Leîo VIII. Ste v. 29 Ljubljana, četrtek 3. februarja 1927 Pottnlna oavgaliratta. СвПв 2 DiH Upravnlštvo; Ljubljana, HrciernoTi ulic« it. 54. — Teieton 4t. 36 inseratni oddelek s LJubl|ana, Pre»«-nova ulica St. 4. — Telefor 61. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulice §t. t. — Celie, Aleksandrova cesta Račun pri poStnen Cek. zavodu 1 L|ub-iana št 11.842 • Praha Cialo ft.tlo Wieti, Nr tog.aat c=a Itliata oh 4. ijatrai. aa Stane mesečno Dm as — ; «a inozemstvo Dtp 40-— neobvezno. Oglas' po t ari tu, Uredniitvo i Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/I Telefon štev. 7a, ponoči tudi 4tev ад. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiKo Kierikaici razkrinkani in ožigosani Sodni dan za klerikalno politiko v finančnem odboru SLS proti izenačenju davkov, SLS proti odpravi davka na ročno delo, SLS proti kronskim penzionistom, SLS proti ukinjen ju redukcije uradniških doklad, SLS proti odpravi in znižanju poslovnega davka... — Včeraj so klerikalci s svoj "mi glasovi v finančnem odboru upropa-stili vse predloge za sanacijo gospodarske in socialne bede Slovencev. Beograd, 2. februarja p. Za novo kle-ro-radikalsko viado. zlasti pa za Slovensko ljudsko stranko, ie bila današnja seja fin odbora pravi sodni dan Pokazalo se je. da je novi režim natančno tako brezčuten in brezsrčen napram bednemu gospodarskemu in so-cijalnemu stanju najširših plasti našega ljudstva, kakor njegov prednik RR SLS oa se 'e še oosebei razkrinkala da je postala zaveznica radikalov na račun interesov na!šlršlh plasti našega ljudstva ln stoji sedai pred vso javnostjo osramočena Klerikalci danes ne samo da nisn glasovali za noben od onih prepotrebnih predlogov, ki so jih svoj čas tudi sami proglašali za neobhodne, temveč med porogljivim smehom, a tudi ogorčenimi protesti navzočih poslancev so upropaščali tqdi one predloge, ki so jih tekom budžetne razprave sami stavili in sami utemeljeval kot žlvljenska vprašanja zlasti slovenskega ljudstva! Edini uspeh nove gospodarske politike klero-radikalnega režima je ta, da so eksistenčni minimum za dohodariro dvignili od 5.000 na 6.000 Din. kar znač' približno 3 Din na dan! Vladna večina je orav dobro čutila, da je danes zanio dan največjega mora-ličnega poraza in se ie zato skušala odtegniti sramoti z nasilno interpretacijo poslovnika, češ da naj se glasuje le o vladnih predlogih, ostali predlogi pa naj se prenesejo v plénum Narodne skupščine Enodušni odpor opozicije je to nakano preprečil in gospodje so morali pokazati svojo piavo barvo. SDS ie v 40 predlogih formulirala gospodarski in socialni sanacijski program, ki ga ie predložila, da se niega načela sprejmejo v fin zakon. Kakor en mož so klerikalni poslanci skupno z radikali podirali predlog za oredlo-gom. V njihovih rokah je bila odločitev. Ako bi biii glasovali vsaj za tiste predloge ki so lih svoj čas sami stavili. bi bila večina dosežena in vsai ne-kai uspeha izsevanega Toda zaman so bili apeli na njihovo razsodnost I11 na njihovo politično poštenost, zaman pozivi, da nai višje cenijo interese slovenskega liudstva ln celega naroda kakor portfelje svojih ministrov Njihov izgovor ie bil: prej nismo bili v vladi, sedaj pa ie drugače. Tako so klerikalci glasovali 111 odločili, da ie bil odbit predlog o Izenačenju davkov potom prošlrienja srbskega davčnega zakona na celo državo. odbit predlog o nkmjenlu dohodarlne. predlog o postopni odpravi davka na poslovni promet s tem. da se za enkratno polovico zniža. Odbili so podaljšanje naredbe o davčnih oprostitvah za nove hiše. Odbili so olaišanje krutih gostilniških taks odbili znižanje na polovico SOOodstot-ne doklade in 30ndstotne linearne doklade. ter eksekucljskih pristojbin Preprečili so uklnjenje davka na ročno delo. Zaman ie poslanec Demetrovič obrazložil kako ie minister Stoja-dinovič I I92S ta davek profurimašil Zaman sta on «n dr Žer av apelirala na poslance Pušentaka Smrdela in ministra Gosarla da nai držlio besedo, to-likrat dano slovenskemu delavstvu. Klerikalci so glasovali proti uklnlenju in z njihovimi glasovi ie bilo odločeno. da ta davek še nadalje ostane! Niihov sociialni čut se ie tudi še drugače v poln' meri izkazal Poslanec Smodei ie v imenu vladne večine nred-lasral in ie bilo «preieto. da se državni prispevek za delfsko zavarovanie ki ie po zakonu nred"Men z enim mili o-no"i. zniža na 250 000. Skuoai 7 radikali so k'erikalci pokopali oredlos- da se izenačih kronski uook^lencl Tudi tu ie bil vsak apel na nii'iovo snci'a'no nravi?nokratlzn»a. so ra-dika'i in W»rikaH taki«to danes složno odklonili SDS ie nre^laeala da se mes'o «edaniega nrodain^gà monopola uvede prosta oropala soli. žigic. oetro-leja in cigaretnega par>'r'a oroti' n'ači-ln r^nr-oU-kih taks. Tudi ta predlog ie H» -rfhit. rMhp io m tudi ure»"«*. /Ia nai se èr'a ra nr~?j !enie srbske- e-a cr»>i'eje je naipreje radičevec Hadžiomat. protestiral da st danes na dan pogreba posl dr Vandckarja dela Kosta Timotiievič (DZ) |e vprašal ah se spkih more delati sa) Narodna -.kupščina še 111 bila obveščena o sestavi nove vlade Da> nej. sta ^opet dva ministia dala ostavko, kdo je odgovoren za njun proračun? Ra» donjic je odgovoril, da vlado zastopa fi» oančr.i minister Kaj predlagajo klerikalci v imenu vlade Nato je v imenu vladne večine poslanec Smodej predlagal nekake izpremembe v fi* nančnem zakonu tako se izpremeni čl 43 či 59 se črta čl 60 se rezervira pri čl 61 st finančni ministei pooblašča da -mt po piedlogu monopolske uprave skleniti dol» goročno posojilo zu izplačil' potreb mono« polske uprave Го posojilo mora odobriti mimstrsKi svet Pn čl 72 st dostavi čl 72a po katerem se eksistenčni minimum do/o» či na 6000 Din Ci SO. ki predpisu ie da moralo davčni organi imeti uniformo, se črta Pri čl 104 se naglaša da se s šolskim letom 192" 28 lkineta tretji in četrti raz. red višie pedagoške šole - tem da ta dva fazreda še ostaneta doklei sedanj' duaki nt dokončajo svonh študil Pn čl 158 se sprejme «tilizaciia Predpisi členom 140 m 141 zakona o radniama (obrtni zakon) od 29 lanuarja 1910 se razširi na vso kralie* vino SHS - tem da se stavek fega zakon, skega teksta: «Naiveč 5 do 10 odst.» iz. p>emeni s tem- «naiveč do 10 odst» Pn čl 167 ki pred.ideva da o-ebe >tare nad 50 let ne moreio biti spreiete v državno službo, se uvede izjema za duhovnike Čl 17S, ki določa državne praznike, se čr. ta. ker bo o tem sklepal ministrski svet Čl 180 ki govori o plačah državnih pod= tajnikov in ministrov hrez portfelia se čr. ta Črtata se tudi člena 182 m 183 Čl 189 ki govori o razd 'litvi dela po ministrsrvih se črta. ker ->e bo to uroddo zakotnim 0 centralni upravi Te izpremembe so bi. le z manjšimi stilističnimi tzprememhami spreiete Kleroradikalski režim niti s prstom ne gane za gospodarsko sanacijo Nato je govoril 'li šečerov. ki je predla gai svoje amandmane Potem pa je iobil be sedo v imenu kluba SDS posl Demetrovič. ki je svoj govor začel s konstaiar.ij». ta tin odbor razpravlja o proračunu vlade, n ka tere sestavi parlament sploh ni obveščen Tudi nikrio ne vé, ali ima ta vlada sploh ve čino Novi zavezniki so obljubili amandma ue za sanacijo gospodarske krize Го pa kar ;e prečital Smodej, ni nič in v tem ni videti uiti sledu popravila Današnji predsednik vlade bi ee lahko imenoval Nikoia VI Na vaja, da Uzunovič za neuspeh vlade obtožuje parlament, kakor da je parlament kriv. ila ie nesjiosoben za delo Ni kri\ parlament, •emveč nesposobna za delo je vlada, vlada •iiskreditira parlamentarizem Iz vrst viable •ii videti ničesar za sanacijo gospodarske krize Današnja vlada pomeni samo iiskva lifikacijo parlamentarizma, našo sramoto Ako ee bo tako nadaljevalo, ne bo dobro končalo. Predlogi SDS Mi smo pozitivna opozicija in zato predlagamo celo vrsto ukrepov za sanacijo gospodarske krize. Nato predlaga Demetrovič člen. ki se glasi: Zakon o neposrednih davkih wl (4 junija 1884 z vsemi poznejšimi izpremeni bami in dopolnitvami, ki velja * Srbiji, «e razteza z veljavnostjo od t. januarja 1927 na vse ostale oblasti izven Srbije in Črne gore Plačani neposredni davki v oblastih izven Srbije in Črne gore na podlagi dosedaj tam veljavnih zakonov in za čas od 1 januarja do 31 marca 1927 se smatrajo kot. akontacija na račun tekočega davka. Ukinejo se vse davčne oblike, ki obstoje po ie določba da se 0ajo trgovskemu bolniškemu podpornemu društvu v Ljub Ijani enakf pravice. kakor društvu Merkurju v Zagrebu. Klerikalni poslanci so se, kakor izgleda nekoliko zavedali strahovite situacije Skri ali so se in bi bili kakor ie bilo videti opetovano radi zbežali iz Jvorar.e Tod* toliko moralične moči niso imeli da bi bili skušali spraviti v sklad svoja deianja z vsem, kar je SLS v prošlih mesecih govorila in pi sala in kar so sami v parlamentu proglašali ko1 minimalne slovenske pravi ce V n'ihovili rokah ie bila danes usoda najvažnel^ih eosooda-skib vprašani slovenskega ljudstva klerikalna dva glasa oa sta odločila proti njim ln I1V uprnpas lla SLS te v naipopo'ne бет sirlslu te besede odgovorna za vse posledice danaMtiega dne finančnega odbora лакопи od 14. junija 1884. Ministrski svet se pooblašča, da z odobrenjem finančnega odbora Narodne skupščine s kraljevo uredbo ■ .dredi. kar je potrebno za izvršitev te odredbe. V zvezi e iein predlogom in za sprejem zakona o izenačenju neposrednih davkov. predlaga Demetrovič člen, ki se glasi: V krajih, kjer se plačuje trošarina ua vino u. žganje, se ukinja p.ačilo takse po čleuu 02 zakora o državni trošarini o taksah in pristojbinah. Nato predlaga nov člen: Davek po zakonu i davku na poslovni promet od 31. januarja 1922. ki se zmanjša od 1. aprila 1927 na po lovico Kot mali obrtniki, ki so oproščeni riavka na poslovni promet, se smatrajo % smislu tega zakona oui obrtniki, ki ne za poslujejo ver kakor dva pomočnika. Novi člen: Nove zgradbe in deli obstoječih zgradb dvignjenih po odebrenju gradbenih "blastev so osvobojene plačauja neposred nega davka in vseh državnih in občinskih •loklad in to v mestih preko 20 000 prebival 1 p» za 2(1 let. v os alih mestih na 10 let Novi člen Dohodarina г dcklado sp uki uja v krajih, kjer je dosedaj obstojala, s tem rta se m> plača za leto 1926. Poslanec Deme-•rovič povdarja. da ni zdravo niti pošteno, la plačujejo mnogi prečanski kraji davke po madžarskih vojnih zakonih. Zahteva, naj ■.e razširijo ugodnosti novih stanovanj v Be:> i-adu na teritorij vse države Za tem pre-t 'aga nov člen Ukinja se trošarina aa ž^aiiic krajih izven Srbije in Črne gore. ki te od l'ejena .- členom 16. točka 15 zakona o dr polnitvijo vlade, ker sta danes Trifunovič io Vujičič podala ostavko, je Uzunovič no= coj izjavil, da je popolnitev vlade važna stvar, da bo storil vse mogoče, da ta dva ministra umakneta svojo ostavko m da ob s varuje prijateljstvo te dvojice. Novinarji so opozorili Uzunoviča, da se nocoj širijo glasovi, da je tudi minister Krsta Miletič dal ostavko Uzunovič je rekel, da o tem ne ve ničesar. Na vprašanje, kakšna je das nes situacija, ker se stalno trdi, da vlada nima vgčine, je Uzunovič naglasil, da je sedaj dolžnost vladnih klubov, da so stal« no zbrani in da manifestirajo poverenje, ki so ga izkazali vladi, z glasovanjem v Narodni skupščini. On upa, da se tudi opos zicija zaveda, da ni vredno rušiti vlado, ako ni za to političnega pomena in moz= nosti, da pride druga vlada Naglašal je, da bo vedno prišla samo ona vlada, ki ima parlamentarno večino. Soslasna obsodba rež ma KUN Kaj pravijo bivši Koroščevi prijatelji iz «opozicijskega bloka». Beograd, 2 februarja r Današnja »Politika. beleži v uvodniku, di so politični krogi iakoj ugotovili da je sedanja vlada, v kateri ni niti enega hrvata. najslabša, kar smo jih imeli, ker ima iedva potrebno večino Vsi politični krogi se strinjajo s tem da ]e vladi sojeno le kratko življenje. V poli ičnem preg'edu objavlja »Politika« nekatere (nteresantni izjave političnih prvakov Poleg drugih je voditelj zemljorad-nikov foca lovanovič izjavil: Jaz sem kon-sternlran Vobče si ne morem predstavljati da bo sedanja vlada lahko vladala, ker ima nežna no večino, pred njo pa so velika vprašanja Položaj je težaven posebno radi zunanje situacije, radi katere je prizadeto tudi vprašjnje gospodarski- krize Vob če ne razumem kako ie moglo priti do take vlade Radi resnih dogodkov smo zahtevali močno vlado Ko pa smo dobili tako šibko, znači. da t ni b:la velika in da smo kričali kakor deca- Evo volka, — a volka ni Mislim, da sedanja vlada ne more dolgo trajati Hrvati bi bili vsekakor mora'i stopiti v vlado, ki se mi vobče ne vidi resna, četudi so se radikali pomirili med seboj Kriza 'orej še nI rešena marveč traja dalje. Podpredsedniku Demokratske zajednice dr Spahu ki je izjavil, da le kleroradikal-<:ka vlada politično in moralično najslabša, kar smo iih imeli. $e je pridružil član vodstva Davidovičeve demokratske stranke posl dr Angjelinovič ki izjavlja: «Ta vlada je pravi evropejski škandal ker je sestavljena, ne da bi bi' v njej le en Hrvat To značl. da vladni gospodje tirajo vse Hrvate v ekstrem. m sicer iih gonijo pre-računjeno. z grdimi nameni Toda gospodle morajo pomniti da sedaj nimajo več posla s Hrvati radičevskega koya, marveč s Hrvati, ki spoštujejo interese kralja in celokupne države ter se odkrito zavedajo, da se brez strahu borijo za svoja načela in enakopravnost svojega plemena v sedanji državi.