April 1935
NAS DOM
ŽENSKI SVET
Leto XUL 4
Materinstvo
Skrb za zdravje deteta
Novorojenček kot slabotno človeško bitje je popolnoma navezan na pomoč svoje okolice. Ako hočemo iz njega napraviti dobrega, «draviega človeka, mn moramo posvečati vso pozorno&t. V človeškem življenju ni dobe s tolilcimi in tako dalekosežnimi izpremembami v telesnem razvoju, kakor je prav v otroški dobi prvih dveh let. Posebno prvo leto življenja se otrok neverjetno hitro razvija. Zdrav novorojenček tehta povprečno 3 kg, lahko seveda tudi več, a tudi še manj.
Ob rojstvu je ves otrokov organizejn še v razvoju. Temelj že podan; toda mnogo je odvisno od tega, ali se bo mogel pravilno razvijati, premagati vse ovire in ostati ves čas v zdravili razmerah, ki so za dober razvoj nujno potrebne. Kosti deteta, notranji organi, mišice, zlasti pa živčevje, vse to je še negotovo, marsikaj šele v zarodku. S skrbno nego in pravilno prehrano začne slabotno bitje kmalu pridobivati na teži; 'to pa tako znatno, da doseže v petih mesecih dvakratno, v enem letu pa trikratno težo. Dete, ki je spočetka dokaj nerazvito in nerazumno, začne v nekaj mesecih dojemati svojo okolico, spoznavati znane obraze in predmete, izraža zadovoljstvo, veselje, pa tudi bolest, lakoto i. dr. Začenja že tudi uporabljati šibke svoje organe. V 6. mesecu sedi. y 12. shodi, malo pozneje začne tudi govoriti. Seveda ni to pri vsakem otroku enako; v s-plošnem pa velja tako.
Zdrav dojeniček dela že na prvi pogled dober vtisk. Ima fino, nežno polt in je zadovoljen. Jed mu tekne in navadno tud^ dobro spi, ako prav ravnamo ž njim in ga ne razvajamo. V pravilnih življenjskih razmerah pridobiva redno tudi na teži. Samo prvi teden po rojstvu izgubi približno 30 dkg, kar je v zvezi z velikimi izpremembami njegovega življenja. Dobro je, da ima mati pri rokah tehtnico, da lahko zasleduje, ali se dojenček pravilno razvija. Povprečno mora pridobiti dnevno 20—30 gramov.
Najpravilnejša prehrana za dojenčka je materino mleko, ki se nikdar ne moi^ docela nadomestiti s katerimkoli drugim mlekom. Poleg tega, da sestoji materino mleko prav iz tistih sestavin, ki so za razvoj otroka potrebne, treba tudi pomisliti, da prihaja materino mleko naravnost iz njenih prsi v otrokov želodček, medtem, ko je živalsko mleko izpostavljeno raz-
nemu onesnaženju in okuženju. Matere, ki se izognejo dolžnosti dojenja, se povečini niti ne zavedajo, v kakšno nevarnost spravljajo dete s tem, da mu odvzamejo naravno prehrano. Nekatere matere se dado preslepiti s tem, da izgledajo umetno hranjeni otroci na prvi pogled zelo dobro in da po teži čestokrat še prekašajo dojenčke. Toda zdravje deteta ne presojamo samo po teži, marveč tudi po tem, kako se zna ubraniti infekcij in kako prenaša bolezen. Tu pa zelo pogosto vidimo, da dete, ki ga mati doji, lažje prenese bolezen, dasi je na videz šibkejše. Poleg vseh, za ras-t in uspevanje potrebnih snovi, so v materinem mleku namreč tudi obrambne snovi proti raznim okuženjem in pa vitamini, ki krepe otroško telo in ga delajo odpornega proti boleznim, zlasti proti zelo razširjeni rahi-tidi (angleški bodezni). Če mati res ne more dojiti, kar se redkokdaj zgodi, tedaj seveda ne preostaja drugega, kakor da seže po prehrani z živalskim, t. j. kravjim mlekom, ki ga pa treba pravilno s prekuhano vodo razredčiti, in nekoliko osla-diti. — Že v 3. mesecu začne dete dobivati poleg mleka tudi še kako žličko pomarančnega ali kakega drugega sadnega soka; pozneje, namreč v 5. mesecu pa pc enkrat dnevno prav redek mlečni zdrot; in razne pireje od krompirja, špinače, paradižnikov i. dr.
