sloven je govoriti, saj je na$ jezik glih tolkk vreden kakor n e m $ k iu ! Na to očitajoče vpraAanje ostal je prodsoinik odgovor dol/.an ! Knr se pa vedno izit;ravajo izjavo strank zoper zastopnika, zahtoval jo dr. Brejc protokoliranjo to strankino izjavo. ki je uničujoča o b « o d b a sodnega postopanja. Kakor ta ravnokar opi-ana. tako so je vräila tudi druga razprava. Bila je iz. istega razloga preložona To jp bi! dan zmage nemškega mo- loha, pravica pa si je zakrila oči, in Slo- venija se je razjokala nad krutostjo, da seje vrglo jezik slovenski na s m e t i 5 č e sodišč v oni deželi. ki je bila kedaj naša izključna last, naši sedanji zF Liralri pa naši — gostje. @ slovenska g03toljubnost — ti si naša poguba!------- Rožek — Velikovec — Celovec! V Rožeku prepovedan, v Veli- kovcu kontumaciran, v Celovcu izbaenjen — taka je ravnopravnost slovenskega jezika pri nas. In še vedno ni zadovoljna nemška požrešnost, še vedno kriči o protekciji Slovencev, o naži po- željivosti itd. Bog daj tern norcem pamet in njihovim pomagačem — —. Javni ljudski shod naKrižadi v Neblem. (IzTinm p u r <>L i i o.) iDalje.'i Na to da predsednik besedo č. g. župniku iz Šlovrenca, Andr. G e r g o- 1 e t u. Ko je govorr'k nastopil. so ga navzoči burno pozdravili. ker so vedeli, da bode govoril o ,.Leginiu šoli v Neb- lem. Govornik je v začetku popisal zgo- dovino u?tanovitve te sole. To vam je precej mikavna zgodovina. Legovci so precej dolgo časa napravljali svojo solo v Neblem, ker jim ni šlo gladko to delo. Najprvo so iskali svet za to solo, vpra- šali so. da bi jim ga dal neki italijanski posestnik, ki ima tudi v žlovrenški sari nekaj posestva, a č. g. govornik nam je pcvedal. da jo bil dotični posestnik na- sproten temu, ker je izvedel, da bo Le- gina sola imela namen raznorodovati slovensko deco v tej okolici. zato je od- bil Legino prošnjo. ^Temu Italijanu so zborovalci izrekli pohvalo.) Nadalje nam je povedal g. govornik, da je Lega svoj namen dosegla pri slovenskem posest- niku v Neblem, ki je prodal Legi svoje poslopje, katero so Legovci prezidali v šolske prostore. (Ta njegov čin so zbo- rovak-i obsodili. Ogorčeni vsled take iz- PODLISTKK. Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-ornošolec. (Dalje.) „No, bo-li kaj, ali nič?" povpraša ncvoljno Sever čez nekoliko časa. ,,Le piši, kakor ti porečein . .. Stoj! — Ne še!" „Kdo te bo čakal? — Pisal bom kar sam". „Srj res, prav iniaš. — A ko koučaš, mi pre- bereš vse". „Ne boj se za to" odvnie Sever in začne pisati: „Predrago sree niojega srea! S tresočo se roko sem prijel kurje pert) in napisal pur črnih besed na bel.i papir. Sponiiiijaš se morebiti se, kako sva o vseh svetih brala opresiiike. Povedala sva si tačas to in ono in bilo nama je dobro, kakor bi glcdala od dales nebesa. Ti si rekla, da me vidiš rada, zlata Špela, jaz sem pa niolče prikimal in dejal, da Te imam rad. Glej, manjkalo je tačas samo križa in bila bi mož iti žena, kakor sva sedaj Kozinek in Spela. A križa ni bilo, in ga ni bilo, in niidva sva bila in sva še, kar sva bila. In vendar — en sam križ, in midva bi bi bila, kar nisva.--------Ljubim Te na vse kriplje in pretege, ljubim Te v potu svojega obraza, prezlata bpela. Ljubim Te nad vse zgn-'jske merice in „frakeljčkc", nad vse gnjati in klobase, iiad vse kislo in sladko. — Noe in dan precejam debele solze za leboj in tudi v spanjii rogovili mi Tvoja rr.jska podoba po glavi, Gas je, da odložim kurje pero, nanioceno — v ogiiju moje ljubezin do Tebe. Prosim '."e lepo, potrudi se še ti, da se inalo razvije iiajina stvar in da pride do cilja in konca. Tri tisoč tri sto in triiutrideset poljubov C-ez bribe in doliue notri do zelenega groba. Tvoj na veke zvesti Kozinek Mrak". Nato prebere Tone pisnio na glas. Kozmeka je tako pretreslo, da so se mu kakor bob debele solze udirale po licili. „Nadejani se, da bo Špela ganjena", pripomni nalašč Sever, poteni pa lilastno povprasa: „Kako pa pošlješ to pisnio?" „Eh, kako! — Pritisne se gori cesarski pecxat, pa gre lahko po pošti. Sirer ga pa ne mislini poslati po pošti, ker se mi ne zdi varno. Nocoj, ko bo uže vse spalo, kakor klada na tiialu, postavim škatljico s pismoni na ^pelino okno. Ni vrag, da ne bi ga videla zjutraj, ko vstane". „Naj se pes obesi, ti Kozmekt^ek si pa pretkana glavica! -- Toda, meni se uže mudi domov. Sreeuo opravi. Z Bogom!" Reksi, odide Sever naglo proti doinu. „Z Bogom! — Povrni ti Bog, Tone; a Mrak tudi lie osiane umazan", vpije srecni Kozmek za odhaja- jocim. X. „Tokol i'ns je mlndih dni, Pome b'lo nikogar ni. .." Proper o n. Nekoliko dnij poteni je švedrala za ranega jutra nizdolu proti Lesju precej starikava ženska. Dolgi, uže nialo osiveli lasje. viseli so ji čez čelo, ne zmeneč se za staro ruto, ki jih je hotela zadržati na odmerjenem jim prostoru. Na obrazu starkinem je izklesal očanec čas uže lnarsikatero znaiiieiije minljivosti. Tu iinaš, dragi bralec, površno slike „zlate" Spele, Kozmekove neveste. Res, Čuditi se je Kozmeku in njegovemu ukusu . . . . Toda, kaj hocemo: — de gustibus .... Neiuivadno hitro je nierila ^pela korake po grdem kolovozu. Od CAS a do easa je privlekla varno iz nedrij zamazan list, iki katerem je bilo nekaj prav bledega pisanja. Dospela je bila uže do znamenja sv. Jurija, ki je stalo pred Lesjem. Tu je naenkrat obstala, vzela zopet list iz uedrij, sedla v travo ob poti in jela migati z ustnicami, kakor da bi brala. Kmalu je pa zopet spravila list, se zagledala v podobo sv. Jurija in začela sama pri sebi polglasno: „0 sv. Jurček, naš varih! — Bi mi-li mogel ti razkriti, kaj je priueslo na moje okno to pisanje? — O povej mi, ce veš, povej! — Kaj mara pač nas gospod župnik, ki zmeraj bere na bukve, še po noči. — Ti Špela pa, ti ne znaš ne brati, ne pisati. Učila se nisi, zato pa ne znaš. — K župniku moraš sedaj, reva . . . Pokazati moraš drugim, kar bi lahko vedela sama.... Ta papir ni prazen ... Tu ni brez skrivuosti... Sreča, Spela, sreča morda in bogastvo V tern se oglase zvouovi cerkve sv. Jurija v Lesju. Špela plane nemudoma kvišku in se podviza proti cerkvi k maši. (Dalje pride.) -- propado. Ali nas ho Gab. posluSalV Menda no' Yedobro num jo znann nje- gova trmogiava, bnrjasla narava. /ato svotujnno ostalim podjotnikom novecu hotola, n»j s«i izhebö kozla, ka- ter(*._ 80 postaviii zu vrlnarja. l'ot jirn je pokazal pro«! mespci kavarnar l\, ka- toremu bi bila „Imrja" ktu.ilu vse gosto. odnesla. lllÄnc prelskavo. V čehlek so so vr" v Gorici nokatoro h šnc pro- iskave, in sieer pi-i družini (i na Kornju, potem na stanovanju vseučiliščmka Ures- sana, katerega so to dni zaprli na Du- naju. liila je poznejo. preiskava tudi v Htiinovanju l'elru lirumatlija, nradnika pri tukajsnji „llooporalivi"'. Tudi proda- jalnico cvetličarja G. v Glodališki ulici so preiskali. Laski listi pravijo, da ho bilo to preinkave brozuspošno. Mor^biti pa vendarlo ni tako. Te preiskavo so v zv«'zi z irrcdonlovskiini domonslracijami v Vidmu in Oedadu. Preiskali so ludi slanovanjo, učtlo- l|ice Ane Periling slanujoce na Travniku stov. 12. Kniscn knjr/ovni „valiliö". -- Kavnokar smo dobili v roko kn.,igo: G r a d i v o z a z g o (1 o v i ii o c' I o v e n c n v v s r e d n j e in v e k u, kaiero jp isal prosesor dr. Krane Kos v Gorici. ZaL>- žila in izdala jo je ,.Loonova družba" v Ljubljani. V tej knügi so z^odovinski viri od I. f>01. do 800. Celo delo bo obs'g.nlo deset tukih knjig. l'rva knjiga slane 8 K za neude, ü K za podporne ia 4 K za redne in ustanovne ude ,,Leonove družbe". Ta knjiga nas je zelo rizveselila, kakor nas je do zdaj še vsak spis uče- nega prol'osorja dr. Franca K o s a raz- veselil. Mi mu iskreno eestitamo ! Slo- venskefnu in sploh slovanskemu občinstvu pa toplo priporočamo, naj pridno segajo po toj knjigi. Bodi naäa dolžnost, da po- magamo s pridnim naročanjcm, da izido eelo delo, ki bo v cast slovenskernu narodu! PoskiiNcn samomor. — V četr- tek po noči okolo polunoči so zapazili redarji, ki so patrulirali v büzini novega mo.stu čez Korenj človeka, klečečega na moslu s povzdignjenimi rokarai ter mo- lecega. Hkratu se je hotel zavihteti preko železne ograje. V tem hipu pa sta sko- čila redarja blizu ter ga pridržala. Bil je lo fjö letni čevljar Jože Jukopic po domače „mestri Pepo". Ko so ga vpra- šali, kaj ga zone k samomoru, poveda! je, da beda. Nobeden rni ne da nič dela, je rekel. Magistrat ine noče vsprejeti v hiralnico in jaz nimam s čim živeti. Po- vedal je tudi, da se je isti dan izpove- dal. Odpeljali so ga v bolnienico. SlaJo je prlslo na tukajsnjern ko- lodvoru JVlateju Zgubinu iz Kožbane. Pre- peljali so ga v tukajšnjo bolniänico. Sod mu j« strl iiogo. — V krčmi Jožefa Štolla na Tržaški cesti so sprav- ljali v klet sod vina, ki je držal kakih šest hektolitrov. Zgodilo se je, da je sod zdrsnil iz rok onih, ki so ga valili, ter da je pridrča! na nogo delavcu Meznariču, doma s