« Razen radikalske službene »Samouprave« nobeden beograjski list ne prisoja novi vladi resnega značaia ter ie celokupna javnost složna v tem, da so dnevi režima KUN šie.i Tudi dr. Korošec ne ve, kaj bo Beograd, 2. februarja, r. Skupina novi« itarjev je danes dopoldne imela priliko raz govarjati se z dr Korošcem. Na vpraša« nje novinarjev ali misli, da bo nova vlada spričo uznatne večine mogla delovati v Narodni skupščini, je dr. Korošec odgovo» ril: «Ne .em niti sam Nadejam pa se, da bo šlo Nanašam se v nediscipliniranost opozicije, ki se nikoli ni mogla organiz's rati, da bi kompletno nastopala.» Posl. dr. Žerjav v zaščito Rogaške Slatine Beograd, 2. februarja p. Ker se v таг riborski oblasti širijo glasovi, da se na temelju pooblastila v finančnem zakonu namerava zdravilišče v Rogaški Slatini da« tt privatnikom v zakup, se je poslanec dr. Žerjav s protestom obrnil na ministra za narodno zdravstvo, kjer se mu je objavilo, da ta stvar ni v programu ministrstva za narodno zdravstvo, posebno ker to zdra» vilišče ni državna last, temveč je samo v državni upravi Skupščina se sestane jutri Beograd, 2. februarja p. Zvečer je bila v Narodni skupščini nabita objava, da se seja Narodne skupščine določa ne petek 4. t m. ob 17. popoldne. Sklepi radicevskega kluba v Zagrebu Radičevci računajo s skorajšnimi volitvami pod režimom PPD ali nevtralno vlado. — Radičevi besni izpadi proti Maksimovi-ču. — Radič priporoča sodelovanje s — Pribičevičem! Zagreb, 2. februarja, n. Danes dopoldne in popoldne se je tu vršila seja radicevskega poslanskega kluba, na kateri se je obširno razpravljalo o političnem položaju in o bodoči taktiki HSS. Vladalo je precej deprimirano razpoloženje. Sklenjeno je bilo, da vodi HSS kar najostrejšo opozicijo v parlamentu. Bilo je govora tudi o tem, da se radičevci sedaj, ko so iztisnjeni iz vlade, zopet vrnejo k svoji stari taktiki, zlasti ker je prevladovalo mišljenje, da so po padcu sedanje kleroradikalske vlade volitve neizogibne. V debati ie bîlo povdarjeno, da bo volitve vodila vlada, sesto.ieča iz radikalov, samostojnih demokratov iti davidovičevcev ali pa nevtralna vlada in se je že tudi navajalo ime sedanjega rimskega poslanika g Balugdžiča kot šefa take vlade. Sklepi današnjih posvetovanj HSS se držijo tajno, pač pa je Radié po seji dal novinarjem obširne izjave. Radič je med drugim rekel: Že prej sem govoril, da je najbolje, da se sestavi vlada široke koncentracije, ter sem to predlagal Nj. Vel. kralju. Zakaj se to ni zgodilo? Zato, ker so se radikali složili v tem, da ne bodo delali z Radičem. Oni so to sklenili zato, ker sem jaz v času volitev ugotovil take nepodobščine, da bi se moral minister za notranje stvari Maksimovič postaviti pred sodišče. Mi nismo rekli, da nočemo iti z radikali, temveč da nočemo delati s trojico radikalov. To je predvsem Boža Maksimovic. S Srški-čem nismo mogli delati radi pisma, katerega je poslal predsednikom volilnih odborov, z Uzunovičem pa zato ne. ker ie bil predsednik take vlade, pod katero so se dogajale te strašne stvari. Slično stališče smo svojčas zavzeli v slučaju Pašisca. Sedai gre za mnogo večjo stvar, za obstanek države. Radikali so za korupcijo in za volilno na-silje. Maksimovic je rekel: More se tudi btez Radiča. Isto je rekel Srškič. Rekla pa sta to zato, ker gre radi njihove krivde za njune glave. Rekel je to tudi Uzunovič, ki je jetnik teh dveh . . Dobili smo vest, da je posl. Trbic sklenil, da pride k nam in da je Ljuba Jovanovič proti tej vladi. Nato je Radič obširno govoril o statistiki narodnih poslancev, ki so za vlado in proti vladi in dejal: Nikič nt hotel v vlado in kakor čujemo tudi Nemci ne gredo z vlado. Vlada torej nima večine. Zato je Uzunovič zahteval od mene, da mu posodim nekoliko poslancev. On ni niti čakal, da mu odgovorim, temveč je sestavil vlado. Ni imel pa nobenega razloga verovati, da mu bom posodil one poslance. Mora torej biti nekai. kar je prisililo Uzunoviča. da Pred novo dobo Nora vlada Uzuuovita pomenja napad na parlamentarizem iz parlamenta. Zagreb, 2. februarja. Današnje «Novosti» objavljajo o rešitvi zadnje vladne krize naslednje poročilo iz Beograda : Rešitev krize s sestavo šeste vlade gosp. Uzunoviča se v političnih krogih ne smatra za rešitev, kar dejansko tudi ni. Ta vlada ima komaj večino v Narodni skupščini ter je pravzaprav sestavljena samo zato, da ima kdo predložiti skupščini proračun. Pogajanja s klubom dr. Nikiča, ki jih je vodil gosp. Uzunovič, da bi to skupino spravil v vlado, so sè razbila. Tako je bila šesta Uzunovičeva vlada sestavljena samo iz radikalov, jovanovičevcev in klerikalcev. V opozicijskih krogih se misli, da se ta vlada ne bo mogla vzdržati v Narodni skupščini in da bo kmalu vržena, kar da je potrebno tudi radi tega, ker pomenja ta Tlada atako na parlament iz parlamenta. Smatrajo, da je sestavljena samo z ozirom na osebne in klerikalskostrankar-ske interese onih, ki so jo sestavljali, pri čemer se niso niti najmanj upoštevale državne in narodne potrebe niti ugled Narodne skupščine. Stvaritelji te vlade so menda hoteli dokazati, da je sedanja skupščina nesposobna za delo, in tako pripraviti teren za svojo volilno vlado. Vsa akcija pri sestavljanju vlade se je vršila tako, da bi se čim bolj razdražile druge stranke in vsa ja vnosi. To pomeni podiranje parlamentarizma in ustvarjanje potov za odkrito diktaturo, ker je jasno, da bo nesposobnost te vlade izzvala hudo reakcijo, v kateri bo diktatura izgledala kakor osvoboditev izpod samovolje do skrajnosti partizanske klike, kateri ni do ničesar drugega kakor za svoje vzdržanje. Zdi se, da smo s sestavo šeste vlade gosp. Uzunoviča vstopili v zaključno fazo meddob-■a od Pašičeve emrti pa do nove dobe našega državnega življenja, v kateri se ima končno prekiniti stranxarsko zlorabljanje oblasti v splošno škodo. Vprašanje jp samo, ali bodo to novo dobo mogle privesti sedanje stranke, ki so preveč zapadle v partizan-stvo, ali pa bodo morali priti novi ljudje z novimi metodami. Za radikalno stranko, zlasti pod sedanjim vodstvom, je jasno, da ne more sodelovati v ustvarjanju nove dobe, ker se je popolnoma zarila v skrajno partizanstvo in klikar-stvo in se ne more več orijentirati v potrebah nove države. Z drugimi besedami, radikalua stranka je dala narodu in državi vse, kar je mogla dati v preteklosti, in sedaj so od nje ne more ničesar več pričakovati, kakor se od starca ne more pričakovati mladeniških poletov. Pre-ostajajo torej poleg Demokratske zajednice samo še samostojni demokrati in radičevci, ojačeni eventualno z zemljoradniki. Tu je treba le videti, v koliko je katera od teh dela proti svojemu prepričanju. To je dovedio do vlade, ki bo v sedmih dneh porušila vse ono, kar smo dosegli mi. Jaz sem rekel Nj. Vel. kralju: Veličanstvo, mi smo napravili sporazum, da zaščitimo narod pred nasiljem, ako tega ni, potem se ruši država v svojih temeljih. Mi smo izzvali krizo na državnem vprašanju, ki je mnogo večje, kakor vprašanje korupcije. Do danes nimamo uradnega poročila o volitvah! Danes v času telefona Boža Maksimovič ni dal poročila, ker ve, da bj moral priznati, da so radikali izgubili Bosno in da so le neznatna večina v onih oblastih, v katerih imajo sploh večino. Splošno se govori in vpraša, kakšno stališče zavzema kralj. Kralj je politično neodgovoren, odgovoren pa je zgodovinsko. Vi veste, kakšno stališče je on zavzel v vprašanju korupcije, sedaj pa mu vsi ministri izjavljajo, da so volitve potekle v redu. Taki ministri so lažnjivci in so ničvredni. Jaz pravim: Ce ima narod v tem parlamentu vse elemente, zakaj bi se potem gnjavili z vladami manjšine in s predpustnimi vladami? Vse to je zato, da se ne zruši Boža Maksimovic, ker on povsod g<> vori, da njega nihče ne more zrušiti. To pa bi potem pomenilo, da imamo drugega kralja. Mi naglašamo, da nismo prišli v spor z radikalno stranko, mi vemo. da je velik del radikalov proti Boži Maksimoviču in so ga oni sami imenovali Boža Kundak (puškino kopito), ne pa mi. Ako se današnji vladi z intrigami ali kakorkoli posreči, da se nekaj časa obdrži, nikar s to vlado v javnosti ne istovetite srbskega naroda niti radikalne stranke. Vi vprašate, kaj drži Božo Maksimo-viča. Rečem vam: 86 beograjskih meščanov je dobilo sto in sto milijonov dinarjev" iz Narodne banke po zelo nizkih obrestih. Ti ljudje držijo Maksimo-viča. Koliko ljudi ima Boža Maksimovic za seboj, bomo videli, ko bo v opoziciji, ne pa na vladi. On pravzaprav niti Uzunoviča nima za seboj. Maksi-moviča drži prepričanje, da mu nihče ničesar ne more. toda naša obtožba, ki se sedaj podpisuje, ga bo zadela kot »strela z neba«. Srbija je imela razne slabe ministre, toda tako slabega kakor je Maksimovič, še ni imela. Se danes so v njegovi pisarni moja pisma in moji čeki iz Amerike. Zato vam priporočam najostrejšo borbo proti onim, ki so zakrivili volilni teror, priporočam, da bodite naklonjeni napram ra dikalom in da ste za sodelovanje z opozicijo, tudi z g. Svetozarjem Pribičevičem. Ko smo enkrat prišli v Beograd, bomo tudi tam ostali, od tam ne gremo. strank sposobna, da sodeluje v bližnji bodočnosti na ozdravljenju naših zares težkih iu zapletenih notranjih odnoëajev. Vsekakor so vse te stranke in skupine, ki so odklonile sodelovanje v šesti vladi Uzn-novica, pokazale politično zrelost, ker se niso hotele pridružiti temu nemogočemu eksperimentu. Verjetno je, da bo sodelovanje. v opoziciji med Demokratsko zajednico, samostojnimi demokrati, radičevci in drugimi manjšimi skupinami, zbližalo vse te 6tranke in skupine, ako že ne na čisti politični, pa vsaj na podlagi saniranja administracije in gospodarstva, kar bi bilo brez dvoma v veliko splošpo korist. To je treba pričakovati tembolj, ker so dnevi šeste Uzunoviéeve vlade že sedaj odšteti. Ako se do tega časa ne bi našla zdrava narlamentarna koalicija srbsko - hrvatsko-slovenetka za rešitev naših najaktualnejših problemov, se bodo morali ti problemi rešiti na kak drug način brez sodelovanja strank, ker ne trpe nadaljnega odlaganja. Politične ШКе Zakaj tako besni «Slovenec»? Včerajšnji «Slovenec» je ves iz sebe. Kar cele kolone je posvetil «Jutru» in samostojnim demokratom. Čudno je to, ker istočasno razglaša, kako osamljena, pozabljena in brezpomembna je SDS. Zakaj bobneči ogenj dvainštiridesetkaliberskih topov lia te uboge SD Sar ske mušicel? Pa kaj bi razlagali! Vsako dete vidi, da «Slovenec» zato tako topota, da bi prekril nemoralno kupčijo, ki jo je napravila SLS z gosp. Uzunovičem. Mesto da «Slovenec» polemizira z demokrati, naj bi raje svojim bralcem pojasnil, na kako šibkih nogah je nova vlada, ki brez Nemcev nima niti polovico poslancev Narodne skupščine za seboj. Pove naj «Slove-iieo, da predstavlja nova vlada samo 33.1 % glasov, oddanih 1. 1925. pri volitvah v Narodno skupščino, ter prav tako šibko manjšino mandatov, ki jih je dosegla vladna koalicija pri oblastnih volitvah. Novi režim bije v obraz nele parlamentarizmu, marveč tudi demokraciji in ljudskosti. Na vladi je danes režim, ki ga ni ustvaril ljudski program, ampak slepi strankarski egoizem ljudi, ki jim je parlamentarizem samo orodje za dosego protiljudskih namenov. «Slovenec» tudi še ni pojasnil svojim bralcem, zakaj sta dr. Korošec in SLS sedaj čes tri tedne pogoltnila generala - ministra, proti kateremu je «Slovenec» in sam dr. Korošec še okoli novega leta klkal na juriš demokracijo in parlamentarizem ter izjavljal, da njegova stranka nikdar in za uobeno ceno ne vstopi v vlado, v kateri je minister aktivni general. O teh vprašanjih in še o mnogih drugih še bolj 1 aktualnih in perečih nai bi pisal «Slovenec», mesto da posveča vso svojo pozornost nam, 1 ki novemu režimu ničesar drugega ne že- limo, kakor da bi se držal vsaj mesec ali dva. Vsa hvala in visoka pesem, ki jo poje sedaj «Slovenec5 novi vladi, je v diametralnem naeprotstvu z dejstvi ter v proti-elovju z naziranjem celokupne politične javnosti v državi. Klerikalna farbarija, ki jo uganja «Slovenec» na račun nezavednosti in politične ne izobraženosti svojih čitateljev, bo v ostalem prav kmalu demantirana z dejstvi, vsled česar bi bilo previdno od fSlo-venca?, da tako brezglavo ne besni. Slaba tolažba vSloveaec- opravičuje vstop klerikalne stranke v vladno koalicijo s tem, da se je preprečil vstop samostojnih demokratov. To opravičilo pa je seveda iz trte zvito, kajti samostojni demokrati so že v naprej izjavljali, da ne vstopijo v vlado gosp. Uzunoviča. Slejkoprej so zahtevali razpis svobodnih volitev. Oni tudi prav drage volje prepuščajo klerikalcem čast reševanja gosp. Uzunoviča ia dedščino, ki jo je zapustil nesposobni režim RR. «Slovenčevo» opravičevanje vstopa klerikalcev v vlado je smešno in bedasto, tem bolj, ker ne pove, pod kakimi pogoji so vstopili v vlado. Naj povedo klerikalci, pod kakšnimi pogoji so vstopili v vlado, kar bo najboljše opravičilo za ujihovo sodelovanje z radikali in za sprejetje državnega proračuna, ki zapostavlja Slovenijo «Slovenec» naj tudi pove, zakaj so klerikalci prekršili princip, na podlagi katerega so vedno zahtevali zase sodelovanje v vladi, namreč princip, da morajo biti v vladi zastopana vsa tri plemena. Izmed Hrvatov ni nikogar v vladi in je celo dr. Nikič s svojo malo skupino, odklonil sodelovanje. Ni glavno to, da samostojni demokrati niso v vladi, pač pa to, kaj bodo klerikalci ustvarili v vladi iu kako bodo izpolnili sveje obljube volilcem ter zadostili zahtevam, ki eo jih doslej postavljali. O vsem tem pa «Slovenec» niti svojim čitateljem ničesar ne pove. ker mu je le za to, da vara javnost. Kdo je zmagal v Vojvodini? Novosadski »Vidovdan« ugotavlja v polemiki z radikalnimi listi, da so radikalski zmagovalci v Vojvodini pretežno samo Nemci, Židje in Madžari. Radikali so Nem cem in Madžarom pri paktiranju za skupno listo prepustili popolno svobodo opre-delje nja. In sedaj izgleda »absolutna« zmaga radikalov v Vojvodini tako, da je med 44 radlkalskimi poslanci samo 18 pravoslavnih, ostali (26) pa so Zidje, Nemci in Madžari. Radikali so žrtvovali državo ter Nemcem in Madžarom poklonili mesta, ki jim po številčni moči niti od daleč ne pripadajo. Po zaslugi radikalske neznačajno-sti in Davidovičeve demagogije Imajo ne-slovanskl elementi v Vojvodini večino v oblastni skupščini, a budimpeštanski listi ter fondi madžarskega zunanjega ministra razpošiljajo Sirom Evrope zmagoslavne radiogratne