Štajerskega, ter mu jo strl. Pre- nesli so ga v bolnišnico. Nepovubljcn g'osi. — V četrtek zvečer šla je vdova Dalronco z luejo v spalnico, nahajajočo se v pritličju neke hiše na Kornju. Kar zagleda pod posteljo nekega človeka. Vsa prestrašena zbeži iz sobe ter poklico na pomoc soseščino. Prišlo jih je več, gledali so in klieali ali nepovabljenec je trdo spal. Poklicali so redarje in še le tern se je posrečilo zdra- miti iz trdega spanja neznanega gosta. Bil je to neki nemäki „armer Reisende". Pri njem niso našli ničesar, ne novcev ne kake druge reči. Revež ni hotel krasti, ampak truden je bil in zaspan in ker je zagledal s ceste odprta sobina vrata, zlezel je pod posteljo, da bi se tain odpočil. No, redarji priskrbeli so mu potrebno preno- čišče drugje. Na^la Hinrt. — V torek našli so mrtvega na svojem stanovanju 50-letnega delavca Ai tona Batiča. Stanoval je pri neki Alojziji Pavletič v ulici Matioli, ki mu je dajaia stanovanje zastonj. V magistratnl odilelek za vojnške reči. —- Ta oddelek je vodil dosedaj g. Periasutti,ki je pa stopil v stalni pokoj. Na njegovo mesto je prišel g. V i d r i g, dosedaj magistratni podtajnik. Dovozua cesta ua novl kolodvor. •— DovoLna cesta na novi državni kolo- dvor se napravi naravnost 8 trga Korenj. V ta namen bo treba baje podreti več his, pričenši pri Heichu. Zaprli so te dni neko Agnezo Ko- zunsko iz ruske Poljske, ki je oblečena kod nuna prosila milodarov po deželi. Vabilo na občui zbor „Kmetij- Bkcpa drustva" v Št. Petru pri Gorici, ki se vrSi v nedeljo dne 15. novembra 1903. po blugobiovu v lubtnih proslorih z dnevnim redoui po pravih. 0 d b o r. Vabilo nn obnii /bor ,.llranilnioo in p()H(ijilnic«i" v S ilkanu regislrovan« zadruge z ncomci<'iio zavoz.0, ki st» vr.^i v ncdiiljo diw l:>. I. in o blago^lovu v solskih prostorih. Dnevni ntd po pravilih 0 d b o r. Poboj v Solkami. — V ponode- Ijck zm'er so popivali v Solkanu v neki kremi 20 Ictni Anton Černf, 23 letni Basin France, 19 l »k u p 1 j i c t' s v. M ;i r k ;i,» m t> s t n e 11\ k ;i r n c v Zagr c bu Markov trg, mijpolrebntjši' v vsnki hi&i. l'o- dali so jih inort1 boliiilunu kol prvo pumoč, zdravim p;i v odvniitov boUi/.nij. /ato pa opo- /;irj:uiio p. n. ir». ^itiitolje na diiimänji oiflna »M e s t no 11> k a r n c* v Zag r t1 b u, M a r k u v trg, na 4. strani. Willirlnmv /fljišfini sok ji- vži> rlol(?o !*¦' jjriljublji-ii ink |iroli kiislju. Kn<* hti-klt-nifo l»o K '2 50, |i(»5tni /.avoj s (• st(>kliMiic:itni /..t K 10 po^ilja franko na vsc avstro - «•(jcrskc poStnt' )jiM;tji' Krane VVillx'Ini, li-karnar. r. kr. tlvurm ^ala^ati'lj v Nfinkirchfii (Spodnjf Av- htrijhko). V /nuk prislnosti }*' (jdtisnji-n na vsa- k<'in zavitku i/rb tiya NfiinkirclHMi (dcvet c<*rkvai J'r(»daja **• v vseli li-karnali. Kj»t sc m- dubi. a>- pa din-ktini ilopuSljc. I/jsmi. Hazumorn splošno novoljo onih po- Restnikov gori^koga okraja, ki so odsto- pili svet vipavski zo'oznici, tekoč žo tretje loto, no da hi kljub obilim potorn, sto- rivžili v to svrho, dobili izplacilo dozdevno Oflskodnino. No zdi so rni umo'-tno t^rn potorn navajati vzrokov, zakaj so to do dane.H äe ni zgodiio. a kor so *o raz- nosli — gotovo po zKslugi Ijudij, ki imaj-i mnogo povoda v toj zadovi molcati, kor stoje pod stoklono stroho — krivi nazori o moji osol»i. češ da jhz zavlačujorn iz- placilo, t'utim so poklicanoga izjaviti. da do danos ni^orn imol in nimam nikakoga shka s podjoljom ^Klomensicwitz & l)o- muth'4 — kot knpcorn in loroj dolžnik^m kupnino, marvoč le s tohničnim birojem ,.01'nor*1 na Uiinaju, ki se peča z odpi- som zomljišč v žolozničnc hnjigo. V«k mo^a y tem pogledu strankam dana po- jasnila so imola popolnoma nearadon znacHj in zanje no odgovarjam. Gradi^če, 2. nov. 1903. Anton Carli, nm kjiid. i*** *¦** Priporočilo! ?____________________________________________________ Josip Novič, krojaški mojster v Gorici, Gasposka ilica st. 21 (tik pošte prvo iiürislTopje. se |iriporoča slavnemu ob- cinstvu. čast. duhov>čini v ¦ mestu in na deželi. I Jakob Miklus, i trgovec z lesom in opeko. zaloga vsakovrstnoga trdega in mehkega | koroškega in kranjskega lesa ter ' pohütva, i v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. obeinstvu svojo bogato zalogo. ter na novo otvor- , 1 jeno | podružnico na voglu prišedži od Soškega | mosta proti Gorici v hiši g. Fo- gar'a h. št. 42. IV dolavnici se izdolujejo vsa v sodarsko in kolarsko stroko . spadajoca dela, in postrežba z I lesom po najnižji ceni. — | liiosliliia „prt Žagarjft" tik nove postaje na Blančah, toci vedixo naravna doma- ča C'vaa. m bela viixa. j matinskih in * isterskih « i nogradofi Dostavija na dorn in razpoäiija po ifl^z- aici na vs»' kraje avstro-i'ftt'rskf monarhije T Bodih od 6b litrov naprej. Na zahtevo poiilja tudi uzoree. Cene imerne. Postr^iba poitena. Simenc Fric krčmar dosedaj v Gosposki ulici (Via Signori) preselil se je v Magistratno ulico š. 9. (Via Municipio). Priporočo se za obi- len obisk. Leop. Reja, gostilničar .Pri Golobu' na voglu ulice Morelli Priporoča pristna briska be- la in čraa vina. — Izborna kuhinja postreže o vsakein času z okusnimi inralimi in gorkimi jedili. Hastopstvo za prodajo pra- vega Ijubljarcskega kislega Aclja v zabojih od25 do 5ö kg. Za mnogobrojen obisk se pri- poroča slav. občinstvu v mestu in na deželi. vy------'^—~—^^^—¦—^" ^ur s Pri svetem Antonu Padovanskem^^^J; \J NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianct, dalniatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diuruov in iiestevilno iiabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, eiborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveö iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešanc sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajocih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari «a ceno, -^v-^—^r^^^^^u^-^ s—v^>—^n^-w-»^^^v^-^ pri Kojej je izključena vsaka konkuronca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. 2^"* Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "^Hf Z odličnim spoštovanjera Anton J. Vogrič. dajske kupčije so ma zaklicali: Proč ž njim ! Smm ga bodi!) Vie pred dvomi leii so bili «tolski prestori dozidani in docHa opravljeni ; v zaeetku SnlskegA 'eta 1902—1903 je nastavila Lega tudi učitolia, kateremu se je godilo kakor se godi včasih generalii brez armade (burno ploskanje in smeh), bil je leto in dan brez ueoncev in ueenk. Odprla pa se je ta sola z letošnjim šolskim letom, in ker jo bil domaei g. župnik zadržan, morali so iti k maäi v Hutarje I'delezili so se je poleg neitelja tuditrijeali štirje učenci iz duhovnije Hularje. Zanimivo je tudi, kako so to šolo naSim ljudem vsiljevali. Ni jim Slo gladko. kakor so upali, in jim še dandanes ne gre, ker. na Cast in po- ll valo naAim zavednim rojakoir. v Neb- lem. Britotu in Hrušelju bodi povedano, ^) le enega deck«, iz sure slovren^ke, slovenskega pokoljenja ] TOgovorili ozi- roma njegovo mater, da ga je vpisala v njihovo Solo, katero tudi pohaja, a vžo poprej je pohajal italijansko ljudsko solo v Rutarjih, vsi drugi učenci in n/enke so iz dnhovnije Rutarjo. Vsiljujoč to solo naSim ljudem, so hodiii po hižah po vseni Ns''' takozvanem Ronchotu, Lojah, llrušov.jah, prigovarjali. pregovarjali naše ljudi, naj posiljajo svoje otroke v Legino sou», obljubovali jim seveda — Koma e Toma — obleko, jed, obuvalo, pokrivalo, Solsk* potrebsi-ine, in kjer ni šlo z ob- ljubami. posluževali so se tudi žuganj in groženj. Nekdo ni hotel vpi«ati svojib otrok v Legino solo, zato mora letos s kmotije, o sv. Martinu jo mora zapustiti, ker se ni hotel udati. Na njegovo raesto pride s^veda Furlan. (SliSali so se gla- sovi: Barabstvo!) To je seveda le oien slneaj. a zahvaliti moramo Boga, da nima „1! gruppo della Lega Naz. di Dolegna*1 veejega in širšega vpliva. . Najnovejši glas Legovcev je pa ta, da bodo vse kmetije v Neblem odkupili in slovenske kmetovalce pregnali in jih riHcUir.iestili s furlanskimi. Občudovati pa moramo vrle Nebelce. Britot'cane in Hru- šovljane, da so ostali trdni kljub tolikim obljubam in pritisku. (Zborovalci kličejo: Bog jih živi!) To šolo so Legovci sezi- dali na čisto slovenskih tleh. Zakaj ? Ker se jim je ta oddelek — po svoji topo- gralični legi najbližji materi Italiji — zdel tudi najprimernejši za poitalijanče- vanje. Sam odbornik Legin iz Gorice, ki jo zbok prevrocega avstrijske- ga patrijotizma hitel moseca av- gusta t. 1. se poklanjat „svoj emu" kra- lju v Videin, je to govorniku razodcl rekoč : (Tukaj navede govornik v furlan- skom jeziku) ,.i ciärs siors di Cormons e del gruppo di Dolegna mi ian dit, che chist terren le addatat". (Splošen smeh.) Slovenski bi se reklo : Izvestni gospodje iz Kormina in oddelka Dolenje so mi rekli, da ta teren je najbolj ugoden. Da, da. izvestni gospodje v Korminu, kakor tudi od „gruppo di Dolegna"* so upali, da bode njih sola polna slovenskih otrok, a glejte, morajo se zadovoljiti le z otroci od ,.Beppona"' (vnovič srneh) Kancijanov in Jo.nkovega, torej izkljoČno iz duhov- nije Rutarje, kojih krajev stariši poši- Ijajo otroke v dvakrat oddaljenejso Le- ^ino solo, samo da kljubujejo sloven- skernu narodu Te je zbobnalo društvo Loga in — nota bene — s podpisova- njem po hišah — je-li to postavno ? — samo da (igurirajo pred svetom s svojo solo, da celo se je ta po italijanskih ča- sopisih proslavljena trorazredna mešana sola spremenila v otroski vrtec, kajti ker naši l.judjo ne pošiljajo svojih otrok v to šolo, ?t)rejerrajo celo male otročiče pod 6. letom v solo, seveda iz duhovnije Ru- taije, da zamorejo pred svetom prikriti svojo blamažo. Naj jo le prikrivajo. Na zvestobo in narodno zavednost naših ob- mejnin Slovencev v Neblem, Britofu in Hruševlja, se zanaša danes narod slo- venski, njih trdnost in stalnost ima pre- prečili grde nakane naših sovražnih na- rodnih nasprotnikov. Da, rojaki v Neb- 1cm, slovenski narod od Vas pričakuje, da se vrosnici od Vaše strani izrek pes- nika : „Hrast se ornaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane !"' (Konec pride.) Folitiöni pregled. Deželnl zborl. V četrtkovi seji i s t r s k e g a de- želnega zbora, ki je trajala do 11. ure po noči, so hrvatsko-slovenski poslanci zopct nekoliko obstruirali. Sicer paseje vriila seja prilično mirno. Hrvatako-slov. poslanoi s.tavili so vse polno predlogov in interpelacij. Za nekatere predloge gos- podarskega pomena glasovali so celo Ita- lijani. V ti seji je bil sprejet zakonski načrt, vsled katerega bo dežela v lastni režiji pobirala doklade na pivo. Sprejet je bil tudi predlog, dase podeželi mestna pulj^ka bolniänica. v iip> mestnih in 23 kmetskih poslancov ter 8 poslancov splošne kurije Sestava dež. odbora ostane nespremenjena. Volitov naj bo direktna in tajna. Vr meslni kuriji naj bo volišc^o vsak kruj ki ima 15.000 probivalcev, v splosni kuriji vsak kraj, ki ima T>00 pre- bivalcev. Splošna kurija naj bo sostuvljena tako, kakor za državni -uor. Listi poni^ajo, da je vlada sklenila, da češki dež. zbor ne bo imel v te- kočem z'-isedanju dež. zborov nobene seje voO, kor ni upanja, da bi so stranke ze- •Mnile. C"bi bodo na nomško obstrukcijo v deiel. zboru odgovorili s šo kropkejšo objtrukcijo v državnem zboru. Oržavnl zbor. Prihoinji teden se zaključijo ozi- roma tudi odgodijo za^oJanja vseh de- želnih zl'orov, da se potem koj skliče državni zbor. Skllcanje delegacij. Rörber je bil v zadevi sklicanja delegacij pri cosarju. Baje bodo dolegaeije sklicano tekom štirih ali petih tednov. Sprememba državnozborskega volllnega reda na narodnostni podlagi. Dr. Lueger je priobčil v dunajskem li?tu „Freisinnige Zeitung1 članek, ki se bavi na temelju statističnih podatkov z narodnostnimi razmerami v avstrijski državni polovici in v katerem pisatelj zahteva, da se naj državnozborski volilni red preustroji na podlagi narodnost- nega momenta. Dr. Luegor je izračunal na podlagi statističnih podatkov, da bi prišlo, ako bi se volilna reforma izvržila na podlagi splošne in enake volilne pravice ter se dala avtonomija zgodo- vinskim individualnostim kraljestvom in deželam, a ne da bi se povečalo dose- danje število državnih poslancev, na Nemce 134 mandatov, na Čehe 158, na Poljake 85, na Slovene^ 17, na Hrvate 13, na Italijaue 7, na Rumune 5, na Ru- sine 6 mandatov. Ako se pa upošteva celotno število posameznih narodov v vseh deželah in odstotno razmerje k ce- loti v^ega avstrijskega prebivalstva, in se nvažuje edino le narodnostni moment, bi dobili Nemci 150 mandatov, Čehi 99, Poljaki 69, Slovenci 21, Srbohrvati 12, Italijani 13, Rumuni 5 in Rasini 56 man- datov. V prvem slučaju bi dobili Slovani 279, a v drugem slučaju 257 mandatov. Iz tega je razvidno, da kako nepravično so zastopani Slovani na podlagi seda- njoga krivičnega vol. reda v drž. zboru in da mora prej ali slej priti do tega, da bodo v ti postavodajni korporaciji Slovani zastopani kakor jim gre po božji in človeški pravici. Delitev škofij na Češkem po narodnosti. Zastopniki vseh čeških strank so poslali te dni knezonadškosn Skrbenskerna spomenico, v kateri ga prosijo, naj bi se škofije na Češkem razdelile po narodno3ti. Kardinal je odgovoril, da bi bila pomno- žitev škofij na Čo^kem najbrže tudi v prid cerkveni npravi. Samo sedanji čas se ne zdi kardinalu ugoden za tako ak- cijo. Sicer pa se bo to vprašanje prouče- valo ter se pri tern tudi oziralo na opra- vičene želje. Kardinal je nadalje pri- pomnil, da mora biti katoliška cerkev pravična vsem narodnostim in ne sme delati med njimi nobene razlike, ker bi inače ne ravnala po svojih principih. Odlikovanje nasega mlnisterskega predsednlka. Sv. oče Pij X. je podelil našemu ministerskemu predsedaiku dr. Körberju veliki križ Pijevega reda. Avstrijskl po8lanlk v Vatlkanu ne odstopl. „Fremdenblatt" javlja, da so neos- novane vesti, da odstopi avstrijski po- 9lanik v Vatikanu grof Szecheny, ker ni mogel preprečiti imenovanja Merry dei Vala p. peževim državnim tajnikom. Ogrske razmere. V torek so položili novi ogrski mi- nistri prisego v cesarjeve roke. V sredo pa so se pred8tavili ogrski ministri par- lamentu, ki se je ta dan seäel. Seja je bila nenavadno burna. Opozicija je po- rabila demisijo dosedanjega predsednika zbornice poslancev, grofa Apponyja, da je začela obstruirati. Stavljen je bil nam- reč predlog, naj se otvori razprava o vzrokih, ki so prisilili grofa Apponyja, da je odstopil. Oglasilo se je k besedi vse polno govornikov. Ker je pa pod- razpravo o ti zadevi in je dal bosodo novomii ininist*krskemii predsoduiku urnlu Tiszi, da bi razložil /.bornici program novo vbide, mistal je v zbornici hud vi- har, ki se ni polegel, dokler ni pod pred- sednik naznanil, da so bo toroj najproj nadaljevala razprava o demisiji grol'a Apponyja in bode so lo poloin priSel na vrsto grof TiazH s svojim programom. Prodsodnik je, po ti svoji Izjavi zaklju^il sojo. Tudi mngnatska zbornica je zboro- vala. Tu pa je bilo vspr»\jeto novo mi- nisterslvo z volikim navdušonjom. (iovo- ror o pmgramu sodanje vlado, naštova! jo grof Tisza vso koncesije, katere je krona v narodnem oziru dovolila Mad- j.'irom glode armade, in toh koneosij bila jo lepa vrsta. Z jedno be.sedo: Madjari so dnbili od*krone vso, kar sozahtevali. Srtve. da je magnat^ka zbornica vspre- jola Tiszov govor z navdušonim odo- bravanjem in da so je potem zadovoljno ra/.äla. V četrlfk so jo v /bornici poslan- cev' nadaljevala obstrukeija. Ministerski prodsednik Tisza ne more priti do besede, da bi obrazložil svoj program. Splosno jo mnenje, da zadene tudi njega isla u^ona, kater» je zadela njogovega prod- nika. Vse ogrsko časopisje prorokuje novemu ministerskemu predsedniku kratko življenje. Govori se pa tudi, da poskusi Tisza svojo sreco z razpustom držav- nega zbora. Včeraj je prišel gr^f Tisza do besede in je v poslanski zbornxi razvi! svoj program. Seja je bila še precej mirna. Danes se vrsM izvolilev novega državno- zborskega predsednika. Zanimlva razsodba v volilnih stvareh na Ogrskem. V smislu zakona je kraljevi kuriji na Ogrskem poseben senat za razsojanje v voülnih ««tvareh. Ta senat ima pravico, ako so bili volilei podkupljeni, glasove podkupljenih volilcev odšteti od ätevila glasov, katere je dobil izvoljeni kandidat. in eventuelno tudi na volitvah po krivici propadlega kandidata proglasiti zakonito izvoljenim poslancem. V pondeljek se je prvikrat dogodilo, da se je kurija poslužila te svoje pravice. Propali kandidat v vo- lilnom okraju Szalka, Konkoly, tožil je namreč svojega protikandidata Jakabll'yja, da je bil ta poslednji s pomočjo pod- kupljenih glasov izvoljen poRlancem. — Kurija je poslancu JakablTyju odštela podkupliene <,'!asove in konstatirala, da ima vsled tega kandidat Konkoly večino 11 glasov ter ga proglasila zakonito iz- voljenim poslancem. Procesne stroške znašajoče 20000 krön, plačati mora Jakabffy. Ne bi bilo slabo, ako bi irneli n. pr. v naši Istri tak zakon. Bog, ve ali bi bil tudi potem prize! na Dunaj kakor za- stopnik V. kurije, oni, ki je bil prisegel, da mora na Dunaj, „živ ali mrtev". Kaj irif'ni — gospod Bennati! Blazja struja. Pod novim hrvatskim banom Pe- jaezewiezem zapihal je nekoliko blažji votor kolikor pri sodnijah tako tudi pri političnih oblastib. Hrvatski opozicijonalni lirfti se ne konsiscirajo več tako zapo- redoma kakor so se poprej. Ovrgle so se tudi razne obsodbe iz prejšnje dobe. Srbska neodvisna stranka na Hrvatskem jo imela v soboto shod v Glini. Stranka jo zahtevala popolno enakopravnost pra- voslavno cerkve s katoliäko cerkvijo, ci- rilice z latinico in srbski zastavi iste pravice, kakeršne ima hrvatska zastava. Shod je zahteval linancijelno samostojnost Hivatske in je priporočal strankinemu vodstvu v sabor volit le take može, ki bodo zvesti tem sklepom. Imenom Hr- vatov je govoril na shodu Stjepan Radio. Novo italljansko mlnlsterstvo. Novo italijansko ministerstvo polo- žilo je te dni prisego v kraljeve roke. Uradno dunajsko časopisje pozdravlja novo italijansko ministerstvo še precej simpatično. Ker je minister za zunanje zadeve Tittoni politično še popolnoma neznana oseba, misli se, da bode pravi voditelj za zunanjo politiko ministerski predsednik Giolitti. Pri ti priliki pa se dunajsko časopisje jako nezadovoljno 8pominja bivšega min. pred. Zanardellija. No more mu odpustiti, da je dopustil, da se so celö italijanski državni podtajniki udeleževali irredentovskih protiavstrijskih dernonstracij ter se nadejajo, da bode pod Giolittijem v tem pogledu bolje. Mi smo pa prepričani, da ne bode v ome- njonem pogledu tudi pod Giolittijevem ministerstvom bolje. K večjem ne bode Giolitti tako odkritosrčen, kakor je bil Zanardelli. Kulturni bo] na Francoskem. V torek dopoludne ob 9. uri so bili izgnani kapucini iz sarnostana Rue de Sante. Ko je polieija udrla v samostan, je našla menihe zbrane v samostanski kapelici. Eden očetov je prebral protest proti izgnanju. S silo so iztirali 200 me- 1 - - ---------1..