o madžarski premoči v Vojvo* dini Radikali likvidirajo Radiča Oficijelno Tadikalsko "glasilo «Samouprava» obračunava z Radičem v uvodniku pod naslovom »Likvidacija Stjepana Radi ča». Navaja, da je koalicija NRS s HSS bila državna in narodna potreba, toda kar se je vsem prirodmm ljudem zdelo pri-rodno, to se je v praksi izkazalo kot goljufiva nada. V nasponju z vsemi obziri, razlogi in zdravo pametjo je Radič nada ljeval svoje ruševaino početje v novi obliki, ki sicer ni direktno opasna za državo, pač pa stvarno voril resno politično akcijo. Radič je osebno s svojimi izpadi onemogočil HSS vsako delovanje v prid naroda. Izvajal je to na način, da so mnogi prepričani, da je deloval hote in z name-ncm, da bi njegovi volilci še dalje ostali nezadovoljni. Težko je le ugotoviti, ali se je za tem namenom kril tudi kak drug da lekosežnejši cilj. Ko je NRS uvidela, da Radič ne namerava prenehati s svojo destruktivno akcijo, se je morala vprašati, ali naj še dalje vzdržuje koalicijo, ki radi Radičevih ovir ne more koristiti narodu. Iz tega razloga smatra, da je vsako nadaljevanje z Radičem popolnoma izključeno Klerikalci v eni vrsti s Turki, Madžari in Nemci Ni nobena novost, da radikalna stranka kadar ji teče voda v grlo in kadar je v opa-snosti, izgubi državno krmilo iz svojih rok. napravi politično kravjo kupčijo s komurkoli ne glede na državne ali narodne interese. Tako smo svoj čas videli, da je imel homogeni radikalski režim, da se je mogel vzdržati, kupljene Turke s Ferad beg Drago na čelu, ki je sedaj obsojen radi protisrbskih masakrov na 201etno ječo. Da očuvajo svoje pozicije, eo radikali na veliko škodo nacijo-nalnih interesov opetovano najeli za pomagate Nemce in Madžare. Pri sedanji vladni krizi je politična situacija tako daleč dozorela, da je vee pričakovalo zasluženega obračuna г nemoralno, nesposobno in koruptno politiko današnjih radikalskili kolovodij. Radikalna stranka je stala v parlamentu in v državi osamljena in vse druge stranke so odklanjale, da bi ji podaljševale življenje. Polom radikalije je bil tem bolj siguren, ker je NRS dobila pri oblastnih volitvah več nego 100 mandatov manj, kakor pa bi jih morala dobiti po številu svojih skupščinskih poslancev. Kakor rečeno, nobeaie rešitve ni bilo več za radikale. Sodelovanje z Uzunovičem so formalno odklonili demokrati, ra-dičevcev in samostojnih demokratov pa g. Uzunovič še raje formalno vprašal ni za sodelovanje, ker je vedel, da bi naletel na isti odgovor kakor pri davidovičeveih. Zato je v reševanju potapljajoče ee radikalske barke krenil kar direktno do onih malih strank, o katerih je vedel, da se jim sline cede po vladnih jaslih in od katerih je pričakoval, da jih bo mogoče najceneje najeti za reševalce radikalije. Zanimivo je, da je pri tem slabo naletel celo pri tako razkričani in politično slabotni politični grupi, kakor je ona dr. Nikiča. Edina stranka v Narodni skupščini, edina politična grupa v celokupni državi, so bili naši klerikalci, ki jih ni bilo niti strah, niti sram, da rešujejo v družbi z Nemci radikalijo. s politično kravjo kupčijo, ki so jo sklenili z gosp. Uzunovičem. so se sami postavili v vrsto političnih gru-pacij, ki so v naši državi iste moralične kakovosti kakor Turki, Madžari in Nemci. To eramotno politično kupčijo sedaj označuje škofov list kot «velik moment», menda zato, ker je veliki moment — ko je bila držav na in narodna nujnost, da se otreeemo radikal skega režima — našel male ljudi, da so \ odločilnem trenotku zapostavili ljudske interese ter sklenili navadno kravjo kupčijo, ki zadošča morda osebnim in partizanskim interesom klerikalnih in radikalskih voditeljev, za narod pa pomeni pravo nesrečo. Vsa Kitajska proti Angliji Pekinška vlada solidarna s kantonsko glede oborožene intervencije Anglije. — Anglija se odreka privilegijem na Kitajskem. — Kantonska vlada pripravljena podpisati z Anglijo no-, vo pogodbo. dočim nacijonaèisti niso prav zadovoljni z njimi, vsaj ne z bistvenimi. Peking, 2. februarja. 1. Iz noLe pekinške lade Angliji glede umaknitve čet iz Šangh haja se vidi, da je sedaj tudi. severna Kitajska solidarna s Kantonom, kar se tiče nastopa proti mozemcem in zlasti proti Angliji. Obe vladi pekinška in kantonska sta' odločno proti temu, da bi inozemci orožjem intervenirali na Kitajskem. Tudi marša! Cangtsolin je že pred dnevi napovedal, da se bosta v tem pogledu strinjali obe kitajski vladi, čeprav sta sicer zapleteni v državljansko vojno in se zagrizeno bedta druga proti drugi. Hankav, 2. februarja 1. Kantonska vlada se je uradno izjavila pripravljeno, podpisati z Anglijo novo pogodbo, čim bo London umaknil čete iz Šanghaia. Šanghaj, 2. februarja s. Načrt, da bi se ai;gleške čete nastanile na ozemlju, ki meji na inozemske naselbine, ie bil nenadoma izpremenjen. Iz Londona so dospela navodila, nai čete ne uporabijo zaklonišč, ki jih ravnokar grade in leže nekako 5 milj izven naselbin. Čete naj se nastanijo v naselbinah in sicer izključno na ozemlju, ki je v angleški posesti. Peking, 2. februarja 1. Visok fimkciionar zunanjega ministrstva je izjavil nekemu ameriškemu dopisniku, da vse kaže, da bedo poslednje angleške ponudbe temeljito izpremenile razmere, pod katerimi žive inozemci na Kitajskem. Anglija je sedai pripravljena, odreči se skoraj vsem svojim eksteritorijaliiim privilegijem na Kitajskem S tem pa spravlja ostale države z Zedinje-nlroi državami vred v neprijeten položaj, ker mora dobiti Kitajska vtis, da so boli Imperijalistične kakor imperialistična Anglija. Zunanje ministrstvo obrača sedaj vso svojo pozornost na Japonsko, katere trgovina je odvisna od dobrih odnošajev s Kitajsko. Splošno mnenje, je, da je vlada pripravljena sprejeti angleške predloge, London, 2. iebruarja. s. Politične stranke v Angliji se bodo v prihodnjem tednu posvetovale o prestolnem govoru in v zvezi s tem tudi o položaju na Kitajskem. Mnenja v delavski stranki so deljena. Zmerne stranke podpirajo v splošnem politiko vlade, v kolikor gre za popolnoma diplomatske zadeve. Angleška delavska stranska pa ie objavila memorandum, v katerem razlaga, da so angleške koncesij* na Kitajskem več ali manj iluzorne. Xewyork, 2. februarja. 1. Mornariško ministrstvo je naročilo trem križarkam, naj odplujeio v Hotiolulu in potem dalje v Šar.ghaj, ako bi se položaj za inozemcc poslabša!. Sedaj ie v kitajskem vodovju že 26 ameriških vojnih ladij, drugih 17 pa jih je pripravljenih v raznih pristaniščih na Filipinih. Hankav, 2. iebruarja d. Pogajanja, W so se vodila med kantonsko vlado in angleškim poslanskim svetnikom O' Malleyem in ki so imela svrho, da bi se dosedanja pogodba med Veliko Britanijo in Kitajsko zamenjala z novo ureditvijo obojestranskega razmerja, so se razbila. Kantomsk-' zunanji minister Cen noče podpisati dogovor, ki» mu ga je predložil O' Malley. Dejal je, da tega ne more storiti, dokler .Anglija r.e odpokliče svojih čet in vojnih ladij iz Šanghaia m ne ustavi nadaljnega pošiljanja vojakov na Kitaisko. Hankav. 2. februarja 1. Kantonska obiastva so rekvirirala v Ičangu in Sjasiju na reki Jangtse italijanske In švedske ladje ter vlačilce, da bi z niiml prepeljala vojake semkaj. Njihov namen je ojačiti čete, ki korakajo proti napredujočim oddelkom severne vojske, katera je pričela svojo ofenzivo. -3SS- Orožniški brigadir razpušča slovensko društvo v Italiji Trst, 2. februarja, o. V Zgoniku na Kra« su se je pripetil slučaj, ki drastično osvet« ljuje današnje razmere v Italiji. Orožniški brigadir je poslal predsedniku Pevskega in bralnega društva pismo, v katerem mu na» znanja, da se mora smatrati društvo z 31. januarjem za razpuščeno. Društveno prêt moženje se ima prodati ali pa razdeliti med člane. V dopisu je tudi rečeno, da se predsedniku osebno nalaga odgovornost za izvršitev tega ukaza. Brigadirjev dopis se ne sklicuje na noben zadevni odlok tržaške prefekture. Vidi se, da je društvo razpu« stil orožniški brigadir na lastno pest. To je razvidno že iz tega. kako razpolaga z imetjem društva, dočim ga prefektura v primeru prisilnega razpusta zapleni. Demonstracije proti Italiji v Innsbrucku innsbruck, 2. februarja, d. Vsled deportii-cije nemškega odvetnika na Južnem Tirolskem dr. Noldina, se je vršil lu protestni shod, na katerem so govorniki ostro protestirali proti postopanju Italijanov proti nedolžnim Nemcem v podjarmljeni pokrajini. Sklenjeno je bilo, poslati primerno resolucijo zunanjemu ministru ' dr. Stresemannu, bavarskemu ministrskemu predsedniku dr. Heldu in zveznemu kanclerju dr. Seiplu, oj katerih zahtevajo zborovalci, naj intervenirajo pri italijanski vladi v prilog dr. Nol-dinu. Po shodu so šli zborovalci pred italijanski konzulat, kjer so hoteli, kakor izjavljaj ), zapeti le domoljubno pesem, nakar so ?<• mislili mirno raziti. Policija pa je množico ustavila in jo pozvala, naj se lazide. Večti-sočglava množica se je ogorčeno obrnila proti redarjem, vsled česar je prišlo do spopada s policijo in tudi do psovk na naslov Italije in Mussolinija. Na pomoč je prihitel drug oddelek policije v avtomobilih, ki so zavozili med demonstrante in jih tako razdvojili. Končno se je posrečilo redarjem razpršiti množico. Pri demonstraciji pred italijanskim konzulatom je bilo prijetih nekaj prevnetih razgrajačev. Kamenjev v Rimu Rim, 2. februarja, o. Dopoldne se je pri« peljal semkaj novi ruski veleposlanik pri Kvirinalg, Kamenjev. Na kolodvoru so ga sprejeli osobje ruskega veleposlaništva in predstavniki oblastev. Priseljeniške kvote za Zedinjene države podaljšane za eno leto Xewyork, 2. februarja, s. Priseljeniški odbor senata je soglasno sklenil, da sc sprememba kvot po novem priseljeniškem zakonu za eno leto odgodi. S tem ostaneš jo dosedanje kvote še eno leto v veljavi Ameriški rudarji proti komunistom Xewyork, 2. februarja, g. V Indianopoii» su zboruje kongres ameriških rudarjev. S 500 proti 15 glasovom je bil sprejet pred« log, naj se vsi državljani Unije črtajo iz zveze, ako se priznavajo za komuniste. Mussolini poveličuje fašistično vnemo za delavstvo Rim, 2. iebruarja o. Senator Indri, predsednik državnega zavoda za socijalno zavarovanje, je spisal knjigo z naslovom »Za zdravje delavstva*. Knjigi, ki bo izšla v prihodnjih dneh. je Mussolini napisal uvod, v katerem pravi med drugim, naj bi po tem spisu segli tudi vsi oni v tu- ln inozemstvu, ki so v dobri ali slabi veri sovražniki fašističnega režima. Splošno le znano, pravi Mussolini, da je eden glavnih motivov protifašističnega demagoštva v ob-dolževaniu fašističnega režima, češ da je poslabšal gospodarski položaj italijanskih delavcev. V nobeni obdolžitvi ni toliko obrekovanja kot v tej. Dejstvo je, da se je pod fašističnim režimom gospodarski položaj italijanskih delavskih slojev, industrijskih in poljedelskih, znatno zboljšal. Dejstvo je tudi, da je fašistična Italija že davno ratificirala one washingtonske konvencije, ki so v mnogih deželah, opirajočih se na radikalni, demokratski in liberalni režim, še vedno na programu ali pa vsaj pobožna želja delavskih množic. Končno pravi Mussolini, da je ta knjiga jasen in zgovoren dokaz za delo, ki ga vrši fašistična Italija za gmotno in moralno povzdigo svojega naroda. Pogreb gradiščanskih žrtev Sch&ttenaorf, 2. februarja, s. Popoldne sla se vršila pogreba žrtev, ki sta padli pri nedeljskem spopadu med republikan< ci in sociialnimi demokrati. Najprej je bil pogreb osemletnega dečka, potem pa dru« fie žrtve, ustreljenega invalida. Računajo, da se јз udeležilo pogreba kakih 15.000 oseb, ki so se s posebnimi vlaki pripeljali z Dunaja in okolice. Do kakega incidenta ni prišlo nikjer. D naj 2. februarja, d. Po vesteh iz .Mat« teTsburgi jc priznal gostilničar Tscharman. ki so <пл orožniki prijeli in iz čegar gostil« ne v Schattendorfu so v nedeljo streljali fiontkimpferji na zborujoče socijaliste in ubili enega dečka in enega invalida, da jc dvakrat ustrelil na množico pred gostilno. Tudi njegov svak Binder, ki je bil tudi aretiran, jc priznal, da je streljal. Oba so oddali deželni sodniji na Dunaju. Dunaj, 2. februarja, d. Vsled krvavih dogodkov na Gradiščanskem so sklenili poštni, brzojavni in telefonski nameščene:, da prirede, neodvisno od stavke poštnih šoferjev, demonstracijsko stavko od 11. do 11.15. Enak predlog so sprejeli tudi želez« r.ičarji in nameščenci cestne železnice. Velike poplave v Ameriki Little Rock (Arkansas), 3. februarja. I. Vsled neprestanega deževja preti White River prestopiti bregove in se razliti prc> ko obširnih poljan. Prebivalstvo beži pred naraščajočo nevarnostjo na viSje kraje. Na tisoče delavcev utrjuje nasipe, da bi preprečili nesreča V Des Arcu čaka več tisoč ljudi na priliko, da se odpeljejo v vamej> še kraje. Ceste so prenapolnjene beguncev. Ako bo voda še nadalje Daraščala, bodo morali priti na рмтос posebni vlaki, da odpeljejo begunce. Obiastva so storila po« tiebne korake, da dobe begunci živila, lcer niso mogli vzeti ničesar seboj in so v ve« liki bedi. Razpis občinskih volitev v liubliani Izredno nujno in važno opozorilo za vse somišljenike Naprednega bloka v Ljubljani. se sicer lahko zgodi, da jih potom reklamacij brišejo iz volilnega okraja prejšnjega bivališča, a ne vpišejo v vo- Po izjavi ministra notranjih del v finančnem odboru bodo v kratkem razpisane občinske voiitve v Ljubljani. Razpisu volitev sledi le kratka rekla-macijska doba, v kateri je sicer mogoče popraviti pomanjkljivosti v volilnih imenikih, vendar pa je v praksi navadno tako, da poteče reklamacijska doba prenaglo in prej, nego se vsi volilci zavejo svojih državljanskih pravic in dolžnosti, vsled česar ostanejo na dan volitev v rabi nepopolni volilni imeniki. Pri zadnjih oblastnih volitvah je radi nezanimanja ali prekasnega zanimanja za volilne imenike prišlo v Ljubljani več sto volilcev ob volilno pravico. Ko so se na dan volitev javili v volilnih lokalih »Naprednega bloka«, se jim je moglo le povedati, da jih v volilnih imenikih ni, a da je reklamacijska doba, ko se je pogreška še dala popraviti, že zdavnaj minula. Da ne bo pri bodočih občinskih volitvah, ki so izredne važnosti, noben napreden glas Izgublien, je absolutno potrebno, da se zanimajo za sestavo volilnih Imenikov vsi oni volilni upravičenci, ki pri zadnjih oblastnih volitvah v Liubliani niso volili, ali radi pomanjkljivosti v volilnih Imenikih niso mogli voliti. Kdor ni bil 23. I. v volilnem imeniku in kdor se takrat ni javil bodisi na mestnem magistratu, bodisi v volilnih lokalih »Naprednega bloka« radi vpisa ali poprave v volilnem imeniku, naj to stori brez odloga še danes aH lutrl, ker poteče 5. t. m. na mestnem magistratu termin uradne poprave volilnih Imenikov za občinske volitve. Na to opozarjamo zlasti one. ki so se priselili v Ljubljano šele lansko leto ln zadnje čase ter one. ki so tekom te dobe menjali stanovanje in se preselili lz enega volilnega okraja v drugega. Zadnjim lilni imenik, v katerega spadajo po novem bivališču. Ni treba, da bi še posebej opozarjali na velikansko važnost, da ne gre no--ben glas v izgubo, ker se je pri volitvah že velikokrat pokazalo, da lahko odločuje pri volitvah tudi samo par glasov ali celo en sam glas. Zato pa tem odločneje pozivamo vse pristaše »Naprednega bloka«, da danes in jutri resno in intenzivno mislijo na volilne imenike za občinske volitve v Ljubljani ter skrbe za to, da radi nezavednosti ali malomarnosti volilcev ter nepopolnosti volilnih imenikov ne bodo številni napredni glasovi že vnaprej izgubljeni. Za one, ki so pri oblastnih volitvah volili, bomo mi gledali, da ostanejo v volilnem imeniku tudi v bodoče, prosimo jih le. da oni danes in jutri svoje somišljenike, prijatelje in znance vprašajo če so volili In če niso, da se brez odloga potrudi o v Osrednji volilni odbor »Naprednega bloka« (Kazina II.), kjer se lahko prepričajo, če so v volilni imenik pravilno vpisani ali ne. Prav tako pozivamo odgovorne faktorje naših okrajnih političnih in volilnih organizacij, da najkasneje do danes zvečer Izroče Centralnemu tajništvu ves materljal za vpis In izbris volilcev ter za eventualno popravo njihovih bivališč. Somišljeniki »Naprednega bloka«, zavedajte se, da so popolni in oravilni volilni imeniki prva in najvažnejša podlaga za dosego pravega in dobrega volilnega uspeha! Osrednji volilni odbor »Naprednega blnka« Občni zbor SLD. V steklenem salonu kolodvorske restavracije je bi1 včeraj dopoldne občni zbor SLD, katerega so se po večini udeležili Ljubljančani, nekai članov iz Maribora in le malo iz ostalih krajev Slovenije. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Lovrenčič in posebno pozdravil člane mariborske podružnice. Tajnik ln blagajnik sta poročala o društvenih in denarnih razmerah v preučeni seziji in prejela splošno zahvalo za neumorno redno delovanje. Za tem je bila debata o proračunu za L 1927. Kot novo je bila upeljana tudi pristopnica, katero imajo plačati vsi po L 1936 vstopivši člani in znaša za vsakega posameznika 26 Din, ne glede na poklicne zaprisežene lovce, ki plačujejo sicer le poiovično članarino. Radi omenjene pristopnine so pri kasnejši debati sklenili, da odgovarjajoči de! odpade na bodočo ljubljansko ln mariborsko sekcijo po 10 odstotkov, od teh pa zopet 5 odstotkov na »Zeleni križ«. Blagajnik Je poročal tudi o naročnini društvenega glasila »Lovca«. 2000 članov plačuje vso naročnino, 1000 članov pa polovico, kar nikakor ne zadostuje za kritje stroškov ln se mora primanjkljaj kriti z drugimi dohodki in podporami. Na predlog predsednika SLD so bili vsi za odstop Izžrebani odborniki ponovno izvoljeni, le na mesto odbornika Milana Ci-mertmna je bil Izvoljen upokojeni naduči-telj g. Fran Rojina. Kot prvi samostojni predlog je bil obravnavan zelo važen predlog g. Majerja z Vrhnike in sicer radi neznosnih razmer pri lovskih zakupih, ko nastanejo družbe po 30 in še več članov in uničujejo lovišča, dočim bi zakonito smeli biti le trije odnosno eden na vsakih 5000 ha. Izredno dolgo je trajala debata o pred-stoječi reorganizaciji SLD. Kakor znano, zahtevajo člani iz mariborske oblasti že dalj časa samostojno društveno delovanje. Člani ljubljanske oblasti so se prvotno protivili temu, a so končno le uvidelj, da bi delna ločitev poslov in ločeno društveno delovanje ne škodovalo, marveč še koristilo lovskim interesom, ki jih zasleduje SLD in zato je bil stavljen sledeči predlog: 1) DruStvo naj se deli v dve sekciji; 2) Organizacija bodi analogna. 3) Obe sekciji pošljeta v glavni odbor temeljem izvolitve enako število delegatov. Predsednika glavnega odbora voli celokupno članstvo pismeno, predsednik mora stanovati v Ljubljani, kjer je sedež glavnega odbora. 4) Članarino določa glavni odbor in plačuje se glavnemu odboru po položnicah. 5) List »Lovec« ima svoj račun. 6) Vse ostalo premoženje upravlja vsaka sekcija samostojno; sekcijam pripada tudi pristopnina. 7) V glavni odbor, ki se izvoli vsake tri leta, pridejo po trije delegatje ter po en preglednik računov od vsake sekcije. 8) V vsako sekcijo izvolijo 12 odbornikov ter predsednika in podpredsednika in 2 preglednika računov. Predsednik In podpredsednik sta izvoljena za 3 leta, odbornikov pa izmenjajo vsako leto po dve tretjini. 9) Nihče ne sme biti istočasno član dveh odborov 10) Ustanovitev sresklh pododborov. Sekcijski odbor Imenuje za dobo 1 leta pododbor ki -»bstoji iz načelnika in Tiamestnîka. tajnika in blagajnika. Uvedejo se vsako četrtletje lovski dnevi po možnosti pri sreskem poglavarju, kjer nai stavijo člani SLD resolucije in navedejo pritožbe in slično. V važnih zadevah naj bi bili sklicani lovski dnevi pri vseh oblastih Istočasno. Nato so razpravljali o lovski zbornici, kjer naj bi bili 4 člani: veliki župan, referenti za lovstvo, šumarstvo in društveni referent ter po trije člani od vsake sekci- je lovskega društva. Končno so bili izvoljeni po trije člani ljubljanske in mariborske podružnice, da pripravijo ves ta materija! za izreden občni zbor. Pri slučajnostih ie g. Majer iz Vrhnike prosil za pojasn'lo, kaj Je z novim lovskim zakonom. Predsednik je pojasnil, da je društvo radi današnjih neugodnih razmer pri vladi zaprosilo, da naj obstoječi lovski zakon upošteva v interesu lovstva. Gozdarski svetnik inž. F Jenčič iz Kočevja le prosil, da naj bi se SI D zavzelo, da dobe kočevski lovci kako podporo od vlade za uničevanje volkov, ki ?roze uničiti vso divjad v nekoč na divjadi najbolj bogatih kočevskih gozdovih s A V NARODNEM DONU 5. FEBRUARJA Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Četrtek, 3.: Zaprto. Petek, 4.: »Pegica mojega srca« E. Sobota, 5.: »Slaba vest«. Delavska predstava po znižanih cenah. Ljubljanska opera Četrtek, 3.: Zaprto. Petek, 4.: »Sevilski brivec«. C Mariborsko gledališče Četrtek, 3.: ' «Lepa Helena». B. Kuponi. Gostovanje ge. Štefke Poličevc. Petek, 4.; Zaprto. Sobota, 5.: «Veronika Deseniška» Kuponi. Gostovanje g Levarja iz Ljubljane. — Zadnjič v sezoni Odpust članov Narodnega gledališka v Za grebu. Člani Narodnega gledališča v Zagrebu so prejeli te dni od gledališke uprave 8 podpisom Josipa Bacha dopis, s katerim se jim naznanja, da zahteva novi proračun skrčenje izdatkov in nov sistem financiranja, radi česar mora utrpeli Narodno gledališče v Zagrebu 4,500.000 Din izgube. Uprava mora radi te določbe izvesti redukcijo osob-ia iu odpušča vse člane ter si pridržuje pravico angažirati samo dotične igralke, igralce, pevke hi pevce, godbenike, dirigente itd., na katere bo reflektirala. Razume se, da je ta okrožnica izzvala v igralskih krogih splošno zmedo, nezadovoljstvo in razburjenje. Toscaninijeva turneja po ameriških Ze dinjenib državah. Sloviti italijanski dirigent Toecanini, ravnatelj milanske Scale, se nahaja 9edaj na turneji v Ameriki. Nesreča je hotela, da ae ga je baš na tem potovanju lotila bolezen in da je moral delj časa ležali. Sedaj je toliko okreval, da bo lahko vodil 4 velike koncerte v newyorSki Metropolita-ni, vseh 18 koncertov, katere bi moral izvesti po pogodbi, pa ne bo mogel dirigirati. Židovska drama v zagrebškem gledališču. Dne 28. t. m. bo v zagrebški drami premi-jera tipično židovske drame >Dybok<, ki jo je spisal Enski. Drama je zmes mistike ter židovskih tradicij in verskih obredov. Zlrani spisi R. M. Rielkeja. Nemški listi napovedujejo priprave za izdajo zbranih spisov nedavno umrlega nemškega pesnika R. M. Rielkeja. Njegova literarna tvorba ni Dila še nikjer zbrana. Zbirka bo tem zanimivejša, ker je Rielke pisal tudi v francoščini Sport Službene objave LNP. (Sklepi seje upr. odbora z dne 25. L 1927.) Na znanje se vzame novi odbor SK Sla« vije (Ljubljana) glasom dopisa od 25. ja» nuarja (predsednik g. dr. Perko Milan, taj» nik g. Fréce Valentin), dalje novi odbor SK Ptuja glasom dopisa od 20. januarja (predsednik g. Jos. Fiirthner, tajnik g. Ju« lij Pichler), dalje zapisnik 6. seje Medklub» skega odbora LNP. v Mariboru z dne 17. januarja. Pozivajo se \wovič klubi 2SK Hermes, ASK Primorje, SK Celje, SK Red Star, SD Rapid, SK Svoboda (Maribor) TSK Merkur in SK Mura, da zadostijo najkasneje do 8.. februarja pozivu LNPa za plačilo božič» niče po 5 Din za vsakeda svojega verifi» ciranega nogometaša v korist Medsavezne« ga odbora za IX. olimpijada v Zagrebu, si» cer se bo postopalo proti njim po določilih S 53 kaz. pravilnika (globa 100 Din). Odločitev glede poravnave škode 927 D, ki je nastala SK Ptuju vsled neodigrane prvenstvene tekme Ptuj : Mura v M. So» boti dne 26. IX. 1926., prejmeta oba priza» četa kluba in MO v Mariboru pismenim potom. Na podlagi pojasnil SD Rapida glasom dopisa z dne 12 januarja in stališča MO v Mariboru glasom zapisnika njegove 6. se» je z dne 17 januarja se ukine dvomesečna 7abrana igranja, izrečena SD Rapidu gla» som službenih objav v «Jutru» z dne 14. januarja in istočasno objavljeni sklep, da se preda igrača Štefana Polaka (SD Rapid) kaz. odboru. Odobri se načrt poslovnega odbora za podsavezni tekmovalni program v pomlad» ni sezoni 1927 Sezona se prične s tekmami za podsavezni pokal, nakar slede prvenst» vene tekme, ki morajo biti v L razredu v Li bljani ter v mnriborskem in celjskem okrožju LNPa zaključene najkasneje do 22. maia, dočim se mora odigrati zaključni dve tekmi za prvenstvo L?TPa najkasneie do 19. junija. Pokalne tekme v korist pod» pornega fonda za noškodovane igrače, ki jih vsled vremenskih neprilik dosedaj, pred pravo sezono, ni bilomogoče od'grati, iz« vede poslovni odbor odnosno MO v Ma» riboru in Celiu po svojem prevdarku spo» redno z ostalim programom tako. da se doseže čim boljši financijetni rezultat Pr« vorazrednim klubom v Liubliani bo skušal INP ohraniti za njihove lastne prireditve proste možnosti vse nmznike in vse >r« ve nedelje v mesecu. Tudi preložitev po» sameznih prvenstvenih terminov v posek nega uvazevan'a vrednih slučaiih (n. pr. vsžne mednarodne tekme in slično) se ne izključuje načeloma. MO v Mariboru in Celju naj svoje dispozicije temu kar naj» boli prilagodita. Opozarja se klube, da je 31. januarja potekel rok za vrnitev izkazov verificira» pih igračev in za prijavo tozadevnih re« klamacij. Klube, ki teh izkazov doslej še niso vrnili, se v njihovem lastnem interesu ponovno poziva, da sé odzovejo nemudo« ma, najkasneje pa do 8. t. m. Tajnik I. SK Ilirija. Nogometaši se opozarjajo na objave sekcijskega načelstva v članski knjigi v kavarni «Evropa», -n- Načelnik. Službeno iz LNP- Seja poslovnega od» bora se vrši danes, v četrtek ob 20. uri v kavarni «Evropa». Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. Plamen laže HENNY PORTEN Noši onstran granit p— Mladina v fašistovskih rokah. Šolo zajema duh fašizma. Za dečke in deklice se ustanavljajo organizacije, ki jih združu» jejo izven šolskega pouka. Ko otrok zapu» sti šolo, ga čaka «doposcuola», dopolnilna učil..i-"i, kjer se mu ima dati vse, kar tre» ba, da c ga priklene k fašizmu. Delavski pričetnik, ko zapusti zvečer tvornico, ima pred seboj organizacijo «dopolavoro». ki ga hoče izpopol ti v stroki, potem pa mu ni'diti .inogovrstnega razvedri' in zaba» v Namiši eno je vse, kar more služiti mladini, da st bo telesno in duševno vež» bala ter zabavala: sport, gledališče, knjiž» niče, kino, ...dio, raznovrstne nacijonalue priredit .,. ar.sko se io hoče navezati na fašize ,. .ovensk« mlai -i bi morala pri tem pozabili na svoje slovenstvo, na svoja društva ter sc stopiti v italijanskem vrvežu. Načrti zadevajo v glavnem večje kraje in središča, iz katerih sc imajo po» tem razplesti niti v vasi in sela, da se mia» duia povsodi vjame v fašistovsl e organi« začne mreže. Fašistovske šole ;n društva staneio ogromnega denaria. Za nje morajo šteti davkoplačevalci težke tisočake, p— Izdajanje potnih listcrv je prešlo iz področja zunanjega ministrstva v področ» je notranjega. Prošnje-se vlagajo, kakor doslej, treba pa natančnih dokazov o nuj« nesti potovanja, ker so za izdajanje pot« pih listov veliavne sedaj zelo stroge do« ločbe. Pristojbina za navadni potni list znaša 63 lir. p— Osebne izkaznice. Občinski uradi so pričeli izdajati, zlasti v obmejnih kra» jih, osebne izkaznice s fotografijo in prst» nim odtisom. Take orebne izkaznice so ze» lo potrebne, ker organi javne varnosti ustavljajo ljudi po cestah, postajah in dru» godi ter zahtevajo, da se legitimirajo. p— Koloni v fašistovski organizaciji. Na Dob-ovem v zapadnih Brdih se je konstituiral sindikat kolonov za tamošnie kraje. Na shodu je imel glavno besedo Slovencem predobro znani dr. d' Ottone, LOVCI ! CYANKALI-kapsule najučinkovitejši strup za roparice. Kos Din 6. Slrychnin original Merck v ste kleničicah po 5 in 10 gramov. Fosforna pasta. Dobi se vse sveže v drogerij> Sanitas. Celje ali pa v Ljubljani, Pre šernova ulica 5. Lov za trgovci z dekleti in. prekrasno Ethel v senzacijonalnem velefilmu POZOR. HHRRY! 