«„ D>a/1 oumnuliinarn zbrana mno/.ica je. dala duäka svoji novolji. Stistanek rusktiija carja z nttmšklm cesarjem V Wiesbadnu, kjc^r sta ho Hr*la v sredo ruski car in nernAki cosar, prižlo je o ti priliki vse polno vojaätva. Oh potu, po kalerom nla so p«ljaia vladarju, jo bilo nastavljenih 3500 vojakov. Vpri- zoiilo so so pri ti priliki jako strogo varnentno odredbo. \rladarja sta se pri- sreno pozdravila, sliskajoc si roke, obje- majoč se ter poljubljajoč. l'risolnih ju bilo v Wiosbadnu vso polno nemškili kakor tudi riHkih političnih osebnosti, na čelu jim seveda ruskt in neinäki minister za zunanje zadeve. Iz toga se lnhko sodi, da i tu H ta sestanek volevažon politi^ni pomon. Dogodki na Balkaiui. Turška vlada je od^ovorila na noto, ticočo se novih rolorrn. Njo, odgovor jo juko povräen in ni prav zh prav noben odgovor. Turčija so ix.^ovarja, da ni ona krivu, ako so niso mo^le izvosti vho re- l'onne, in zvrača krivtli» na ustaAo. Kakor poprejšnje, osmlo bodo tudi novo rolonne le na papirju. Domace in razne novice. inonovaiijc v tuiančni Htrokl. — Finančni m;nister jo imenoval raeunar- skojTji revidenta g. Karola S i in o n i s a račnnskim svetnikom na računarskom od» delku tržaške linančne direkcije. Sinrtna kosa. •— Včeraj zjutraj je urnrl trgovec g. France A 1 p i, brat preč. g. rnonsig. Alpija. Osebiiit vent. — Gospod dr. Kerdo Č e r n e, doslej koncipijent pri gosp. dr. Hybäi-u v Trstu, se je preselil v Gorico, kjer je vstopil v odvetniäko pisarno g. dr. Frankota. Za „Šolski Dom" je doälo pred- sedništvu: Simom Gregorßir, pesnik, na račun ustanovnine 50 K; Valentin Kumar, vadnični učitelj v p. v Gorici, lelno pod- poro 24 K, v božično jaslice 6 K; dr. A. Gregorčič za božičnico 20 K. Srčna hvala! Dobrohoten nasvet. — Gabršček se je v „Soči" že opetovano zagnal v par slovenskih stalnih gostov hotela pri „Treh kronah", ker ne obiskujejo hotela tfzam goldenen Hirschen". Med temi gosli so tudi taki, ki jih je Gab. v svojem listu napadal ter jih imenoval brez vsakega razloga „klerikalne podležo''. Ker retlok- tuje pri svojem obrtnem podjetju na pod- poro tudi teh „podležev", svetujomo mu najprej, naj poskrbi kot sedanji „Reprä- sentant des Hauses", da dobi njegov hotel vnaj deloma slovensko lice! Zraven nem- äkega in laškega napisa in zraven nemških jedilnih listov naj se napravi tudi slovenski nupis in slovenski jedilni list. Tojevendar skromna želja, katero slovenski gostje nienda smejo izraziti. Ko izvrši ta naš nasvet, naj zapusti k >j „Zlatega jelena-' in naj nestopi nikdar vt'c čez njegov präg. Da bo znal naš svet uvaževati, pripomnimo le to-le: Krčmar, tembolj pa še „Repräsentant des Hauses" mora biti prijazna, priljub- ljena oseba, ki nikogar ne žali in ki si zna s svojo ljubeznivostjo goste pridobiti. Ali ima „Jelenov" reprezontant te last- nostiV Gab. se menda vendar toliko pozna, da ne bo tega trdil! Saj je vendar tekom zadnjih let stotino slovenskih rojakov v svojih listih nesramno napadal in žalil! In zdaj, ko se je poprijel tudi krčrnarske obrti, zahteva podpore tudi od teh ro- jakov ! Zraven svoje nestrpnosti, brezob- zirnosti in agresivnosti ima sedanji za- stopnik „Zlat. jelena" tudi navado, da si zapisuje pogovore z ljudmi, s katerimi pride v dotiko. To mu pride čez sedem let vse prav. Vsi se menda äe spominjajo, kako je pred leti razkrival v „Soči,, za- upne pogovore z raznitni nekdanjimi pri- jatelji! Previdnemu človeku zadostuje že ta Gabrščekova lastnost, da ne obiskuje prostorov, kjer se Gab. äopiri. Gabršček pa ne odganja od „Jelena" le slovenskih gostov, ampak tudi laäke, ker jih brez potrebe žali. Dasi je pisal v „Soči", da je veöina, ki daje „Jelenu" zaslužek, neslovenska, imenuje vendar predzadnja „Soča" goriške Lahe „dege- neriran element". Ali misli Gab., da pri- vabi s takim pavšalnim žaljenjem laäke goste v svoj hotel? Svetujemo mu torej še enkrat, naj pusti krßmarstvo, za katero nima niti ene dobre lastnosti. Ako bo Gabršček naš dobrohoten nasvet uvaževal, utegnejo zahajati k „Jelenu" ne le „klerikalni", ampak tudi tisti „narodno-napredni" gostje, katore pri „Treh kronah" lahko vidi vsak po- nedeljek in četrtek. Če bo pa po hotelu „zum goldenen Hirschen" äe strašil, odvrne äe tnarsika- t«rfica sedaniega gosta in hotel gotovo Kmftljleesv. Bf ar km IV jtlasoviti1 in in1 ujuikfiljiv»1 ka{4jio' sv. Marka m1 uporaMjaj«) ;i notranje in zunanje bokzni. Poselmo oiistraiijujejo trganje |m kosti'li. nojjali in mk.ih tfr ozJravt'ji» vsaJc glavobol (hu> drlujt'jun«'itos«*jrljivo in spasunosin' I.ri AflinlOiiid boK'zutli. ublaAujt'jo katar in umect'k. odpravijn muhilm. ^olcthnr in krOe. pospesuji'jo in ibuljiujrjo (.»rvbavo. «Mstijo kri in thfva. 1 »• pr«*2»Mu>j.> vi'liki1 in malf irtistt1 t»T bolethm' no ti-li jiro\/ri)Ofini. 'l'uili di'liiji'ju uborno proti hripavosti in niclilajinju. l.i'öij.i vsi1 lu>l in ml te i/.virajotJe L»olt«sti. T»1 kapljii't'Sd najbi>ljst« sri'ilstvo pr./.ni na tnatmiioi in ..m.ulromf. in /ato n>> In smelt1 manjkati v nobfiu mi'iOaiiski in kiiifi'ki liiši Ivbivajo si> sainu v „Mestni lekarni w Zagrebu". .Vmu'iijc so filiiu) in tu('lio li' pnil luislov.-m: „Mescna lokarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. I'rtiar sf pniilja iiapn>j a'i pa puv/.aiur. Manj knt «Ml ducat (U ?' /..Icnii') si- n<> pdšilja. C.i-na )>• nasli'.liija in sii'i-i1 t'rankn na vsakx po^tn; 1 ilurat (12 stkh'nic) K 4- I» 4 (|m..|t (4S Ht,.kl,.lliti) u u.(;u |t ¦i :: {si , ):: ii--:: a - ^>ü - } -i7' - I'ri/nalnih pisrtii ¦ mam na tisotV. ila jih ni mo.soOi1 vst'h tukaj pona- tisniti. /atci iiavclcm mii'iia Ui nokatorih sjospotiov. ki »o s posobnini vspeliom upitrabljali kapljico sv. Marka. trrpopol- iiniiia o/.itravili: l\. Han'iitmoi^. in>ili'lj. •lanko Kiiur. kr. naJlogar; Sti'tan Hari>ic. /upnik: llija Manii}. opandar: tiotija Xu- ht'Yic. šivilja: JožcfSfljanič. kmi't itil. itd. Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40. poleg cerkve sv. Marka. Kapljiee sv. Marka. 3^Ta.snanilo preselitve Xaznanjam si. občinstvu, da sem preselil svoj zobozdravniški atelje s prvim oktobrom v Corso Giuseppe Verdi 19. (poprej \rrtne ulice) nasproti ljud- skemu vrtuinordinujem od 9.—12 ure predpoludne in od 2.—5. ure popoludne. Med. univ. dr. B. Pikl, zobozdravnik v Gorici. Ov sow jako od lc|)ot(> in n3f3ri3 11. in i |iit'il|i(i|iliii' /.a mi'slu Iit i»i. )i. uri up. za (iežclo Ako piili' n;i (a din v;i ra/iiik i/.id»' il;iti |»r• • j <>b 'i /.vivcr. St;11i¦ ¦ K) pošli (»i't'j«*in;ii> all v (iiii'ici 11;i limn ^iijiljnii rrloleliin K '< . ["»I lei no }• !\ in (Vtitlt'liio 'L K I'lfiilaja.si- v (iftrici v lo- >;ikarii;in Schw a r / v Sulskili ulnali. ellersitz v i\ u 11 s k i h ulicali m l.r ban ua VcnlijcvtMii tckutis^ii po Hun. (VnVrno Izriunj«» rrfduio 12 vui., 12 kr.it \.n lu vin., 3k:;ti |n> 8 vin. Ako st- večkra.t tiskajo. raiSi liijO Hi' po pogodbl. Izdiijalclj in odgovorni uiednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" todgov. J MaruSiči Pravica v službi krivice. 