2 dela naenkrat 10 dejanj. V glavni vlogi junak.dneva HHRRY PIEL 1П1В1?АИ(М DVOR Najboljši in 76. film Harry Piela. Včerajšnje premijerne predstave popolnoma razproda-e! Domače vesti * Velike diplomatske izpremembe. V mi- | nistrstvu za zunanje zadeve je bil takoj po zaprisegi nove vlade podpisan ukaz o iz-premembah v diplomatskem zboru. Kakor se poroča, ie naš dosedanji poslanik v Rimu Balugdžič Imenovan za poslanika v Berlinu, dosedanji poslanik v Carigradu, Tiča Popovič. za poslanika v Atenah, dosedanji poslanik v Budimpešti, Ješa Tadič pa za poslanika v Carigradu. Za generalnega direktoria političnega oddelka v III. skupini ie imenovan Božidar Purid, dosedanji šef kabineta ministra za zunanje zadeve. * Odlikovanje. Kralj je odlikoval univerzitetnega profesorja v P- dr. Dragotina Gorjanovič-Krambergerja z redom Sv. Save I. razreda. + Kongres bizantologov v Beogradu. Od 11. do 26. aprila se bo vršil v Beogradu mednarodni kongres bizantologov. Doslej je prijavljenih 110 znanstvenikov raznin narodnosti. * Subvencija narodnim gledališčem. Ministrstvo prosvete je določilo v proračunu za I. 1927-28 za subvencijo narodnim gledališčem kredit v znesku 4,600.000 Din. od tega za gledališča v Novem Sadu, Sarajevu. Splitu, Osjeku in Mariboru po 720.000 Dni, za gledališča v Skopl.iu in Bitolju pa je določen 1,000.000 Din. + Izplačilo honorarjev gimnazijskim profesorjem. Finančno ministrstvo je obvestila proračunski odsek ministrstva prosvete. da je kredit za izplačilo dolžnih honorarjev gimnazijskim profesorjem že nakazati. Izplačevanje se prične še ta teden. * Strossmayerjeva galerija slik v Zagrebu. 2e lanskega leta so v Zagrebu pričeli s preurejanjem Strossmayerieve galerije slik. Ker kredit ni zadoščal za do-vršitev, je v finančni zakon za prihodnje budžetno leto sprejet še naknadni kredit v znesku 120.000 dinarjev. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla ga. Rozalija S a r k v 36 letu starosti. Pogreb se vrši danes ob 4 popoldne z Dunajske ceste št. 63 — V Mirni peči je umrla v torek ga. Marija K u c 1 e r v 65 letu starosti. — N. v m. p.! + Smrtna kosa. V Sarajevu ie umrl dne 31. t. m. nenadne smrti ratendantski podpol kovnik Franc Bevk. Pokojnik, rodom Slovenec. je bil eden najbolj vestnih oficirjev v Sarajevu in je užival velik ugled ne samo v oficirskem zboru, temveč tudi med tamkajšnjim prebivalstvom. Zadela ga je srčna kap pri izvrševanju njegove dolžnosti. * Iz državljanskega statusa. Za podelitev našega državljanstva so zaprosili: Emilij Andreutti, opekàrnar v Sv. Ilju v Slov. goricah, pristojen v Majano pri Vidmu (Udi-ne), Italija; Antonija Rijavec, učiteljica v Mariboru, pristojna v Šebrelje pri Gorici Franc Weiler, trgovec v Mariboru, pristojen v Wiltern na Tirolskem; Jožef Cijak, zasebni uradnik v Mariboru, pristojen v Kontovelj pri Trstu. — Izstop iz našega državljanstva je ministrstvo notranjih del dovolilo: Ivanu Roškarju, upokojencu v Gradcu, pristojnemu dosedaj v Maribor in Rudolfu Kosta-Khuti. tovarnarju v Kroisbachu, pristojnemu dosedaj v Celje. Nadalje iz sreza dravograjskega: Josipu Valantu, zasebnemu uradniku v Gradcu, pristojnemu dosedaj v Guštanj; iz konjiškega okraja: Antonu Ernetzlu, strojniku v Donawitzu pristojnemu dosedaj v Oplotnico in Ludviku Fijavžu, delavcu v Trofaiachu, pristojnemu dosedaj v Brezen; iz ljutomerskega: Francu Golobu, krojaču v Kroisbachu, pristojnemu dosedaj v Nasovo; Josipu Rižnarju mizarju v Gradcu, pristojnemu dosedaj \f Očeslavce in Tereziji Farkaš, zasebnicj v Gradcu, pristojni dosedaj v Radoslavce; iz mariborskega desni breg: Alojziju Stern, delavcu v Brucku na Muri, pristojnemu dosedaj v Loke in Juriju Leskovarju, delavcu v Donawitzu. pristojnemu dosedaj v Vrhlo-go; iz mariborskega levi breg: Antonu Kosu, delavcu v Kôflachu. pristojnemu dosedaj v Veriane, Francu Mule, zasebniku v Judendorfu, pristojnemu dosedaj v Spodnji Šentjakobski dol; Rudolfu Schellu st. strojevodji v Murau, pristojnemu dosedaj v Vosek; Franu Šunko, posestniku v Wolfs-bergu, pristojnemu dosedai v Selnico na Muri, Ani Hanžič, vdovi v Rannersdorfu, pristojnemu dosedaj v Osek in Dominiku Schauperlu, delavcu v Wagni, pristojnemu dosedaj v Velko; iz ptujskega: Ivanu Bo-haku, delavcu v Judendorfu, pristojnemu dosedai v St. Janž na Dravskem polju; iz preloškega: Vinku Kerovcu, delavcu v Guntramsdorfu, pristojnemu dosedai v Sv. Jurij v Trtfiu; iz slovenjgraškega: Pavlu Podvinšeku, delavcu v Grattkornu, pristojnemu dosedaj v Šoštanj-okolico ln Ivanu Planinšeku, posestniku v Wildonu. pristoj' nemu dosedaj- v št. Ilj pod Turjakom; iz šmarsko-rogaško-kozianskega: Jakobu Plahuta, mizarju v Schirki. pristojnemu dosedaj v Slivnico in Ivanu Cepinu, delavcu na Dunaju, pristojnemu dosedaj v St. Peter pod Sv. gorami — vsem radi sprejema državljanstva avstrijske republike. Končno Evgenu Neubauerju apot. pripravniku v To polci, pristojnemu dosedaj v Beltince, srez dolnjelendavski — radi sprejema madžar- skega državljanstva; Matiji Mali, rudarja v Sobohlebi, pristojnemu dosedai v Gornjo Vižingo, srez dravograjski In Vinku Aber-šeku, strojniku v Nusli, pristojnemu dosedaj v Sv. Vid nad Valdekom, srez slovenj-graški — obema radi sprejema državljanstva češkoslovaške republike. * Španska med niškiml srednješolci Zadnje dni se je v veliki meri razširila gripa med dijaki v Nišu. V torek Je ponovno izostalo iz šole veliko število na novo obolelih dečkov in tudi par učiteljev. Ženska gimnazija pa Je sploh morala prekiniti pouk za teden dni. * Nemščina neobvezen predmet na sred njih šolah. Na drugi in tretji državni gimnaziji ter na državni realki v Ljubljani, na državnin realnih gimnazijah v Kočevju, in Novem mestu se uvede neobligaten pouk nemščine v nižjih razredih po starem učnem načru. * Regulacija reke Mure. V generalni direkciji voda se pripravlja načrt za regulacijo reke Mure na krajih, kier reka pogosto stopa iz svoje struge ter povzroča tam kajšnjemu prebivalstvu veliko škodo. * Slovniški In slovarski brus kniižne slovenščine. V založbi Družbe sv. Mohorja na Prevaljah ie pravkar izšel slovarček v žepni obliki »Slovniški ln slovarski brus knjižne slovenščine«. V abecednem redu navaja pogreške v besedah, oblikah in konstrukcijah našega knjižnega iezifta. Upošteva prozo od leta 1880. do 1925 in pa politične dnevnike od prevrata do danes. Slovarček ie sestavil profesor J. Koštlal. Cena broš. za člane Din 5.10. za nečlane Din 6.80. Dobi se po vseh knjigarnah. + Najstarejša Zagrebčanka. V torek popoldne je umrla v Zagrebu gospa Jelisava pl. Rukavina. Bila ie stara 101 leto in Je bila najstarejša Zagrebčanka. Vse svoie življenje nI bila nikdar bolna in Je popolnoma mirno zaspala zaradi starosti. * Poljski skladatelj Rogowski na Jadranu. V Dubrovniku se že več dni mudi poljski skladatelj LudomiT Rogowski, rodom iz Ljubljane na Poljskem. Rogowski hoče slovansko muziko očistiti tujih vplivov in elementov. On le prvi propagator nove slovanske glasbene renesanse ter želi priti v dotiko z vsemi znamenitejšlmi slovanskimi skladatelji. Na Jadran ie prišel, da se odpočije od napornega dela. * Za rezervne oficirje. Vsi rezervni oficirji, ki so prejeli železniško legitimacijo za leto 1927., se obveščajo, da ie izdan nov pravilnik o voznih olajšavah, po katerem imajo rezervni oficirji kakor doslej pravico do trikratne polovične vožnje na leto. Doslej izdane legitimacije za leto 1927 veljajo pa samo do 31. januarja 1927 in se bodo zamenjale z novimi, katere mora vi-dirati prometno ministrstvo. Udruženje ie moralo radi tega tiskati nove legitimacije in jih poslati v vidiranje ministrstvu. Cim bodo nove legitimacije overjene in vrnjene, bodo takoj razposlane. 2e izdane stare rumene legitimacije, ki so neveljavne, naj se vrnejo pododboru. Člani, ki so že aH še bodo prosili za trikratno polovično vožnjo, pa še nimajo legitimacije, jo bodo pre-' jeli v smislu novega razpisa. — Uprava ljubljanskega pododbora. 4 Beg prvega tajnika našega poslaništva v Rimu. Po slučaju Dušana Stepanovida, bivšega našega generalnega konzula v Trstu, ki je poneveril nad dva milijona lir ln pobegnil, smo doživeli sedaj nov diplomatski škandal. Prvi tajnik našega poslaništva v Rimu, Borivoje Vujid, je poneveril 35.000 lir in inzginil brez sledu. Njegovi tovariši, uradniki poslaništva, so opazili zadnje čase, da je živel zelo razkošno, vendar pa niso niti najmanj sumili v njegovo poštenost, ker so vedeli, da ima zelo bogatega strica v Banatu. Ker pa le vedno bolj razsipal denar, so ga končno začeli sumiti lu je bila izvršena preiskava blagajne, pri kateri so ugotovili primanjkljaj v znesku 35.000 lir. Tajnik Vujld je nato pobegnil. V torek je bil podpisan ukaz, s katerim je odpuščen iz službe, za njim pa je izdana tiralica. * Marijan Matijevlč v Ameriki. Kdo ne pozna junaka iz Like, dičnega Marijana Matijeviča? Ta slavni naš junak se nahaja sedaj v Ameriki in se producira pred očmi ameriških Jugoslovenov, ki mu radi nosijo na kupček dolarje in se izredno zabavajo na njegovih javnih prireditvah. Že več mesecev nastopa junak iz Like v Ze-dinjenih državah in zadnjič se je vršila njegova predstava v Woodlanu. Bila je izredno dobro obiskana in »Amerikanski Srbobran« prinaša o produkciji naslednje poročilo: Ob 9. se je pojavil na odru naš junak, Marijan Matijevič. katerega je občinstvo sprejelo z diviim vzklikanjem Ka- KRI je tekla v bitki pri Skageraku. JUTRO« št. 29 SREČKE drž. razredne loterije mr zamenjuje ^pe Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 še do 7. februarja 1927. kor vedno, ie začei Matijevič tudi tokrat svojo produkcijo z nagovorom, v katerem je povdarjal potrebo narodnega in državnega edinstva med troimen.m narodom Srbov, Hrvatov in Slovencev ter potrebo zvestobe napram državi in kralju. Šele za tem nagovorom so sledile vaje iz težke atletike. Matijevič je dvignil z zobmi 950 funtov težko železo, zabijal in izdiral je žeblje in sekal z ostro nabrušeno sabljo po mišicah, ne da bi se pri tem ranil. Zvijal je železne palice okoli vratu in okrog čela. rok in nog in naposled je završil svojo produkcijo s pretrganiem ieklene verige, kateri ie razgnal člene na sedmih mestih. Naši ameriški rojaki se niso mogli dovolj načuditi jakosti junaka iz Like. Tako kaže Marijan Matijevič našim ameriškim rojakom svojo telesno moč in silo ter iih trverja o potrebi nič manjše duševne sile, ki naj veže vse tri brate Jugoslovene v skupnem življenju. ♦ Splavar v Dravi utonil. Nad Breznom ob Dravi so v soboto splavarii izgotovili splav za tvrdko Vesnaver. Štirje splavarji so imeli nalogo, da spravijo ta splav že v soboto zvečer do broda v St. Lovrencu. Težki splav pa je obtičal na veliki skali m Se razbil. Dva splavarja sta padla v vodo; eden se je rešrl, drugi — Feliks Šantel — pa je v Dravi utonil. Trupla še niso našli. ♦ Tihotapstvo s tobakom. Iz Ljubuškega v Hercegovini poročajo, da je tinančna kontrola prišla tamkaj na sled številni tolpi, ki se je bavila s tihotapstvom tobaka. Vodja tolpe je Petar Corluk iz seia Ru-žiča. Tolpa šteje nad trideset mladeničev v starosti 14 do 25 let. Tobak so kradli po selih ter ga skrivali na krajih, ki so bili samo njim znani. Tobak so prodajali po Dalmaciji in na Hrvatskem in s ponarejenim dovoljenjem celo odkupnimi uradom tobaka. Corluk in trije njegovi pomagači so že pod ključem. ♦ Iz vojvodinske črne kronike. V hišo obrtnika Svetozarja Mitrova v Vršcu je priiomastil te dni neznan razbojnik z revolverjem v desni in bodalom v levi roki. Napadel je preplašenega Mitrova, njegovo ženo ta otroka ter zahteval, da mu Mitrov Izroči 150.000 Din Ker je Mitrov zatrjeval, da nima denarja, ie razbojnik začel stikati po stanovanju in je našel 4500 Din. Denar ie vzel otroku pa velikodušno poklonil 20 Din »za kruh». ♦ Ubegel dečko. Dne 29. januarja je pobegnil iz Zagreba 13 letni Ladislav Graf rodom iz Sente. Starši so razpisali za njegovo izsleditev 5000 Din nagrade. Dečko ie za svojo starost dobro razvit. Oblečen je v rjavo obleko sivo suknjo, na glavi nosi čepico in ie črnih las in oči. Grai je pobegnil bržkone v Slovenijo. ♦ Potriena smrtna obsodba. Apelacijsko sodišče v Novem Sadu je potrdilo smrtno obsodbo nad Žarkom Lackovičem. ki ie lansko leto, začetkom junija, onečastil Katico Waidenhof in Elizabeto Niklaus, iu potem zadavil in vrgel v Donavo. ♦ Železniška nesreča. V torek dopoldne se je zgodila na postaj.i Zlatar pri prihodu tovornega vlaka iz Zagreba težka nesreča ki je zahtevala človeško življenje Ko je skladiščnik Franjo Leskuš nesel razne zaboje v kolodvorsko skladišče ie zašel med dva vagona, ki sta ga stisnila Nesrečnež se ie takoi zgrudil nezavesten na tla. Odpeljali so ga sicer takoj v bolnico v Va-raždinu. vendar je že na potu umrl. Pokojnik je bil med svojimi tovariši zelo priljubljen. ♦ Požar v zagrebški trgovini. V zagrebški manufakturm trgovini E Friedmanna je v toreK zjutraj izbruhnil požar, ki ie uničil mnogo blaga. Gasilcem se >e končno posrečilo omejiti ogenj, vendar ie bila vsled dima in vode vsa blagovna za'oga znatno poškodovana. Škoda se ceni na pol milijona dinarjev. ♦ Požtb v Št. Janžu. V Št. Janžu' na Dravskem polju ie v pondeliek zvečer pri posestniku Juriju Kanclerju izbruhnil požar. ki ie vpepelil hišo in gospodarsko poslopje. Škoda 'e znatna m tem občutljivejša, ker ie nesrečna rodbina sredi zime ostala brez strehe. Jen Katfer" Koian hranljivost in milina okusa nedosegljiva. ♦ Nenavaden samomor na otoku Šipanu. V malem ribiškem selu Sučurac na dalmatinskem otoku šipanu ie skočila te dni žena ribiča Kata Leševič v domači vodnjak Sosedi so sicer takoj prihite:i na pomoč vendar so jo potegnili iz vodnjaka že mrtvo. Samomor je povzročil na otoku veliko senzacijo, ker ie bil to — kolikor pomnijo - prvi na Šipanu + Ceberarstvo ie propadalo, dokler niso slovenski čebelarji upeljali modernega panja. Kak je ta, ti pove knjiga. »Naš panj«. Dobiš jo po vseh knjigarnah ali franko po pošti za Din 42.50 pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 145 * Vse gube v licu odpravi potom najmodernejše masaže »Radioaktivni »rado«. Salon de Beauté, O. Fettich-Frankheim. 