1 z (.', e. I o v c a, M nov. Orne bnkve o bnlzprav;»nr': slo- venske, raje na Koroškem se polnijo; ni i»a dn<\ da hi so slarim krivieam ne pri- drn/ila nova. Vajeni smo že vloge trpinov, ki 7. OHlov.sko potrp(»iljivosljo prenašajo udarce in hrco, ki se jirn jih t!eli v imenu positive. Trdo nam tiči za tilnikorn tujčeva pest, vsak vzdihzaliranega narodaspremlja krohot in zasmeh moei in zmagn pijanih sovražnikov. lmeli pa smo dosloj ven- darle še skromno, beraško pravico, vsaj vzdihovati, vsaj pritoževati se in vsaj poinoči prositi v — svojem jeziku. E'lino naše zavetje bila so doslej sodišča, ona svetišea, kjer kraljuje devica „Pravica", ki z zavezanirai očmi v imenu vladar- jevem z enako mero deli pravico vsem, ki se k nji zatekajo. Poslušala nas je doslej ta hči luči in svitlobe v našem jeziku in pa — vsaj kolikor je mogla — tudi v našem jeziku ustrezaia našim tožbam. Toda to je bilo in ni yeč! Uogodki zadnjega časa nam pričajo, da se je pra- vica izselila iz naših sodišč; njena po- doba je izginila iz njenih lastnih domov, kjer nam danes v vsej ostudnosti iz vseh kotov nasproti reži vsenemäka nestpnost in krivičnost. Često se povzdiguje pravičnost in n< dotakljivost sodnjiskega stanu, ki jo baje ne morejo in ne smejo omajati po- litični viharji. Morda je drugod drugače, pri nas pa moramo javno izpovedati, da siiio izgabili popolnoma za- upanjb v veliko večino sodnih uradnikoT. Sodniki na Ko- poškem so danes po veliki ve- <5 i n i h o t e a I i nebote prava j a- ničarska četav vrstah naših narodnih nasprotnikov. Oni, ki jim je poverjena najvažnejša in naj- svetejša javna služba — iskati in bra- niti pravico proti vsakteremu krivičnežu — teptajo danes sami na najkrutejši način naše v postavah in naredbah ute- meljene jezikovne pravice. Tako nizko pravosodje še nikjer na Avstrijskem ni stalo, k; kor stoji danes pri nas. Imamo častne izjeme, a redke so kakor bele vrane, in molčati morajo h krivicam, ki jih delajo drugi —¦ sicer gorje jirn! Povsod po sodnih dvoranah so razstav- Ijeni ovaduhi, ki kakor risi preže na svoje žrtvo. Tudi dobri morajo tuliti z „Wolfovci", če ne jih volkovi požro. Ne pišem teh vrstic iz srda do sod- nijskega stana kot takega; lep in vzvišt-n je tn stan, kakor malokateri, — toda Ic tedaj in le dotlpj, dokler sndnik sarn spoštuje svojo Huknjo. C.e se pa sodnik sain izpo/.nbi, j<^ pa dolžnost Oasopisja. da javno graja njegov« napake in ga opozori na njei'ovo dolžnosti. Zato dvi- gamo v ; nenu slovenskega naroda svoj svarilni g!as in kličemo z vao resnobo in vsem povdarkom : (i o s p o d a s o d n i k i, iztrgajte se iz pogubonosnih o b j e in o v v s e n e m ä k i h j a k o b i n c e v, dokler je še čas- ne dajte ho t e- rorizirati od pruso li lake kam erile, ki vas h o č e izrabljati za svojo bujskajoče protiHvstrijskein proti dinastične n a m e n e ! Bo- dite branitelji pravice, zatiralci krivice. bodite pravi sodniki! To bo v cast vam in vašemu stanu, narodom pa v korist in pomirjenje. Ko pišemo to ostro, toda pravično sodbo o naših sodnih razmerah, imamo pred očmi zlasti tri slučaje iz pravosodne prakse zadnjih dnij — tri slučaje vnebo- vpijoče krivice. Prvi se je dogodil v soboio dne 31. oktobra t. I. na okrajnem sodišču v Velikovcu. Bila je razprava radi žaljenja časti. Tožnik je bil Slovenec, to- ženec Slovenec, price Slo\enci. Sodil je adjunkt Thurn, ki zna slovenski, istotako zapisnikar; tožnika je zastopal dr. Brejc, toženca dr. Gebert. Tožba je büa slo- venska. C'ovek bi rnislil, da ni zadržka, da bi se razpravljalo v jeziku, ki so ga vsi udel(»ženci zmožni, izvzemsi tožen- čevega zagovornika. Pa kaj še! Sodnik je razglasil sklep, da se bo razpravljalo nemško, češ, ker zagovornik ne zna slo- venski in je prolestiral zoper slovensko razpravljanje : dr. Brejcu paje sodnik z v s o resnobo zagrozil, dagü bo kontumaciral, ako bo slo- vensko govoril! Merodajen je bil torej tu ne jezik strank — notabene to- ženec sam ni zahteval nernške razprave — temveč jezik, ki ga je zahteval nemški advokat! Razpravni jezik tedaj ni od- visen od zakonitih predpisov, določi ga marveč advokat, pa le — če je Nemec! To se je takoj pokazalo ane 2. no- vembra t. 1. Na ta dan sta bili razpisani dve kazenski razpravi pred deželnim sodiščem v Celovcu. Tožena sta bila dva trda Slovenca, nem- šeine popolnoma nevešča. Zagovarjal ju je dr. Brejc, ki je svojo pooblastilo dosti prej sodišču naznanil s prošnjo, da naj se glede na to, da njcgova klijenta ra- zumeta satno slovenski, poskrbi, da se bo moglo slovenski razpravljati, in da naj se o tern obvesti tudi dr/avno pravdniStvo. Pa kaj se zgodi? l)a«i je mogoco brez težav sestaviti popolnoma slovenski sennt in so so taki senati tudi že sestavljali, se je ta dan prikazal na pozori^če senat, v kojem sta bila samo dva sodnika slo- ven^čine zrnožna, eden sodnikov je ne r»zum« prav nie, eden pa jo irna sarno v svoji kvalilikacijski tabeli, zna je pa ne; zapisnikar trd Nemec. iJržavno pravdni^tvo je bilo zastopano po državno- pravdniäkem namostniku, ki prav lepo slovensko govori. L)r. Brejc je slovenščine nezmožne sodnike Oslklonil in sklicevaje se na točko 3. jezikovne naredbe oi gledala od daleč nebesa. Ti si rekla, da ine vidiš rada, zlata Špela, jaz sem pa niolče prikimal in dejal, da Fe imam rad. Glej, inanjkalo je tačas samo križa in bila bi mož in žena, kakor sva sedaj Kozmek in Spela. A križa iii bilo, in ga ni bilo, in midva sva bila ni sva še, kar sva bila. In vendar — en sam luiž, in inidva bi bi bila, kar nisva.-------Ljubim Te na vse kriplje in pretege, ljubim Te v potu svojega obraza, prezlaia Spela. Ljubim Te nad vse žgaujske inerice in „frakeljčke", nad vse gnjati in klobase, nad vse kislo in sladko. — Noč in dan precejam döbele solze za Gas je, da odlozim kurje pero, naniocoiio — v ognju moje Ijubezni do Tebe. Prosini Te lepo, potrudi se še ti, da se nialo razvije najina stvar in da pride do cilja in konca. Tri tisoc tri sto in triiutrideset poljubov cez bribe in doline notri do zelenega groba. Tvoj na veke zvesti Kozmek Mrak". Nato prebere Tone pisnio na glas. Kozmeka je tako pretreslo, da so se nui kakor bob debele solze udirale po licili. „Nadejam se, da bo Spela ganjena", pripomni nalašč Sever, potom pa lilaslno povpraša: „Kako pa pošlješ to pisnio?" „Eh, kako! — Pritisne se gori cesarski pečat, pa gre laliko po posti. Sicer ga pa ne uiislim poslati po pošti, ker se mi ne zdi varno. Nocoj, ko bo uže vse spalo, kakor klada na tnalu, postavim škatljico s pismoin na Spelino okno. Ni vrag, da ne bi ga videla zjutraj, ko vstane". „Naj se pes obesi, ti Kozmekček si pa pretkana giavica! -- Toda, nieni se uze niudi domov. Srečno opravi. Z Bogom!" Rekši, odide Sever uaglo proti domu. „Z Hogoin! - Povrni ti liog, Tone; a Mrak tudi ne ostane uinazau", vpije srečni Kozmek za odhaja- jocim. X. „Tekcl i\is je iiihnlili dni, Vorne b'lo niko^ar ni..." Pre Se r on. malo osiveli lasje, viseli so ji eez čelo, ne zmeueč se za staro ruto, ki jih je hotela zadržati na odmerjenem jim prostoru. Na obrazu starkiiiem je izklesal ocauec čas iiže marsikatero znamenje minljivosti. Tu iniaš, dragi bralec, površno slike „zlate" Speie, Kozinekove neveste. Res. čuditi se je Kozmeku in njegovemu ukusu . ... Toda, kaj hocemo: — de gustibus .... Nenavadno liitro je rnerila Špela korake po grdem kolovozu. Od časa do časa je privlekla varuo iz uedrij zamazaii list, na katerem je bilo nekaj prav bledega pisanja. Dospela je b'la uže do znamenja sv. Jurija, ki je stalo pred Lesjem. Tu je naenkrat obstala, vzela zopet list iz nedrij, sedla v travo ob poti in jela migati z ustnicami, kakor da bi brala. Knialu je pa zopet spravila list, se zagledala v podobo sv. Jurija in začela sama pri sebi polglasuo: „O sv. Jurček, uaš varih! — Bi mi-li inogel ti razkriti, kaj je prineslo na moje okuo to pisanje? — O povej mi, če veš, povej! — Kaj mara pač. uas gospod župnik, ki zmeraj bere na bukvt, že po noči. — Ti Špela pa, ti ue znaš ue brati, ne pisati. Učila se nisi, zato pa ne znaš. — K župniku moraŠ sedaj, reva ... Pokazati moraš drugim, kar bi laliko vedela sama.... Ta papir ni prazen ... Tu ni brez skrivuosti... Sreča, Špela, sreča morda in bogastvo . . . ." V tem se ogiase zvonovi cerkve sv. Jurija v Lesju. Špela plane nemudoma kvišku in se podviza proti dajske kupčije go mn zaklicali: Prof ž njim ! Sram ga hodi !) Vže pred dvemi leti so bili šolski prostori dozidani in docela opravljeni ; v začetku šolskega let» 1902—1903 je nastavila Lega tudi učitelja, katerema se je godilo kakor se godi včasih generalu brez armade (burno ploskanje in smeh), bil j*> leto in dan brez učencev in učenk. Odprla pa ho je ta Sola z letošnjim šolskim letom, in ker je bil domaci g. župnik zadržan, morali so iti k maši v Rutarje. Udeležili so se jo poleg učitelja tudi trije ali žtirje učenci iz duhovnije Kularje. Zanimivo je tugh in — nota bene — s podpisova- njem po hišah — je-li to postavno? — samo da ligurirajo pred svetom s svojo solo, d;t celo se je ta po italijanjkih ča- sopisih proslavljena trorazredna mežana sola spremenila v otroški vrtec, kajti ker r.aši Ijudje ne pošiljajo svojih otrok v to solo, sprejernajo celo male otročiče pod 6. letom v solo, seveda iz duhovnije Ru- tiirje, da zamorejo pred svetom prikriti svojo blamažo. Naj jo le prikrivajo. Na zvestobo in narodno zavednost naäih ob- mejnih Slovencev v Neblem, Britofa in HroSevlju, se zanaša danea narod slo- venski, njih trdnost in stalnost ima pre- preeiti grde nakane naših sovražnih na- rodnih nasprotnikov. Da, rojaki v Neb- iorn, slovenski rfarod od Vas pričakuje, dn se vresnici od Vase strani izrek pes- nika : „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane I'1 (Konec pride.) Politiöni pregled. Deželnl zborl. V četrtkovi seji istrskega de- želnega zbora, ki je trajala do 11. ure po noci, so hrvatsko-slovenski poslanci zopet nekoliko obstruirali. Sicer paseje vriila seja prilično mirno. Hrvatsko-slov. poslanci stavili so vse polno predlogov in interpelacij. Za nekatere predloge gos- podarskega pomena glasovali so celo Ita- lijani. V ti seji je bil sprejet zakonski načrt, vsled katerega bo dežela v lastni režiji pobirala doklade na pivo. Sprejet je bil tudi predlog, da se podeželi mestna je~pri&1aKof)BiruLcija. tier üofra upoaio- vati deželnozbor^ka nemska vagina opra- vißenih lelj zastopnikov km^Ukih občin, da bi se volilni red na Štnjerskeni tako spremenil. da lii bilo v deželnem zbcru kmečko iiidstvo razmeromn tako zasto- pano, kitkor so 'zastopane druge volilne skupine, skltMiila je nemška katoliSkit stranka s Slovenci in ,.B tuernbundovci', da hoče obstruirati. To je de/,elnozbor- sko vecino jako oparilo. V cetrtkovi seji dež. zbora so Walz, grot Kottuiinsky in tovariäi predložili načrt volilne reforme. Načrt določa, naj ima dež. zbor 71 poslancev in sicor 3 viriliste, 12 veleposestniäkih, 2r> mestnih in 23 kmetskih poslanoev ter 8 poslancev sp!o!§ne kurije. Seslava dež. odbora ostane nespremenjena. Volitev naj bo direktna in tajnn. V mestni kuriji naj bo volišoe vsak kraj. ki ima 15.000 prebivalcev, v splošni kuriji vsak kraj, ki him f>00 pra- bivalcev. SploAna kurija naj bo sestavljenu inko, kakor za državni zbor. Listi poroöajo, da je vludu sklenila, da ö e s" k i dež. zbor ne bo imel v te- kotVin zasedanju dež. zborov nobene seje ' cč, ker ni upanja, da bi se stranke ze- dinile. Ohi bodo na nemško obstrukcijo v dežel. zboru odgovorili s še krepkejšo ob>(trukcijo# v državnem zboru. Državnl zbor. PrihoJnji teden «. zakljnčijo ozi- roma tu.li odgodijo za^edanja vseh de- želnih zborov, da se potem koj skliče državni zbor. Sklicanje delegaclj. Körber je bil v zadevi sklicanja delegacij pri cesarju. Baje bodo ilolegacije sklicane tekoin štirih ali petih tednov. Sprememba državnozborskega volllnega reda na narodnostnl podlagi. Dr. Lueger je prioböil v dunajskem listu „Freisinnige Zeitung' članek, ki se bavi na temelju statističnih podatkov z narodnostnimi razmerami v avstrijski državni polovici in v katerem pisatelj zahteva, da se naj državnozborski volilni red preustroji na podlagi narodno^t- nega momenta. Dr. Lutger je izračunal na podlagi statističnih podatkov, da bi prišlo, ako bi se volilna reforma izvržila na podlagi splošne in enake volilne pravice ter se dala avtonomija zgodo- vinskim individualnostim kraljestvom in deželarn, a ne da bi se povečalo dose- danje število državnih poslancev, na Nemce 134 mandatov, na Čehe 158, na Poljake 85, na Slovene^ 17, na Hrvate 13, na Italijaue 7, na Rumune 5, na Ru- sine 6 mandatov. Ako se pa upošteva celotno število posaraeznih narodov v vseh deželah in odstotno razmerje k ce- loti v«ega avstrijskega prebivalstva, in se uvažuje edino le narodnostni moment, bi dobili Nemci 150 mandatov, Čehi 99, Poljaki 69, Slovenci 21, Srbohrvati 12, Italijani 13, Rumuni 5 in Rasini 56 man- datov. V prvem slučaju bi dobili Slovani 279, a v drugem slučaju 257 mandatov. Iz tega je razvidno, da kako nepravično so zastopani Slovani na podlagi seda- njega krivičnega vol. reda v drž. zboru in da mora prej ali slej priti do tega, da bodo v ti postavodajni korporaciji Slovani zastopani kakor jim gre po božji in človeški pravici. Delitev škofij na Českem po narodnosti. Zastopniki vseh čeških strank so poslali te dni knezonadskot'u Skrbenskema spomenico, v kateri ga prosijo, naj bi se škofije na Češkem razdelile po narodnosti. Kardinal je odgovoril, da bl bila pomno- žitev škofij na Če^kem najbrže tudi v prid cerkveni upravi. Sarno sedanji čas se ne zdi kardinalu ugoden za tako ak- cijo. Sicer pa se bo to vpraäanje prouče- valo ter se pri tem tudi oziralo na opra- vičene želje. Kardinal jo nadalje pri- pomnil, da mora biti katoliška cerkev pravična vsem narodnostim in ne sme delati med njimi nobene razlike, ker bi inače ne ravnala po svojih principih. OdHkovanje našega mlnlsterakega predsednlka. Sv. oče Pij X. je podelil našemu ministerskemu predsedniku dr. Körberju veliki križ Pijevega reda. Avstrijski poslanlk v Vatlkanu ne odstopl. „Fremdenblatt" javlja, da so neo8- novane vesti, da odstopi avstrijski po- slanik v Vatikanu grof Szocheny, ker ni mogel preprečiti imenovanja Merry del Vala papeževim drž&rnim tajnikom. Ogrske razmere. V torek so položili novi ogrski mi- nistri prisego v cesarjeve roke. V sredo pa so se predstavili ogrski ministri par- lamentu, ki se je ta dan seäel. Seja je bila nenavadno burnu. Opozicija je po- rabila dernisijo dosedanjega predsednika zbornice poslancev, grofa Apponyja, da je začela obstruirati. Stavljen je bil nam- reč predlog, naj se otvori razprava o vzrokih, ki so prisilili grofa Apponyja, razpravo o ti zadevi in je dal besedo novemu ininixterskemn predsodniku gmln Tisv.i, da bi razložil zbornioi program nove vlnde, nastal je v zbornici hud vi- har. ki se ni polegel, doklor ni podpred- sednik naznanil, da se bo torej najprej nudaljevala razprava o demisiji grola Apponyj.i in bode še le potem priSel na vrsto grot" Tisza s svojim programom. Predsednik je po ti svoji izjavi zaključil sejo. Tudi mugnatska zbornica je zboro- vnla. Tu pa je bih) vsprejeto novo mi- ni^terstvo z velikim nuvdušenjom. tJovo- n»i> o ppogramu sodanje vlade, naštnval je gröl" Tisza vse koncesije, katere je krona v narodnem oziru dovolila Mad- jarom glede armade, in tob koncesij bilu j<^ lepn vr.sta. Z jedno bo-edo : Madjari so dubili od krone vso, kar sozahtevali. Sove. da je magnal^ka zbornica vspre- jchi Tiszov govor z navdušonim odo- br pri- sreno pozdravila, sti^kajoO si roke, obje- majoč se ter poljubljajoč. Prisotnih je bilo v Wiesbadnu vse polno nernških kakor tudi rinkih poliličnih osebnosti, na tfelu jim seveda ruski in nemški minister za zunanje zadeve. \z tega se lahko vj-'i, da i in H la sestanek volevažen politični pomen. Dogodki na Baikanu. TurSka vlada je odgovorila na noto, tičoco s(* novih rclorm. Nje odgovor je jako povräen in ni prav zu prav noben odgovor. Turcija se i/^ovarja, da ni ona kriva, ako se niso mogle izv<'sl.i vse re- forme, in zvrača krivdo iv\ usta^e. Kakor poprej^nje, osiale bodo tudi nove rH'onne le na papirju. ¦^^iiače in razne novice. IiiHiiovanje v linanfoii Htrokl. — Finanßni minister je imenoval raOunar- skega revidenta g. Karola S i rn o n i s a računskim svotnikom na računarskem od- delku tržažke linančne direkcije. Siiirtna kosn. ¦--- Včeraj zjutraj je umrl trgovec g. France A 1 p i, brat preč. g. monsig. Alpija. Osebna vest. — Goapod dr. Kerdo Č e r n e, doslej koncipijent pri gosp. dr. Rybi'iru v Trstu, se je preselil v Gorico, kjer je vstopil v odvetniško pisarno g. dr. Frankota. Za „Šolski Dom" je došlo pred- sedništvu: Simom GregorčV1, pesnik, na račun ustanovnine 50 K; Valentin Kumar, vadnični učitelj v p. v Gorici, lelno pod- poro 24 K, v božične jaslice 6 K; dr. A. Gregorčič za božičnico 20 K. Srčna hvala! Dobrohoten nasvet. — Gabršček se je v „Soči" že opetovano zagnal v par slovenskih stalnih gostov hotela pri „Troh kronah"', ker ne obiskujejo hotela „zum goldenen Hirschen". Med temi gosli so tudi taki, ki jih je Gab. v svojem listu napadal ter jih imenoval brez vsakega razloga ,.klerikalne podleže"'. Ker retlek- tuje pri svojem obrtnem podjetju na pod- poro tudi toh „podležev", svetujemo mu najprej, naj poskrbi kot sedanji „Reprä- sentant des Hauses", da dobi njegov hotel v.saj deloma slovensko lice! Zraven nem- škega in laškega napisa in zraven nemäkih jedilnih lisiov naj se napravi tudi slovenski nupis in slovenski jodilni list. To je vendar skromna želja, katero slovenski gostje menda smejo izraziti. Ko izvräi ta naš nasvet, naj zapusti k )j „Zlatega jelena*' in naj ne stopi nikdar vt'c čez njegov präg. Da bo znal naš svet uvažovati, pripomnimo le to-le: Krčmar, tembolj pa še „Repräsentant des Hauses" mora biti prijazna, priljub- ljena oseba, ki nikogar ne žali in ki si zna s svojo ljubeznivo.stjo goste pridobiti. Ali ima „Jelenovkl reprezontant te last- nosti? Gab. se mendn vendar toliko pozna, da ne bo tef"a trdil! Saj je vendar tekom zadnjih let stotino slovenskih rojakov v svojih listih nesramno napadal in žalil! In zdaj, ko se je poprijel tudi krčmarske obrti, zahteva podpore tudi od teh ro- jakov ! Zraven svoje nestrpnosti, brezob- zirnosti in agresivnosti ima sedanji za- stopnik „Zlat. jelena" tudi navado, da si zapisuje pogovore z ljudtni, s katerimi pride v dotiko. To mu pride čez sedem let vse prav. Vsi se menda še spominjajo, kako je pred leti razkrival v „Soci„ za- upne pogovore z raznimi nekdanjimi pri- jatelji! Previdnemu