179 * Orožje, lovske potrebščine in vsa popravila orožja najceneje pri puškarju F. K. KAISER. Ljubljana. 20 * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. * Calderara milo za britje je v kakovosti neprekosljivo. 60 lz Ljubljane u— železniški ravnatelj Ignacij Sega f. Včeraj popoldne je preminul v Ljubljani bivši ravnatelj državnih železnic inž. Ignacij à e g a. Pokojnik je kot izvrsten strokovnjak jlužii dolga leta v mašinski službi pri Južni železnici, kjer je postal po prevratu Jet strojnega oddelka in podravnatelj. Po prevzemu Južne železnice s strani države je bil i.ekaj časa tudi ravnatelj ljubljanske železniške direkcije. Pokojni je dalj časa bolehal na srcu in je sedaj podlegel hudi bolezni. Pokoj njegovi duši I u— Prvi pravi .-uski film smo naposled vendarle dobili tud; v Ljubljano Kino »Matica» predvaja od torka film »Poštarjeva hči«, ki ga je po Puškinovi noveli izgoto-vila sovjetska filmska tvrdka »Mežrabpom Rus« v Moskvi. Film kaže vse posebnosti in vrline, po katerih Siovi sovjetska tilm.-ka industrija. Dejanje nam kaže verno sliko življenja, da imaš podoben instinski vtis, kakor kadar glediš m poslušaš Hudožestve-nike Režija ie zato mnogo boljša, mnogo bol.j resnična od nemške in ameriške. Nastopajoči glavn; igia'ci člani moskovskega gledališča, so umetniki najvišje kvalitete in imena Moskvin. Malinovska in druga bi imela že davio svetovni sloves, ako bi ti umetniki nastopali mesto v Rusiji v Berlinu ali Hollywnodu Bre7 dvoma pa si ga bodo tudi iz Mo-kve kmalu priborili. — 16. FEBRUARJA 1927 — I. reprezentančni ples SLUŠATELJEV LJUBLJANSKE UNIVERZE. UNION. U seia celokupnega damskega komiteja za I. reprezentančni ples bo v pet-k 1 t. m. ob 15.30 v damski sobi kavarne Emona. Vabil za to sejo ne bomo razpošiljali! rih. Vse maske pasirajo kontrolo, kjer dobijo kontrolni kupon, s katerim imajo dostop v dvorano. Ta kupon naj maske ohranijo do konca, ker ga morajo na eventualno željo pokazati kontrolnim organom. Diskretnost pri kontroli zajamčena Druga podrobna navodila sledijo v petkovi in sobotni številki »Jutra« — Odbor n— Društvo nameščencev mestnega do-hodarstvenega urada v Ljubljani priredi dne 5. februarja v Mestnem domu svojo II. predpustno veselico. Preskrbljeno je, da se bo vsakdo, ki se potrudi na veselico, dobro zabaval in po postrežen z izvrstno, ceneno pijačo in jedačo. Začetek ob 8. uri. Ker je čist! dobiček namenjen onemoglim članom društva, vljudno vabi — Odbor. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 2 prestopka obrtnega reda. 1 prestopek prekoračenja policijske ure, i izgred na ulici. 1 prestopek hoje po železnici, 1 prestopek žalienja straže, 4 prestopki pasjega kontumaca in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi vlačugarstva in 1 rad; splošnega suma. u— Vlomilec, ki straši v Justičnl palači. V noči na 31. januarja je vratar justične palače Ivan Zaje. stanujoč v palači nakrat začni, da skuša nekdo vdreti v njegovo stanovanje. Cim pa je vstal in se približal vratom ie šum pred vratmi ponenal, znak da je neznani vitrihar izginil. Tekom noči ie storilec še dvakrat skušal vdreti v stanovanje. Ker ie imel vlomilec smolo pri Zajcu, je odšel nato pred vrata stanovanja Ivane Brenčičeve in skušal vlomiti tam Bil pa je tudi prepoden. Neznani vlomilec se je skril bržkone že zvečer v poslopju mogoče pa je tudi, da je prišel v palačo šele ponoči s pomočjo ponarejenega ključa HENNY PORTEN u— Lovski ples. Kakor je bilo pač pričakovati. je lovski ples di.bro uspel gmotno in zabavno; zadevoljno je SLD, ki je ples priredilo, kakor tudi vsi, ki so se udeležili te neprisiljene predpustne prireditve. Velika dvorana na Taboru je bila prav okusno okrašena Na cdru je bilo postavljeno mogočno pečevje. na čegar vrhu je stal gams, v vznožju in pobočju pa so životarile druge živali Med pečinami pa so bili godci vojaške godbe, ki so neutrudlji-vo svirali zibajoče valčke in tudi precej moderne plese. P'fsni konservativci, po večini odrasli, so s ploskanjem zahtevaii valčke, mladina seveda pa se je hotela pro-ducirati s svojo moderne šolo Najbolj so prišli na svoj račun oni. ki so na vse melodije vso noč p'esaii svoj priljubljeni »charlston« Po stenah so med sveže zelenim bršljinom viseli divji peieiini in nekaj ruševcev. kar je znatno dvigalo slikovitost dvorane Nad plesiščem med močno žarečimi žarnicami, pa je plavala čudna plesalkam in tudi piesalcem manj priljub-jena ptica štorklja Tud; paviljoni, kjer se prodajali prav izb -mo in ne predrago kapljico ter prav okusna jedila so bili lepo opremljeni in še lepše zasedeni Res izredno ljubki so oili rekareri kroji dam V »Pobelini« si videl krasen star francoski lovski kroj izza časa Ludvika XIV., v pa-vijonu »Siva do;ina«. ki ni bil baš na posebno ugodnem mestu, so predle ljubke paj-čice, v »Črnem grabnu« seveda so životarile prav simpatične rokovnjačice Pes:rost slike priredi ve. posebno plesišča so pospešile razne športne In narodne noše Za nabavo med godbenim' pavzami ie skrbel Mehikanec s svojim ubogljivim medvedom ki ie rudi poskuša1 olesat' moderne plese Ko pa se je iela bližati rana ura. je velik de' plesalcev odšel v podzemlie. v bar kjer so rb zvokih sokolskega salon, orkestra zaključili zelo nnimirano in prijetno priredi ev Med udeleženci meščani in po-deželani so bili zastopani razni naši domači visoki funk.n^narii in tudi nekaj zastopnikov tujih držav, ki so se prav laskavo izrazili o naših neumornih lovkah in lovcih HfcRNHARD GOTIKE AGNtS ESTERHaZY n druge' lira-ke zvezde >o' zas opani prt in pri POŠTARJEVA HČI Najlepši ruski filmski umotvor najnovejše dobe. Krasni igralci in neprckosljivi v svoji umetni« ški igri. Predstave ob 4., ool 6., pol 8. in 9. uri. KINO MATICA u— Črno-bela redn'a. Oficijelni sprejem od 20.30 do 31 ure Točno nb 21.15 sprevod j mask, zato je želeti da se zberejo vse ma 1 ske vsaj do 21. v zanje določenih prosto- Hitite, še oanes in dvignite svoje vloge v banki Pat & Patachon da ne bo prepozno. Predstave ob 4., V26., 7s8 in 9. uri KINO IDEAL Se vedno znižane cene v manuf^ktupni trgovini 3rsio S lbar. St-ri trg 2i SfU SI Krasna izbira Din 350—700. Športne bluze in krila Din 70—140. F, in I. GORICAH. Ljubljana, St. Petra c. 29. Oglejte si razstavo v izložbi 1 u— Okraden na veselici. Na maškeradni veselici na Strelišču pod Rožnikom je neznan tat ukradel dne 30. jan. Mi.anu Sen-koviču lepo črno suknjo, vredno nad 2000 Din. — Oškodovanec je tatvino sicer kmalu opazil, vendar se je uzmovič umaknil že preje na varno in izginil, u— Namočena poleno v ka pri Fr. Kham. 58 u_ Zasledovan tat. Pred dnevi se je zglasil pri posestniku Janezu Pervinčku v Previnah 17 letni Jože Strmljan iz Kolovrata. Ponoči se je mladi pokvarjenec splazil v drugo sobo ter uk.adel svojemu gostitelju več dragocenosti ter suhega mesa in jajc v skupni- vrednosti 2000 Din. Strmljan je po tatvini pobegnil proti Ljubljani, kjer se sedaj skriva pred aretacijo bržkone pri kakem svojem znancu. Iz Maribora a— Društvo za varstvo in re.'o živali v Mariboru ki se ;e ustanovilo 1. 1923 po razpustu nemškeg.i »Tierscliutzvereina« ima po svojih pravilih predvsem namen, blažiti človeško nrav. vzbujati milosrčnos in sočutje do živali ter zebranjevati njih pretepanje, mučtnje in zlorabo. Po svojih članih gleda drušivc na to, da se ne lovijo ne uničujejo k ris ne ptice, da se jim pozimi na primernih krajih p. klada hrana ter v pomladi na-tavljajo vališča. Posebej širi društvo še razumevanje za dobička nosno rejo domače perutnine. V to svrho je priredilo zadnji dve leti razstave s sejmom plemenskih kokoši, gosi in rac. Marljivim rejcem štajer-ke kokoši ki je za naše kraje priznam iijjboljša kurja pasma le razdelilo društvo tudi denarna darila znesku Din 1250 V dosego . dela lože š'oka. a— Mariborski gasilci so imeli 29 januarja 56 občni ia ka erem je govoril »prvi slovenski iu^an» dr Lerec* §odn?k? Tadej bo plačal 100 Din globe. Dne 4. novembra je namreč naletel na nekem gostilniškem dvorišču v Ljubljani ua gospo Cilko. Ker pa Tadej, ki je izvrsten vrtnar, ne zna zalivati samo svoje rožice, temveč tudi vedno žejno grlo. seveda z vinom, je Cilka nanj zelo huda. Na dvorišču ga je jela zmerjati- da zapeljuje njenep moža, da skupaj popivata. Tadej je bil hud. dvignil je svoj dežnik in namlatil ž njim Cilko. Tedaj je pa prišel čez dvorišče njen mož Zeh-ta. ki se je zanjo potecnil in Tadeja oklofu-tal in opraskal. Zdaj bosta pa oba prijatelja trpela, saj bo tudi Žehta plačal 50 Din. • Lenka v Domžalah peče dober kruh, ki ga potem njene uslužbenke prodajajo po vaseh. Med vsemi je največ prodala delavka Micika. Za plačilo je dobivala zajtrk in 10 odstotkov od prodanega kruha Micika je bila že več tet v tej službi. Prosila je gospodinjo, naj ji da nekoliko več zaslužka, a Lenka ni o tem holela ničesar slišati. Ko je Micika že par 'et služila in ni dobila višje plače, je jeia sama pridrževati denar za prodani kruh; gospodinji je pa rekla, da ji ljudje ne plačajo kruha. Tako je Micika kasirala par let d<> nar in si ga često pridržala Z denarcem je šla potem v goslilno. kjer je veselo popivala 5 svojim fantom, ki ;e zelo ljubil svojo pe-tično izvoljenko. čeprav Micika sicer ni posebno privlačna. To se je godilo že pred tremi leti Ker pa Micika ni prinesla že tako dolgo faea denarja za kruh. se je gozdevalo gospodinji sumljivo in sta zato skupaj nastopili pot po vaseh. Lenka se ,e kmalu prepričala, da ji je dekle lagalo in holela jo je odsloviti. Pa je punca gospodinjo preprosila. če?, da ji bo vse povrnila. Lenka jo je res obdržala. Leta 19-4. pa si je jela Micka spot pridržavnti denar in morala je iz elužbe- Lenka bi jo rada naznanila, pa so ji branile znanke, ki se slbo razumelo na postavo, naj nikar ne naznani, češ. da bo morala potem plačevati še za ričet. ki ga bo jedla Micika v zaporu. Pa so bodili tam po Domžalah orožniki in slišali nekaj zvoniti o Miciki, čufatvornih vrelcev pistiam ki je ukradla materi 500 Din. Pozanimali so зе zanjo in zvedeli, da je res olajšala matjr za 500 Din, a mati ni marala, da bi bila hči zaprta. Obenem so pa zvedeli orožniki, da je Micika zelo veseljaška, da rada plačuje za pijačo in da ta denar ni njen. Šli so k Lenki in kmalu zvedeli kako in ka; Micika se bo 3 tedne hranila z ričetom in Lenka je zadovoljna, da ga ne bo ona plačevala. Minister Dušan Sernec preti „Jutru" V volilni borbi pred skupščinskimi vo» litvami L 1925 smo o takratnem poslan» skem kandidatu in sedanjem ministru za javna del« inž. Dušanu Scrnecu prinesli v * člankov, ki ^o kritikovali njegovo de« lovanje kot bivše 1 ravnatelja elektrarne na Završnici. Ra !i teh člankov je inž. Du« šan Sernec še i. 1925. proti takratnemu na» štmu odgovornemu ured.iiku vložil tiskov« no tožbo, ki ^e je vlekla do marca 1. 1926. .1 je bil takrat naš odgovorni urednik ob« sojen le po čl. 111. starega avstrijskega za« kt.na radi ure ' iške m -.izliivosti, ker do> tičnega članka ni bral. Medtem pa ie sto» pil v veljavo meseca avgusta 1. 1925 novi tiskovni zakon, ki pa ne pozna podobnih določil, kakor jih je stari avstrijski tiskov« n- zakon, in vsled česar je odpadla po na« šem mnenju dolžnost objaviti sodbo, ki je bila izrečena še po starem avstrijskem ti« skovnem zakonu. Kljub temu pa je inž. Sernec poskušal doseči, da bi mi objavili to sodbo ter je še lansko leto našega ta« kratnega odgovornega urednika tožil, to» da s tožbo je propadel, ker jo je oprl na stari tiskovni zakon, dočim je bil novi že v veljavi. Ta novi zakon pa je izrecno uki» ci' vsa določila starega avstrijskega tiskov« nega zakona. Jeseni lansko leto je na« sprotnik dosegel, da je sodišče našemu od« govornemu uredniku poslalo sodbo z na« ročilom objave. Sodbo pa smo vrgli v koš, ker po našem mneju ta zahteva ni bila upravičena. Na tiskovno tožbo, ki jo je nato vložil irž. Dušan Sernec ter jo oprl na novi ti» skovni zakon, se je v torek vršila pred tu« kajšnjim deželnim kot tiskovnim sodiščem glavna razprava, pri kateri je bil raš od« govorni urednik oproščen obtožbe, ker ni objavil navedene sodbe z utemeljitvijo, da je bil svoječasno naš odgovorni urednik obsojen le radi -«reftopka zanemarjanja uiedniške pažnje, ki pa ni identičen s se« danjim pregieškom klevete in uvrede, vsled česar se tudi po novem tiskovnem zakonu objave sodbe, ki je izšla še po starem avstrijskem tiskovnem zakonu, ne more več zahtevati. To je morda edini slučaj te vrste v ti« skovnih zadevah, ker gre za sodbo, ki je i?šla še po starem avstrijskem tiskovnem zi'kcmu in so bili drugi slučaji že davno rešeni. Novi tiskovni zakon se na podob« ne slučaje ni oziral in manjka v njem do« ločilo, kako je postopati v takih slučajih, vsled česar je moralo sodišče izreči pro« storek. Našega urednika je zastopal odvet« cik dr. Klepec. Za inž. Serneca je smola, da je s svojo tožbo proti «Jutru» propadel na dan. ko je postal minister, kar je vsekako slab omen za njegovo ministrovanje. Al s? že vpisan v vol lri imen k? ■ azpoHIJamo vulk mul| po v»em (vetu. N» arni l«4 proti ■f SS revrtll. trganju po dih. iiUt. Dobi и kot -Pi Q«" "УррЕ I kock» ln .0«ni«- gacsgj »отргем' v - v siki lekarni. Zh Pridobivanje mulja. stopttro L. Sohreiber, Zagreb, «ne 16. u m. je priredilo naše sokolsko društvo J. 2a-garjevo dramo v treh dejanjih »Vrtinec«. Igralci so izborno izvršili svoje vloge in prav lahko bi se pokazali s svojimi zavestnimi nastopi tudi na večjem odru kakor je naš v Planini Angeia (sestra Mila Mrhar-jeva) je bila energična mlada gospodinja in se je popolnoma uživela v svojo vlogo, da se ie spretno vrtela v vrtincu življenja med ponosnim svojim možem Tonom in bolj sanjavim Petrom (brat Vinko Molk). Mati Lena (sestra Ivanka Ožbolt) je s pravo ljubeznijo ta z vso nežno čuječnost-jo verne slovenske stare mame spravila iz vrtinca grešnih prilik na pravo pot poštenega življenja svoja sinova in nevesto. Njeni ginljivi spomini in pretresu! oči vzkliki so presunili Petra, da je ohranil svojo duševno krepost, da se ni vrgel v vrti-ncc živijenskih zmot. Dosegla je z opozo-ritvami na dolžnosti staršev do malega otroka v zibelki, da nista mlada zakonska zapustila domačega krova in rodne grude. Težko ie bilo Petrovo slovo, a tolažila je "jbeio staro mater bratovska sprava, ki ie streznila tudi previhravo Angelo, da se j c zopet oklenila svojega moža. Naša Lena je dokazala na odru v vrtincu življenja, da uradi materinska skrb srečo tudi velikim otrokom, ako čuva meno oko nad njimi. Vrlemu režiserju in marljivim igralcem kličemo: Vztrajajte v ljubezni do našega ira. da se dvignemo v prosvetnem delu med našim obmejnim narodom!« — Pričakovali smn nekoliko večje udeležbe od strani naše mladine. Po dovršeni drami je imelo sokolsko društvo svoj občni zbor. Prejšnji za naše razmere delavni odbor se ie pomnoži! s par člani in upamo, da bo naše delo letos še uspešnejše. Novi odbor lad*ar»ka bo dobavila Jugoslaviji vašo n« na račun reparacij Iz Budimpešte poročajo: V smislu mirovne pogodbe je Madžarska dolžna dobaviti Jugoslaviji vagon-ski materijal. V trgovinskem ministrstvu se je sedaj izdelal produkcijski načrt za to dobavo in se je kartelu madžarskih tvornic vagonov dalo naročilo za izdelavo potrebnega vagonskega materijala. Prva partija vagonov bo izročena Jugoslaviji meseca decembra t. 1. = Državne dobave in carinik« olajšave. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo gospodarskim zbornicam okrožnico, iz katere povzemamo: V zakonu o splošni carinski tarifi so predvidene v svrho pospeševanja domačega gospodarstva za različne predmete gotove olajšave in prednosti. Te olajšave obstojajo v oprostitvi uvozne carine za gotove preidmete, ki se doma ne izdelujejo in ki ве uporabljajo za izdelovanje ali popravo predmetov v domačih industrijskih podjetjih. Teli olajšav so deležni tudi uvozniki, ki so dobavitelji za državo, kakor tudi domači industrijei. ki so prevzeli državno dobavo. Državna oblastva itd. določijo v li-citacijskili pogojili iu drugih pogodbah, da je dobaviti blago franko in ocarinjeno Beograd ali ua drugem mestu. Nekateri dobavitelji izigravajo to določilo tako, da kalkuli-rajo v svojih ponudbah ceno vključno carino, in si pridobijo kasneje od generalne direkcije carin oprostitev carine. S tem trpi država dvakratno škodo: ker izgubi carino in ker se licitantu (dobavitelju) izplača za dobavljeno blago vsota, ki je za carinski znesek višja. Da se izogne taki neopravičeni obogatitvi in da se prihranijo državi nepotrebni stroški, je finančno ministrstvo zaprosilo ministrstvo za trgovino in industrijo, da izda primerna navodila. Strogo se bo moralo paziti tudi na to. da se naslovijo inozemske pošiljke vedno neposredno na dobavitelje in ne ua naslov dotičnega državnega oblastva. = Produkcija piva v Sloveniji. Sedaj obratujejo v Sloveniji tri pivovarne, last d. d. pivovarne -rUnion- v Ljubljani, Laškem in Mariboru. 1er ena manjša samostojna pivovarna v Mariboru. Kapaciteta vi-eh treh pivovarn «Uniona» znaša letno 235.000 hI. Zaradi nepovoljnili prilik pa ne izrabijo te pivovarne niti polovice svoje kapacitete. V poslovnem letu 1925./26. so proizvedle samo 97X100 hI piva (v i. 1924./25. Î25.000 hI in v 1. 1923./24. 155.000 hI). Najbolj je v minulem poslovnem letu (od 1. septembra 1925. do 31. avgusta 1926.) padla produkcija piva v Laškem. Vzrok nazadovanju produkcije piva je v velikem nazadovanju konsuma piva. — Nazadovanje cen na dunajskem tržišču jajc. Z Dunaja poročajo: V skladu s splošnim tržnim položajem so cene na dunajskem tržišču jajc malo popustile. Ponudbe svežega blaga so se povečale, dočim je povpraševanje bolj slabo. Konservnega blaga skoro ni več na tržišču. Prav tako je malo na razpolago jajc. vloženih v apno. V trgovini na debelo se oferirajo: prvovrstna jugoslovenska in madžarska eksportna jajca po 19 — 19.5, originalna madžarska 175 — 18, poljska I. 17, II. 15 — 15.5. v apno vložena 12 _ 15 grošev za komad. = Mariborsko tržišče usnja in kož beleži naslednje povprečne cone: konjske kože 75 do 100 Din komad, goveje kože 11 — 13, telečje 15 — 16, svinjske 7 — 8, gornje usnje 75 — 90, podplati 60 — 75 Din za kg. — Spremembe na zagrebški borzi. S i. t. m. se je na zagrebški borzi opustil izven-kulisni promet. Borzno vodstvo je izvršilo VŒ KLJUt najboljše. najtrpetnejs«. zato najce.ne.jse novo porazdelitev časa, po kateri se bo vršil promet z devizami od 11.20 do 11.50, z bančnimi vrednotami od 12.05 do 12.15, z industrijskimi in trgovinskimi vrednotami od 12.15 do 12.25 in z državnimi vrednotami, zadolžnicami in obveznicami od 12.25 do 12.35. = Trošarina za navadno vino v Sloveniji V 1. 1926. je bilo v Sloveniji zatrošarinjeno okrog 33 milijonov litrov običajnega vina proti okrog 31 milijonom v predhodnem letu. — Kriievska industrijska d. d. v Ljubljani bo imela 23. februarja t. L ob 3. popoldne v prostorih podružnice Slaveneke banke v Ljubljani izredni občni zbor z dnevnim redom: 1.) Poročilo upravnega sveta. 2.) Volitve upravnega in nadzorstvenega sveta. 3.) Slučajnosti. = Naraščanje nezaposlenosti na Dunaju. V drugi polovici januarja t. 1. se je število nezaposlenih na Dunaju povečalo za 4405 na 99.453 oseb, vendar je to število napram enaki dobi lanskega leta za 5083 oseb manjše. = Poloni velike budimpeštanske tekstilne tvrdke. Iz Budimpešte poročajo, da je po dalje časa trajajočih težkočah ustavila plačila velika tekstilna tvrdka Rosenberg, Klein & Garai, ki je zaprosila za uvedbo prisilno-poravnalnega postopka. Tvrdka ima okrog 210.000 jiengov nekritega dolga. = Pogajanja za podaljšanje poljskega pe-trolejskega kartela se bodo prihodnji teden nadaljevala v Varšavi. Razlike v mišljenjih so večinoma že premostene. Samo glede trajanja kartela še vladajo različna mišljenja. Z več strani se zagovarja misel, naj bi kartel trajal le 1 leto. 2. februarja. ZAGREB. Bančni papirji v glavnem nc» spremenjeni. Od industrijskih so bile za* kij učene Trbovlje po 385—390, Dubrovač» ka po 400—405. Vojna škoda čvrsta. Promptna zaključena po 335, za februar po 334.5, za ultimo aprila po 338.5—340. — Zaradi praznika je bilo danes poslovanje malo manj živahno. Povpraševanje zmer« no, a tudi ponudbe niso bile obilne. Na» rodna banka je pokrila nekoliko Londona in malenkost Prage. Skupni promet 5.2 mi« lijona dinarjev. Kotirale so devize: Am* sterdam izplačilo 2274—2280. Dunaj ček 801—804 Budimpešta 995.5—998.5, Italija izplačilo 24253—244.53, London izplačilo 275.95—276.75. Newyork ček 56.72—56.92, Pariz izplačilo 223.75—225.75, Praga izpla» čilo 168.25—169.05, Švica izplačilo 1094— 1097; efekti: bančni: Eskomptna 105—107, Poljo 16—18, Jugo 102—103, Praštediona 940—942.5, Srpska 135—136. Ljubljanska kreditna 149—150, Narodna 4500—0; indu» strijski: Dubrovačka 400—405. Gutmann 250—300. Isis 49—50, Slaveks 118—140, Sla« vonija 35—37, Trbovlje 385—390. Šečerana Osijek 510—530, Drava 465—500. Impex 50—0; državni: investicijski 83—83.5, agrar ne 50—0, Vojna škoda promptna 334—335, za februar 334.5—335.5. za marc 0—337, za april 338.5—339. Plamen laže HENNY PORTEN BEOGRAD: Devize: Dunaj 800.8—803.8, Berlin 1349—1352, Budimpešta 996.5— 999.5 Italija 243—245, London 275.5—276.7. New« vork 56.74—56.44, Pariz 223.41—225.41, Pra« ga 168.25—169.05, Švica 1094—1097. CUBIH. Beograd 9.1375, Berlin 123.175. New York 519.75, London 25.21125, Pariz 20.45, Milan 22.175, Praga 15.40. Budimpešta 90.8625, Bukarešta 2.8125. Sofija 3 "5. Dunaj 73.375. Varšava 57.50 — 61.25. TRST. Devize: Beograd 41 — 41.75. Dunaj 325 — 335, Praga 69 — 70. Pariz 92.25 uo 92.75, London 113.20 — 11370, New York 23.30 — 23.55, Curih 448 — 456. Budimpešta 405 — 413, Bukarešta 11.75 — 12.75; valute: dinarji 40.50 — 41.50. dolarji 23 do 23.40. DUNAJ. Devize: Beograd 12.455 do 12.495, Berlin 167.85 — 168.35. Budimpešti 123.87 — 124.17. Bukarešta 3.885 — 3.905. London 34.37 — 34.47. Milan 30.18 — 80.28. New York 708.225 - 710.75. Pariz 27.88 do 27.98, Praga 20.974 — 21.054. Sofija 5.105 do 5.145, Varšava 79.19 — 79.69. Curih 136.34 do 136.84; valute: dinarji 12.425—12.4S5. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.15, v Berlinu 7.41, v Londonu (popoldne) 276, v New Yorku (1. t. m. po borzi) 1.76 in tri čelrtiuke. Vreme Dunajska vremenska napoved za cctv-tek: Milo in jasno vreme. V alpskih doli« nah nočna slana. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo spre« menljivo, toda večinoma jasno. Tempera« tura od 2 do 7 stopini Morje mirno. Sobo za 2 gospoda z vso oskrbo sprejmem za 150 Din tedensko na Sv. Jakoba trgu 5. 2040 Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'-ч, Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjši znesek Din Obrtniki; Pevski odsek Obrtniškega društva v Ljubljani ima Izjemoma tvojo vajo dane^ ob 20. uri v salonu restavracije pri Mraku. Tovariši, udeležite se iste točno in poluoštevilnol 3112 dob*' Perîektno kuharico % dolgoletnimi spričevali, zdravo in pošteno, n«- nad 42 let staro sp'ejmem — Vprašati od 9.—11. ure in od. 1.—2. ure v Vegov: ul St. 2/1 — levo. 284» Gospodična zmožna slov., nemške in deloma srbo-hrvatske korespondence. kakor tudi drugih pisarn, del, išče v Ljubljani za nekaj ur dnevno — donoldne ali popoldne — primernega dela. Nastopi s 15. febr. ali pozneje. — Cenjene ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod «Postranski zaslužek A. S.» 2928 Prodajalec ali prodajalka usnja ki je Se izvežbsn v tej stroki, dobi službo v mestu. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Prodajalec usnja». 3037 Sobarico pošteno in spretno, staro od 18—22 let. ki govori hrvatsko in po mogočnosti tudi nemško. «prejme Zofija Popovič. supruga upotekam, Stari Bečej. Ba&ka 2887 Železninarja zmožnega slov in netnSčlne sprejme kot komisijouarja veletrgovina г železom — Ponudbo ua oglas oddelek «Jutra» pod šifro «F 250». 2375 Posredovalca prvovrstnega z dobro praK-so, ki bi znal pri parcelaciji £0zda na Štajerskem doseči ugodne cene za prodajalca, iščem proti dobri proviziji Ponudbe po 'i Šifro «Posredovalec» na oglasni oddelek «Jutra». 2787 Inteligentna gdč. perfektno zmožna nemščine, ki zua kuliati in šivati — dobi službo kot pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Karlovae». 8107 Učenca za trgovino z ивпјеш ln čevlji sprejmem takoj iz dobre hiže in dobrimi spričevali. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «M. K. 888*. 3103 Postranski zaslužek dober, dobijo agilne osebe, ki pošljejo oferte pod Šifro «Hranilna polica» na oglas, oddelek «Jutra». 2973 Čevljar, pomočnik rtarejSi, išče dela v Ljubljani. N.i^iov pove oglasni oddelek «Jutra» 3109 Kontoristinja zanesljiva, z izvrstno kvalifikacijo in večletno pralc-eo v zagrebški veletrgovini Poppovič, perfektna slovenska, hrvat. in nemška stenografinja, spretna strojepiska, išče svojim zmožnostim odgovarjajočo službo kot kontoristinja ali blagajničarka v kakem trgovskem ali industrijskem podjetju v Sloveniji — &e mogoče z vso oskrbo v hiši. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» jtod značko «la kontoristinja*. SUS 'šče'o Prodajalka UuSena v trgovini » met. blagom, pridna ln poltena, S dobrim spričevalom, želi plemeniti službo — najraje Ba dežolo. Cenjene dopise oa trgovino U Ste kar — Jesenice, Gorenjsko. 3011 Mladenič izredno praktičen, marljiv tn priden, bi rad Sel v kako pisarno ta pomočnika slugo. vratarja, osebnega sluge sli kaj »ličnega Simpatični mladenič govori «lov . nemžko in italijansko — Kdo? si ga želi naj piSe pod «Podjeten ndan zvest» a» oglasni oddelek «Jntra» 8563-ft Zastopnik svetovne firme, izvežban specerijski in mlevski stroki, sedaj uslužben v Vojvodini, s prvovrstnimi referencami, želi zastopati Se kako drago večjo firmo -Ponudbe je poslati na ogl oddelek «Jutra» nod Šifro .Zastopnik 8043». ' 8043 Trgovec г majhno trgovino v bližini Ljubljane, izučen tudi v lesni trgovini. iSče postranskega zaslužka kot zastopnik aH potnik — Sprejme tudi stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Vesten 4». 3104 Strojni ključavničar železotatrugar, veič atoge-ničnoga varjenja, išče delo za takjo. — JosId Belak, Slatina-Radenci. Slovenija. 8041 Polenovko uamočeao. dobite vsaki petek pri 1 Buzzolinl. delikatesna trgovina in «ajtrko valnica. Stritar-Lingarjeva ulica 51 2 spalnici s psihami ugodno naprodaj. Naslov v oglaenem oddelku «Jutra». 2735 Šivalni stroj Siuger» za krojače, malo rabljen, prodam za 1000 Din Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3023 Dvokolesa rartjs najbolje, najhitri in najceneje Flofjančil Galoše popravlja parna rulkanizacija škafar. Ljubljana. Rimsk» šesta 11 iS Snežne čevlje in galoše popravlja A Sko! ■Borštnikov trg St. 1&4C Mizarsko delavnico vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddtlek «Jutra» pod «Mizarstvo». 3102 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana.' Woilova ulica 8 88 Kože divjačine lisičje, zajčje in druge kupuje i"0 najvišjih cenah Semko, krmar v Ljubljani, TurjaSki trg št. 1. 2706 Stroje 70—b\J cm tračno žago, 1 vrtalni stroj in trezar kupim stroji morajo biti v najboljšem stanju. — Ponudbe na Fran Martine. Ljubljana. Prule 8. 3034 Psa dobermana čistokrvnega, od 6—11 mesecev starega kupi Ante O usti a Selo - Moste. Ljubljana. 3092 Krajnike smrekove in jelove, močne kupi tovarna «Vesna» v Kamniku 2530 Vilo visokopritiično. 5 sob, !-o-1-kleteno. 600 tr.' vrta, blizu tramvaja proda «Posredovalec». Sv. Petra cesta 18. 3086 Majhno hišo z lokalom ali brez njega kupim samo na proiuetDi cesti v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Takojšnje plačilo 59». 