človeku zadostuje že ta Gabrščekova lastnost, da ne obUkuje prostorov, kjer se Gab. šopiri. Gabršček pa ne odganja od „Jelena" le slovenskih gostov, ampak tudi laske, ker jih brez potrebe žali. Dasi je pisal v „Soči", da je večina, ki daje „Jelenu" zaslužek, neslovenska, imenuje vendar predzadnja „Soča" goriške Lahe „dege- neriran element". Ali misli Gab., da pri- vabi s takim pavšalnim žaljenjem laäke goste v svoj hotel? Svetujerao mu torej še enkrat, naj pusti krčmarstvo, za katero nima niti ene dobre lastnosti. Ako bo Gabršček naš dobrohoten nasvet uvaževal, utegnejo zahajati k „Jelenu" ne le „klerikalni", ampak tudi tisti „narodno-napredni-' gostje, katere pri „Treh kronah" lahko vidi vsak po- nedeljek in četrtek. Če bo pa po hotelu „zum goldenen __ propHil Ali nas bo Gab. posIusalV Mondu no! IVedobro nam jo znarm njo ^ova Inno^'lava, burjasta narava Zato Hvotujcino ostalim podjelnikom novefcu hotfla, n»j ho i/nebo ko/.la, kn leroga so postavili /.a vrlnarja. I'ot jirn je pokazal prod moseci kavarnar IV, ka teremu bi bila „hurja*1 kmulu vso «,'oyto odnesla. _,.jiie prrlskavr. -,V c-otrlek so so vršile v Gorici nokatero h šno pre- iskavo, in sicor pri družini (i. na Kurnju, poteni na stanovanju v.seučiliščnika Mres sana, katere^a. so to dni zaprli na l)u- naju. liila je pozrifjo preiskava tudi v slnnovanju 1'etra Brumatlija, uradnika pri lukajsnji „Clooperativi". Tudi proda- jalnico cvet! "irja (j! v GlodaliAki ulici so proiskali Laäki linli pravijo, da so bilo to preiskave hrozuspešne. Morobiti pa vendarle ni luko. To proiskavo ho v zvozi z irrodftntovskiini demonslraoijami v Vidinn in Crdjidii. I'roiskali ho iudi .stanovanjo uč.ilo- ljice Ano t'(^rinsi^' ntamijoco na Travniku ätev. 12. Krascii kttji/cviii „vahfu1". Itavnokar hiiio dobili v rok ^n;i^o: Gra d i v o z a z)! 'i (I o v i n o S I o y i. i :ov v s r o d n j o in v o k a, katoro jo spisal prolosor dr. Krane Kos v Gorioi. Zalo- žila in izdala jo jo „Loonova družba" v Ljubljani. V tej knjigi so z^odovinski viri od I. 501. do 800. llelo de'lo bo obsr^nlo deset tukih knjitf. Prva knjiga stano 8 K za noudo, Ü K za podporne in i K za redno in usstanovne ude „Leonovo druzbe". Ta knji^a naH je zelo razvcselila, kakor nas je do zdaj še vsak spin uče- nega prolesorja dr. Franca Kosa raz- ves« il. Mi mu iskreno čestitamo ! Slo- venskomu in sploh slovanskemu občinslvu pa toplo priporočamo, naj pridno segajo po tej knjigi. Bodi naša dolžnost, da po- maparno s pridnim naročanjo*rn, da izide celo delo, ki bo v cast slovonskemu narodu! PoHkust'ii «a mo in or. — V četr- tek po noči okolo polunoči ho zapazili redarji, ki so patruliraü v büzini novega mo.stu cez Korenj človeka, klečočo^a na niosiu s povzdignjenirni rokami tor mo- lecega. Hkratu so jo hotel zavihteti preko železno ograjo. V tern hipu pa sta sko- Oila redarja blizu tor gu pridr/.ala. Hil je to ö6-letni čovljar Jožo Jakopič po domače „rnestri Pepo". Ko so ga vpra- šali, kaj ga žone k samomoru, povedal je, da beda. Noboden nii ne da nič dola, je rekel. Magistrat me noče vsprejoti v hiralnico in jaz nimam s čirn živeti. Po- vedal je tudi, da se je isti dan izpove- dal. Odpe;jali so ga v bolničnico. Slabu je prlälo na lukajänjem ko- lodvoru Mateju Zgubinu iz Kožbane. Fre- peljaü so ga v tukajšnjo bolnišnico. Sod mil je «trl nofjo. — V krčmi Jožefa Štolla na Tržaški cesti so sprav- ljali v klet sod vina, l;i je držal kakih šest heklolitrov. Zgodilo se je, da jo sod zdrsnil iz rok onih, ki so ga valili, ter da jo pridrčal na nogo delavcu Meznariču, doma s Štajerskega, ter mu jo strl. Pre- nesli so ga v bolnisnico. Nepuvablji'ii j;os1. — V četrtek zvečer šla je vdova Daironco z lučjo v spalnico, nahajajočo se v pritličju nekt» hiäe na Kornju. Kar zagleda pod posteljo nokega človeka. Vsa prestrašena zbeži iz 8obe ter pokliče na. pornoč soseščino. Prišlo jih je več, gledali so in klicali ali nepovabljenec je trdo spal. Poklicali so redarje in še le tem se je posrečilo zdra- miti iz trdega spanja neznanega gosta. Nil je to neki nemški „armer Reisende'. Pri njem niso našli ničesar, ne novcev ne kake drnge reči. Kevež ni hotel krasti, ampak truden je bil in zaspan in ker je zagledal s ceste odprta sobina vrata, zlezel je pod posteljo, da bi se tarn odpočil. No, redarji priskrbeli so mu potrebno preno- ßiäce drugje. Nagli» tunrt. — V torek našli so mrtvega na svojem stanovanju 50-lotnega delavca Antorsa Batiča. Stanoval je pri neki Alojziji Pavlelič v ulici Matioli, ki mu je dajala stanovanje zastonj. V magistratnl oddelck za vojaške reci. — Ta oddelek je vodil dosedaj g. t*er issutti, ki je pa stopil v stalni pokoj. m njegovo mesto je priäel g. V i d r i g, dosedaj magistrate podtajnik. Dovozua ccsta na novi kuludvor. —- Dovozna cesta na novi državni kolo- dvor ae napravi naravnost s trga Korenj. v ta namen bo treba baje podreti več his, pnčenši pri Reichu. Zaprli ho t.e dni neko Agnezo Ko zunsko iz ruske Poljske, ki je oblečena Kod nuna prosila aiilodarov po deželi. Vabilo na obdni zbor „Kmetij- skega druÄtva" v Št. Petru pri Gorici, iL«C "*\7 nedeli° dne 16. noyerabra Vabilo na olu-ni /bor ,.Hranilnk*o in posojilnico'1 v S »Ikanu registrovano zmlruge ¦/. noomojoMO zh <)zo, ki ho vr*i v ni'doljo dno 1.0. t m po blagnslovu v šolskih prostorib. Dnovni rod po pravilih Odbor. I'obo) v Solkanii. - V ponode- Ijck zvocMT so popivali v^Solkann v neki krčmi 20-lotni Anton Černo, 23 letni Hašin Franco, 19 lotni Grbcc Anton, 20- letui Srobrnič Mironlav in 20-lotni Zavr- tanok France, vsi mizarji. Iz krčm« izSli so vsi pijani. Hkratu so vnamo mod ' njimi pro top in satansko vpitjo. K ne- ' sn:0i šol jo v istom hipu rnirno protopa- j čev 19-lotni Jožo /avrtanok. Polotili ho | so tudi njogi«. Rf»vcž se jim j<^ hotel iz- trgati, aii pri ti priliki sunil ga jo nokdo z nožom od zadoj v spodnji do,I hrbla tcr g» srnrlno novarno ranil. V prvom trfuiotku so ni ruladonič zavodoi, da j<; tako iriočno ranjori; kinnlu pa jo bruh- nila iz rano kri in mladonic: zgrudil so nozavoslon na tla. Peljali so ga pototn na vo/,11 k dr. Uro^iču v Gorico. Na prvi pogl(-d ni smatral zdravnik rano kot jako novarno. So lo pri drugfrn obisku so jo prepričal, da bo tožko kaj iz ranjonca. V Hrodo bila je pri ranjencu sodnijska knniisija, Zgoro.j irnonovani prot::^^^i pa so bili ar"tirani. Kaj nanadl i)ija«Ta. U Hada- južno v baški dolini so nam pise : V no- doljo dno 1. t. m. so pili nokatpri Kranjci, ki dolajo pri zgradbi žoleznice. v noki baraki bl:zu Hudajužne. Med njimi jo bil tudi noki Hrvat. Kmalu so jo pričel pre- pir rued Hrvatom in Kranjci, ki jo imol za poslodico to, da jo Jlrvat nokoga Kranjca sunil v stegno ter ga lahko ra- nd. Kranjci, videč" to, se navalijo na Hr- vata ter ga iztirajo iz barake. To je pa Hrvata tako razkatilo, da jo 5el poklicat par svojih tdvarišev, ki so hoteli s silo vdroti v barako. Go°podar barako. videč novarnosl, vzol jo samokres tor vstrelil ž njoga dvakrat. Nesreča pa jo hotola. da je zadol strol nekega Hrvata ravno v senco, da jo obložal na lieu mesta mrtov. Hrvatje so zbožali. v baraai pa so naprej pili in poli, kakor da bi so no bilo nič zgodilo. Potorn jo prišla žondarmerija, ki je spravila mrtvoi.a pod slreho. Obesila so io 26-lctna slaboumna posestnikova hči, Uozalija Bajc iz Višnje, okraj Vipava. ,,Vzajeniiia zavarovalnica proti po/nrniui škodain in posUodbi cor- kviMii!) /vonov v Ljubl,)auiu javlja. da jo prevzo! prod kratkim povorjeništvo ,.\7zajernno zavarovalnico" za Gorico in okolico g. Svitoslav Protnrou, vodja ..Centralne posojilnico1' v Gorici. Pisatolj ifosp. I\o Sorli prostal je na graškem vsoueili^cu tn-tji državni izpit in drugi rigoroz. V^stopil je v politiško službo pri c. kr. policijskom ravnateljstvu v Trstu. Slovenoi IhkH'Jo poslovoniti pol svota! v/.klika tržaški ..Piccolo", ker zah- tevajo koroški Slovenci, naj bi vendar sodniki razumeli onoga, kateroga hoCejo soditi! Tako vzklika list, ko se Slovenci bore za praviee. ki so jim zajamčone v zakonu, ko hocojo tudi Slovonci, da se izvršuje zakt.n. Slovonci niso nikdar za- nikali pravic drugim narodom, čo pa zah- tovajo od uradov svojih pravic, s torn šo nočojo posloveniti pol sveta. Avstrija pa bi got.-tvo ne bila na Skodi, ko bi bili tudi Slovani deležni pravic v isti meri, kakor so jih deležni Lahi. Ncmci in Mad- jari! Sicer se pa taki ..Piccolovi'1 vzkliki slabo ujemajoz nameni mnogih italijanskih polilikov, ki delajo na to, da bi priälo do zveze med latinstvom in slovanstvom proti „divje prodirajočemu germanizmu'. Drustvo slovensklb In hrvatskili dijakov vpodabljajocib umotnosti „Vesna". — II. redni obeni zbor se vrsi dne 7. listopada točno ob 7. uri zvečer v restavraciji Richter, 111. Rennweg 1. Spored: 1. Čitanje zapsnika I. o'ocnega zbora; 2. Poročilo odborovo; 3. Skica o razvoju slovenske umetnosti. Predava tov. A. G a b e r; 4. Slučajnosti. — Slovanski goatje dobrodošli! Znižanje poštnlne za pošlljatve v Bosno in llerce^ovino. — Öd 1. novembra je določena poštnina za poši- ljatve, namenjene v Bosno in Hercego- vino, in sicer: za pošiljatve, tehtajoče 500 gr. 60 v, za pošiljatve, tehtajoče od 500 do 800 gr. 80 v. Za poštne nakaz- nice in sicer do zneska 40 K 20 v, od 40 K do 100 K 30 v, od 300 do 600 K 90 v, od 600 do 1000 K 1 K 50 v. Do;; ii a no jo, da so oboe priljubljt'iic in vseslransko r a z š i r j i* n c »k a p 1 j i c o s v. M ark ii,* m o s t n e lekarne v Z a gr o b u Markov trg, niijpoliobiioj.