2759 Majhno vilo t-rod pribiižno 15 leti zgrajeno, s 5 sobami, kuhinjo, gospodarskimi poslopji, vrtom in njivo v izmeri 35 a v Poljčanah. 15 minut od kolodvora takoj prodam za 90.000 Din. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 2788 Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj Pokojniski zavod v Ljubljani. 2919 Železno posteljo z vzmeti prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3114 Hmelovk prodam en vagon. Pouudbe z navedbo cene na naslov: Jo?.o Tavčar, Log. Skofja Loka. 810« Družabnika (co) z 10.000 Din, ki založi v trgovino, sprejmem takoj. Lokal in stanovanje prosta. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šjfro «Družabniea 10». 3105 Opremljeno sobo separirano. z elektr. razsvetljavo in s souj'orabo kopalnice oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 8049 Konfortno stanovanje 4 sob. sobico, kopalnice in vseh pritklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 3048 Lepo sobo taliko s celo oskrbo v bližini Tabora in kolodvora takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2948 Opremljeno sobo iepo. z 2 posteljama in vhodom iz stopnic oddam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 2957 2 lepi sobi soinčn1. z elektr. razsvetljavo in separiranim vhodom, ч kratili legi, oddani takoj mirni stranki — 3 gospodičnama aH zakoncema brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2974 Sobo Priv. nameščenka mirnega značaja, te želi poročiti l višjim diiavnim uradnikom. Prednost imajo vdovci > 1 malim otrokom Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Idealen dom» 3110 Znanja želijo 3 mladeniči . zreli starosti > eaako starimi mladenkami. Ponudbe ca ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Starejši, mlajši io najmlajši». ' 8038 Gospodično ki se je peljala v ponedeljek opoldan z vlakom proti Gorenjski, rdeče о)Л<-čena, prosim, da pošlje svoj nailov pod «Rud^i serafln» na oglase; oddelek «Jutra». 3101 Zatekli sta se dve psici Doberman, črna rjava. Oddati jih pratno ali opremljeno, ev. j , Henriku Franzl, tudi majhen kabinet za ku- f. - , -, . hanjo oddam. Naslov pov oglasni oddelek «Jutra». 3030 Stanovanje 2 aii 1 večje sobe iu kuhinje išče mlad in miren zakonski par v Rožni dolini, event. ua Trlaški cesti ali eiincab Plača za pol leta naprej Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Miren» ? Pri voz 17. 2577.Ž Brezplačno prijavite oddajo stanova-uja, sobe, lokala gostilne, trgovine, delavnioe itd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno — «Posredvaleo», 8v Petra c. st 18 1698-a d p»d k• dostavlja Drva hrastov« od (odpadke od tage) Od perketov ter mehka drva po nizki ceni na dom parna taga V Scagsetti Ljubi ja na, aa gorenjskim kolodvo rom. — Pri odvezmu večje množine znaten popust 86 Osebni avto skoro nov — Stirisedeini, svetovne znamke, po selo ugodni ceni naprodaj. — VpraSasja na poštni predal St. 3, Celje. 2794 «Perniol» priznano najboljše sredstvo prot! vsakovrstnim oaebU-nam. 1 lonček 1Î Din. — Laboratorij Trolist, Logatec «738 m Knjiga o lepem vedenju, govoren ju oblačenju v zasebnem tn javnem življenju Broširana stane Din 65-—, vezana 80*— Din # Knjiga se dobi v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Nasproti glavne pošte M. Zévaco 63 Papežinja Favsta Komati ' : »V sedmem in poslednjem letu svoje sreče sva prišla v Francijo,« je nadaljeval cigan. »V Pariz... Flori je bilo takrat šest let, a Stelii dve. Vzlic preziranju in sovraštvu pariškega ljudstva smo mirno živeli, dokler se ni nekega jutra raznesla vest, da so zločinci vlomili v cerkev Sv. Cvstahija in ukrali zlato posodo, ki jo rabijo krščanski svečeniki pri svojih obredih, ln ker so rokovnjačj in drugi razbojniki, naj jih bo še tako malo prida, vendarle kristjani, to je, nezmožni takega grozodejstva, so obdolžili cigane. Nekega jutra so polovili kakih dvanajst ljudi našega plemena, moških in žensk in otrok brez razlike, in so jih vrgli v ječo. Jaz, ki sem bil tudi med njimi, sem spotoma ušel. Morda bi bilo bolje zame, da sem se dal obesiti; zakaj pet moških in šest žensk je bilo obsojenih na vešala. Med ženskami ie bila tudi Magda. Uboga Magda!...« Belgoder je na dušek izpil kozarec. Njegov obraz je bil bled in debele znojne kaplje so mu stale na čelu. »Zvečer pred tistim dnem. ko je bilo Magdi in ostalim umreti, sem šel h krvniku. Dva meseca so jih sodili in dva meseca sem pripravljal denar, nekaj s tem, da- sem prodal vse. kar smo imeli, nekaj s tem. da sem zvečer zalezoval meščane po oddaljenih ulicah. Ta denar sem vzel in sem ga nesel krvniku - -.« »Kje je stanoval krvnik?« ga je prekinila Favsta. *V Starem mestu.« je zamolklo rekel Belgoder. »V Calandrski ulici.« »In kako mu je bilo ime?« Claude!« je zamrmral Belgoder še bolj mrko. »Zakaj me silite, da moram izgovarjati n.ieeovo ime?« •Nadaljuj!« je velela Favsta. »Žel sem k njemu. Ponudil sem mu svoje zlato. Klečal sem pred njim in plakal. Zaklinjal sem ga. naj vzame za Magdo obrabljeno vrv : vrv bi se utrgala in Magda bi bila pomiloščena. Tega. da je potiei ne bi rešil iz ieče. me ni bilo skrb...« »In kaj ie storil Claude?« Vzel je mojo mošnjo z zlatniki in jo je vrgel na ulico Pograbil ie mene in me je vrgel za njo Nato se ie zanrl v hišo in ie zapahnil vrata Vso noč sem presedel nedaleč od ondod na praznem kraju. ki so ga kasneje zazidali; jokal sera kakor iz uma. Drugo jutro sem videl krvnika, ko se je odpravil z doma, in sem šel za njim na montfauconsko morišče. Dvajset minut po tem, ko sva prispela, sem videl Magdo, kako se je zibala na vrvi med drugimi obešenci, med tem ko je ljudstvo tulilo od veselja...« Cigan si je zatisnil ušesa, kakor da ga še zdaj preganja rjovenje množice, plešoče pod truplom njegove obešene žene... »ln otroka?« je vprašala Favsta. »Kaj se je zgodilo z otrokoma?« Belgoder se je zdrznil. Stisnil je orjaške pesti in oči so se mu krvavo zableščale. »Nu?« je povzela princesa. >Kai ie bilo s Floro in Stello?... Ali sta bili tudi onidve obešeni?« »Ne,« je zahropel Belgoder, »obesili ju niso: krstili so ju!...« »Nu, gotovo si ju brž razkrstil!« »Nikoli več nisem slišal o njiju,« je zastokal Belgoder. »Nikoli več ju nisem vide!... Takrat, ko so nas prijeli, so odgnali vse, moške, ženske in otroke, med temi tudi Fioro in Stello. Drugi dan po Magdini smrti sem zvedel, da je imel krvnik naročilo, naj razdâ otroke usmiljenim ljudem, ki bi jih hoteli odgojiti. Tri mesece sem pretikal po Parizu; o mojih deklicah ni bilo sledu.« »Kaj si storil potlej?« »Spet sem šel h krvniku in sem mu dejal: .Umoril si mi njo, ki sem jo ljubil. Prisegel sem. da te ubijem zato. Ce pa mi odgovoriš po pravici, ti odpustim. Dam ti zlato, ki sem ga bil nahranil, da bi odkupil Magdo. Še več: v tvojo službo stopim in postanem tvoj zvesti hlapec, varuh tvoje hiše in tvojega življenja. Reci, ali mi odgovoriš?...' — ,VprašajP~je dejal krvnik... In sem zbral ves pogum in sem ga vprašal: .Ali veš, kje sta moji hčerki?...' Toliko da nisem zblaznel od radosti, ko mi je odgovoril: ,Kaj ne bi vedel, saj sem ju sam oddal! Brez skrbi bodi. cigan, tvojima otrokoma se dobro godi: imeniten meščan ju je vzel za svoja...' Te besede so bile zame brez pomena, toda rekel sem si; .Prijazno govori krvnik in ne bo se branil povedati kje sta hčerki Res je usmrtil Magdo, a to je storil po poslu, ne sam iz sebe; ne smem ga sovražiti zato. Njegov posel mu ne veleva da bi moral pehniti ubogega očeta v obup: gotovo mi pove...'« Belgoder je težko zasopel in .prepadeno pogledal Favsto. »Kako mislite: ali mi je povedal?« je vprašal z divjim grohotom. »Gotovo da,« je mirno odgovorila »Favsta. Ne morem si predstaviti okrutneža ki bi odbil tako prošnjo.« »Motite se!« je povzel Belgoder. »Krvnik je zmajal z glavo. Pokleknil sem predeni kakor prvič, in sem ga prosil, naj rai dâ, da ju vidim vsaj še enkrat; zaklel sem se, da ju ne bom poizkuša! odvesti. Ves odgovor je bil ta, da me je prijel za ramena in me je postavil na noge. ,Znaj. cigan,' je dejal, ,da bi te morai prijeti in predati sodniku. S tem, da te tudi to pot še izpustim, grešim že v drugo zoper svojo dolžnost. Pojdi svoio pot in ne izkušaj moje potrpežljivosti.' — Kričal sem in butal z giavo v zid: vse zaman. V njegovem srcu ni bilo usmiljenja. Naposled me je zgrabil kakor prvikrat in me je vrgel iz hiše. Spet sem sedel do jutra tam kakor tisto noč pred Magdino smrtjo in sem joka.ie premišljeval svoje gorje. Zaklel sem se, da mora Claude pretrpeti vse, kar jaz trpim zaradi njega.« »Zakletev ni bila napačna.« je mrzlo pripomnila Favsta. »Samo izpolniti jo je treba!« »O. videli boste!« je rekel Bslgoder s svojim strašnim smehom. »Obvisel sem Claudu na petah, kakor senca, in sem ;*ra zasledoval, koderkoli je hodil. Tako sem zvedei. da ima hčer in da jo obožuje takisto, kakor sem jaz oboževal Stello in Fioro. Malo ie manjkalo, gospa, da se mi ni zmešalo od veselja, ko sem dobil to gotovost... Claude je po tem takem ljubil nekoga in je bil zmožen trpeti, kakor jaz trpim! Bil je zmožen plakati ob misli, da mu živi hči pri tujcih, kj niso njegove krvi in njegove vere... Njegova hči, gospa, je bila Violetta...« »Claudova hči?« je vzkliknila Favsta. »Da,« je potrdil Belgoder, čudeč se temu vprašanju. »Violetta je Claudova hči?« »Menda! Cemu bi o sovražil, da ni njegova hči? Zakaj vprašujete?« »Da bi z gotovostjo vedela, ali je Violetta res Claudova hči. Nu. če si ti uverjen ...« »Nikakega dvoma ni o tem!... ln tako sem sklenil, da udarim otroka namestu očeta, in sem se jel pripravljati na osveto. Baš tedaj pa sem v svoio žalost opazil, da so mi spet za petami. Moral sem pobegniti iz Francije. Toda cigani smo potrpežljivi. v sovraštvu prav tako kakor v ljubezni. Čakal sem, dokler se mi ni zazdelo, da so pozabili tisto istorijo. Cez nekaj let sem se vrnil; moje sovraštvo si je med čakanjem le rabrusilo zobe in moje srce js vpilo po maščevanju.» Belgoder je drgetal. Favsta ga je opazovala z mrko radoved-i nostjo. Veliko izbiro samo» veznic ovratnikov sraic no sa v c rokav c za plesne večere nudi posebni oddelek za gospode tvrka J A. ŠINKOVEC »SL K. SOSS û ubrana, Mostni trii 18-19 Nepri etne dfafce јк) licu ter ien»ko bra"< in brke odstranjuj* brc bolečin korenin«! neSko-1 Ijivo ui •»i/rnrro «redstv« «RapMentf» br. I. Din t>-Neprijetne dlak«- po rok v in nogah na večj'h |>ovr£ nah odstranjuj* «RapMent hr II Din 80 «Balzam za $ko «red tvo t»ro!" izjwian rast la*. Din 4Š — trepalnicam l-p sija' n po Din 4Л - cl-oldf» »ela dei»-vju in vlajri, nadomef bujne. Din 40 - cOntifo M J i.ojka Za Zahtevajte brezplačne ceni .ase», naja»-pešnejže biolo ju las "тћЦаји ln srbeiu «Wihra» daje obrvim ш rast ter jih barv« temno las** nalovite trajne r^ot tuje on^ul ranie dela las? k p m m i i n i zavo* greb Ilica br 50. ke in na^orlila! 54/TV Išče se dobro uvedeni potnik vinske in alkoholne stioke za Kian'S«o in okolico. Ponudbe z oznako do>eda nie^a /.aooslenia pod št Za 10.900 na oglasn oddelpk Ju ra ............................................ «MOBILE M0T0R3I MRMENIKI 177 DlESELOVi m na sesam pin PINI & и AY kompletne žage Povolim plačilni pogon Braca Fischer ! Zaareb. Pantoviak 1b. >r«0 IBIÎWB'O evtomsbisio znnrnKc t oddala -asioostvo za Si ve njo -am< качети prvovMnemu stroKOvn am •/oošteva o se p nu it>e -amo premožni seb kat-if ga>a itiraio esno sudelo ane. P mudbe pod „AVTO l/° na os'as'i oddeie" .Jutra" Proti GRIPI je najboljše sredstvo, prinaša mo\. kiju. Suvanja zs notranio in zunanio uporabo «BRAZAY» trancosko žganje z mentolom Vzame se par kaplji« v vodo za argiati usta. vrat ir grlo večkrat na dan — Za umivanie m kopel n dodaite ravno tako nekoliko f ancoskega žginia kei nt -.an!" osveži ■impak tudi desmfiscira Masaža m drg= njenie prinaša moč kliubovanja «Brazay» trancosko žganje se dobi v vseh 'ekarnah drogeruaVi in mešanih trgovinah Generalno zastopstvo tn depoi za SHS DESTILAT D D ZEMt N _ Za-top. .tvo za Slovenijo in Mcdiimurje pn A CARARON. L.II RI..IAXA Priporoča se MAST ==i I. P. •a-tni '/deiek ivrdkp £vald Pop w č Ljubljena Cena nizKa bago z »orno. 50. I 0 in 201 kg PREKAJENO MESO dni- 'Л oé. • »nudili ;l cen ■■■t Ivfte I s.! P pil v Ra lov jici 'zdHuje obieKe po angtešk i Iranoisk modi пи vedno v za oa češko in ang>eš LJaHjioa V klottfer* N¥l* 4 Makulaturnega papirja Umrla nam je danes naša ljuba mama, gospa veiio množino NAPRODAJ. Ve« pove npramtttvo «JUTRA». Karolina Kuchler po kratki mučni bolezni v starosti 65 let. Nepozaben ji spomin! Mirna peč, dne 1. februarja 192/. Draga КисМае, poročena Cu&ek učiteljica hči Anion Cnôek, kom orožn. stanice v pokoju zet Ne zamudite ogledati si najlepši film te sezije. prekrasni, originalni v sovjetski Rusiji izdelani velefilm Poštarjeva hči ki je dosegel pri popolnoma razprodanih predstavah kolosalni uspeh. Sijajni -o .n .ii'prekoiijivi v -,voji umetiiiški igri sla\-ni ru-ki igralci Ivan Mo» skvin. Vera Malinovskaja. B. Tamarin, Tihomirov in drugi. — Prekrasna igra. Izvrstna režija. — Or'g'nalni naravni posnetki iz dalne Rusije. — Krasna godba prvovrstnega umetniškega orkestra pri vseh predstavah. Elitni Kino Matica. nqt"tflpdn"i4i Uino v Linhliani Tel 124 Kdor 03 ašuje, ta napredu e! Hn ioa spominov » t- ni : fts «ei pot C» 1514 (S sliko «v orja) ireSima 8« iB o,sme fm 40- - M Naroča se pri risko'Di tadrngi v L obMtoi, Prešernova ulica 54 to- fis «D- er ■=>- KÏ. 1 bm ar 'Ју lllltMIHHI' oo >co> ovem dnevniku m diuç h virih prired' ''ave' кипз vei ie zsi'a n s« nob 'n• pa i n TISKOVNE ZADRUGE * uubiian. Prešernova ulica 54 Maspco «lav i ošte Broiuans knjiga itant ln - L)in, ve-«ana H - L> n . 'o <>o-t <■- L)m ver Potrti žalt sti javljamo pnjait i em in znancem, da je naša dvbra maii taš a, batica :n praDabica, go-pa Rozalija Sark po kratkem trpljenju v v soki staiosti 86 let zaùsnila svo;e trudne oči. Zemeljske ostanke preljube mamice pre^e'jemo v četnek, dne 3. tei iuara t t. ob 4 uri poooi lne iz hi