št» v vsaki hiši. Fo- tlali so jih more bolnikom kot prvo poiuoö, zilravim pa v odvrnitov boloznij. Zato pa opo- WillM'Imov /f Ijisriii «ok jc v>f «lf)l^o Id priljuMjt'ii 3 M k ji r o 1 i k :t š i j u. Kno stckl<'iiici pD K 2f>0. poAtiii /.:tvoj s II nlcklfiiiraiiii /a K 10 pošilja franko na vse avstro - ogcrske poStne poataji' Krane Wilhelm, l<'karnar. r. kr. dvorni ^alagatclj v Ni'iinkircln'ii (Spodnjf Av strijhko). V ztiak pristnosti jc odtiaujt-n ii;i vsa- kfin /.avitku crb trj/a. Nfiinkirchcii (d»«v»*t ci'rkva). lJroilaja s»* v vscti lokarnah. Kj»*r «<¦ m- di»bi, .si pa dirckliio dopo&ljc l/jj|\;i. Razumorn splo.šno nevoljo onih po- sestnikov goriäkega okraja, ki so odsto- pili svetvipavBki zotoznici, tekoč* že tretjo loto, ne da bi kljub obilirn potorn, sto- rivsili v to svrho. dobili izplačilo «Jozdevno O(1.4koilnino. No zdi so mi umo^tno torn potom navajati vzrokov, znkaj so to do danos ž« ni zgodilo. a kftr so so raz iK^HJi -- gotovo po r.aslugi Ijndij, ki imajo mnogo povoda v toj zadovi molčati, kor stojo pod stoklono stroho— krivi nazori o moji osobi, 6<*% da jaz zavlacujern iz- plačilo, čutirn se poklicano^a izjaviti. da do danoH niüom imol in nimam nikakoga stikn s podjotjom rKlem«n?i^vvitz iV I)o- muth" — kot kiipcom in toroj dolžnikun kupnino, marvoč le n tohničnim bindern ..Ofner'1 na Dunaju, ki se peca z odpi- som zemlji^č v žoleznično knjigo. Vsa moja v tem poj^ledu strankam dana po- jasnila so imota popolnoma neuradon značHJ in zanje no odgovarjam. G r a d i ä č o, 2. nov. 1903. Anton Carli, nut. kand. m 11MI ¦ 1 **** m ****! Priporočilo! H Josip Novič, i 44 44 krojaški mojster \ uulibl, LrUüpUöla ililua ol. ^1 (tik pošte> prvo nndstropje, se priporoča slavnemu ol>- Cin^lvu. cast, duhovščini v niPstu in na deželi. H 44 +4 t»t»**t-Ht»X»X+* Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter pohištva, v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bo^ato zalogo, ter na novo otvor- jeno podružnico na voglu prišedJi od Soškega mosta proti Gorici v nisi g. Fo- ^arja h. št. 42. V dolavnici se izdelujejo vsa v sodarsko in kolarsko stroko spadajoca dela, in postrežba z lesom po najnižji ceni. — fiioHtilna LfA Žagar|uu tik nove postaje na Blančah, toči vedno naravna doma- (!a črna in bcla viua. j. briskih, dal- in črna vina Jffl^X matinskih in iz «ipavskih, %W>y ¦•terskih vl lurlanskih, -^ ™ nogradov. Dnsiavlja na dom in razpo^ilja pn ž»'lez- .lici na vhp krajp avstro-i'gcrskp raonarhije ˇ lodih od 56 litrov naprej. Na zahteTO poäilja tudi uzorce. Can« znteme. Poatratba poilana. Simenc Fric krčmar dosedaj v Gosposki ulici (Via Signori) preselil se je v Magistrate ulico š. 9. (Via Municipio). Priporočo so za obi- len obiak. Leop. Reja, gostilničar .Pri Golobu1 na voglu ulice Morelli Priporoča pristna briska be- la in črna vina. — Izborna kuhinja postreže o vsakem času z okusnimi nirslimi in gorkimi jedili. Hastopstvo za prodajo pra- vega I^ubljanskcga kislcga zelja v zabojih od25 do 50 kg. Za mnogobrojen obisk se pri- poroča slav. občinstvu v mesta in na deželi. Pri svetem Antonu Padovanskem NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst. Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno iiabožnih različiio fino vezaiiih knjig, svečnikov, križev, svefilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetiiiško de!o v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlaz'ie cerkve. Zaloga sveö iz čistega čobolnega voska kakor tudi mešauc sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfiiiejša za zastave, pregriiijala i. dr. Fopravlja se vsakovrstne stvari za ceno, ^w^^v-wa-—v/^-v pri itojej je izključena vaaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. Z^odličnim^noŠtovaiiiem _ _ _ n-7+n— j^, Kapljiee sv. Mark® IV gl.isi»\ii«' iii Us nailknljivi1 k:i|>Ijicii sv. Marka s<> ii|>oral>ljujo ..;. iititranjf in ^unaiijt1 boltv.ni. l'os»»biu> oitstiatijujejo trsiaiij** \n> ko-Ui-h, nogah in rokah ttir vsak glavoliol. Uih> ilciujcjo iu>ilos«'irljivu in ^pastMiosnn j'ri 2»'!i»ilixiiih boltvnih. ubkiJujt'jo ka!ar in iztm'iVk. oilpravijo naduho. bolcCinc in krtV. piispt'iujt'jo in zLioljSujejo prebavo. čistijo kri in t>r»»v:i. IV ptWt'iirjo vi'likc in inal-- iiliste tt>r bolfiMtu' po trli provzroi* av I'mli dt'lujt'jo uL'onu» proti luipavosti in pivhlajrnjii. l.röijo vse bnlc/ni na jetrili in slc/.ih tor ..koliko" in Wipanjf v J.elodrii Oilpra\ ¦ ijo vsako inr.'lw - in ml ti' i/.virajo<.V bolfsli. IV kapljic*' so lKijboljšc sivdslvo proti boltv.ni na inaterniri in ..nui.lromi' . in *alo in' l>i stnolt' nianjkati v nobfiii nie^anski in kinc^ki hisi liobivajo s<> samo v MMestni lekarni v Zagrebu". .Vinu'uji- sr i''limi in tot'llo If pod naslovi'in . „Mescua lokarna", Zagreb, Markov Trg štev 40, poleg ctU'kve sv. M;irk;i , hrnar si- po-nja nap!-t'j a'i pa pnv/ainr. Manj kot cu illlrat (1..' stckli'iiic) Si' III1 p.fkl,.ni).) u ,4,;() ,, r{ :: is« :: \:: ii-:; 5 » ^so •• > «1?- - I'ri/.nalnih pisi-m imam na tisoč**. da jih in jm>iroCil vst'lj lukai pona- tisiiiti. /ato navt'dt'in iini'na If nekaifriti gospodov. k.: so s posobnim vspi'hom ^ uporabljali kapljioc s\r. Marka. U'rpopol- & iioina otdravili: l\. Hari-ntinoič. uoitrlj: ^| .lanku Kišur. kr. nadlogar: Štftan liaivič, ^ 2upnik: llija .Manic. opanjaskn zudruga" fjikakega blaga več. Pojdi, pojdi in ne veruj vsako reči; prepričaj so saina in iznonfideria bodes, ko zagledas isto založeno tako velikansko zblagoni,da bodes kar , strrnela. Tu li ieži na razpolago izvanredna mno- ( zina raznega blaga za vsaki spol, in za vsaki letni čas, kakor krasne Zephyrje, batiste, porkal, svile, , Oxfort, Pique, vsakovrstnega volnenega blaga, moško . sukno po vsakej ceni in izbori. ( Tarn dobiš boeato i/.lM*r vsaVovrstncita bla^a, /.a neveste jako veliko zalogo perila, kakor |)latiia. (hilion, piit'iiine, iilnci'viiic, volnene oil»•,')«'. kovtri* zimiii»- rutcitd. Tain d<»l)iš nidi \sc bljijjo prcjšnjih s./on pod lastno cttno. Vidrla s in tarn tuili krasiu» ^ utv< e /«* naroi: »*ni'«a bla«;;i /,a ,j«si'iiski ras. \a /alitevo sc po^iljaji; uzoifi bri'/.plarno. Cene so tako nizke, da «te je čuditi, scvcd.-i tndi slalnc. Torej pridi in poskxisi, in gotovo bofi ?adovoljna! I Vsaki gospodinji i I Je «estitAti, ki glede na zdravje, prihranek in dobri f okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. YJjuAna proSnja: Pri kupovanju ne zahtevajte (tamo »aladne kar««, arapak izreffno vselej — Kathreinerjovo — Knoippovo sladno k*T» la »djemajte jo 1« v usvimüi zavojih, kakrfnega kal© U po^*»a. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča Častiti dubovščini in alavnemo občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kayo : Santos, Sandorningo, Java, Ce.jlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Arigelo, Korfü ietersko in dalmatinsko. Petrolej v zabojn Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, narnreč po V» kila in od I funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Aidovščini. Vse bla^o prve vrstft. Anton Pucelj --------brivec - , priporoča svoji dve brivnici 1 na Travniku 21, ----------------in----------------- 1 na StoliieiiL trgu 2. ----- Postrežba točna. ----- L# ** Ravnokar je izšla v \ — a=r: v zalogi -----= m J. Blasnika nasl. v Ljubljani . VELIKA PRATIIIA 4^§^v za prestopno leto fl^B X9O4r, ^^^ k! ima 366 dnl. Ma »vetlo dala c kr. kmtetijska družba. |Cy* Blasnikova „Telika Pratika", ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, iz- hajaod svojega rojstva že čez sto let, je edlnole prava, starndavna „Pratika", ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potnčnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanii. Ta „Pratika" ima na prvi stiani podobo sv. Jožcfa kot uradno potrjeno varstveno znamko. ,'ZatoreJ *a- litevajte vedno le Blasiiikovo „Veliko ( Pratiko", vsako drugo zavrnita kot nepravo 111 1 Narodna iiskarnaf v (Joriei, ulica Vettnrini li. št. 9, priporoda naimodrnejše vizilnicc vsakc velikosti. Nar. tiskarna izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoea dcla, kakor: trgovskc raeunc, kuver- tc s firmo, poroeniee, osmrtnieG, vabila k ve- selieam, plakatc i. t. d., vsc po tako nizkih.ee- nah, da se ne boji ni- kakc konkurene^. V zalogi im vsakovrsttit' tiskovine 2a županstva, ecrkvcne urade in raznc druqt*.