Pomniti treba, da je vsaka velika iz-prememba v hrani otroku prav tako škodljiva, kakor n. pr. velika izprememba temperature. Na vse moramo dete polagoma, tako rekoč neopazno navajati. Zrak in soince sta neizmerno koristna, toda čie bi dojenčka kar mahoma že izpočetka pustili dolgo časa na solncu, ga gotovo umorimo.
Poleg pravilne prehrane je glavni pogoj otrokovega uspevanja skrajna snaga in točnost v podajanju hrane, v spanju in bdenju ter sploh v vsem. Deca mora živeti kakor ura, potem se lahko nadejamo, da bo zdrava in v poznejšem življenju sama čista, točna in natančna.
Pivo in vino množi "materino mleko prav v toliki meri kakor navadna voda. Napačno je torej naziranje, da ima mnogo mleka ona dojilja, ki pije mnogo piva ali vina. Alkohoilne pijače škodujejo materi in dojenčku, zato se jih je treba ogibati. Mati, ki ne more prestati brez piva
25
ali vina, pa naj ga vsaj uživa v prav majhnih količinah. Najbolje pa je, da se alkoholnili pijač popolnoma odvadi. S tem bo storila veliko dobrot sebi, še večjo pa dojenčku. Mleko, malinoviec, limo-
nada, ter razne domače kisle vode poleg navadne vode prav tako gase žejo. Tudi ruski čaj z žganjem in pa črna kava nikakor nista primerni pijači za doječo mater.
Zdravstvo in kozmetika
Srčne žile
Pojavljajo se krČne žile rade pri onih ljudeh, ki v zaprtih prostorih po ure in ure stoje ali hodijo. "V mladosti so ti ljudje še odporni; v srednji in višji starostni dobi pa se javlja bolezen. Njeno bistvo je čezmerno razširjenje žil dovod-nic; temu slede razne komplikacije: str-jenjc krvi, vnetje, trdovratni izpuščaji in rane v predelu obolelih žil. Najbolj pogosto obolc žile dovodnioe na površini nog. Krčne žile dovodnice se imenujejo zato, ker ta bolezen čestokrat povzroča hude krče v okolju močno razširjenih in raztegnjenih žil.
Ker imajo nekateri ljudje že prirojeno nagnenje h krčnim žilam s tem, da so stene njihovih žil dovodnic jako slabe, bi morali biti prav ti zelo previdni pri izbiri svojega poklica ter si izvoliti delo, ki ne zahteva neprestanega stanja. Nagnjenost h krčnim žilam zvišuje posebno doilgotrajno stanje v zaprtih ter zelo vročih prostorih; prav tako pa tudi hud mraz okvarja odpornost in prožnost žil. Dolga hoja navadno no povzroča krčnih žil, povzroča jo samo dolgotrajno stanje. Zaradi vsestranskega delovanja mišic pri hoji, zlasti na zraku se vrši močan, krvni obtok v nogah, zato kri v dovodnicah ne more zastajati.
Pogoj za pravilno delovanje krvnega obtoka je gotova hitrost krvi v žilah, katerih notranja površina mora biti popolnoma gladka, V težko oškodovanih krčnih žilah kri za&taja, v posameznih vozilih in izboklinah pa skoraj stoji. Močan krvni pritisk draži obolele žile ter povzroča, da se vnamejo. Zato stene ote-čejo, njih notranja površina pa postane hrapava. Posledica teh izprememb je navadno, da se v dotičnem delu žil kri strdi. Te strjene bunčice otipamo lahko s prsti na obolelih mestih nog. Razume se, da take otrdine povziročajo bolečine.
Kakor vsak drug organ, potrebuje tudi koža za svoje dobro uspevanje dovolj ki--sika in hranilnih sokov. To redno in zadostno prehranjevanje po malih kožnih žilicah-dovodnieah je zelo otežkočeno, ako jili tlačijo močno razširjene krčne žile; v istem smislu delujejo tudi otekline in večkratna vnetja v podkožnem vezivnem tkivu. Tako okvarjena koža je podvržena vnetju in dolgotrajnim izpuščajem, ki poleg vsega drugega povzročajo tudi silno neprijetno srbečico.
Zaradi teh okvar se koža zelo stanjša, gladka je kakor papir, polna brazgotin
in rjavkastordeče barve. Svoje naloge ne [nore več zadostno vršiti, ne more ščititi telesnih delov pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Nekoliko večji pritisk, mal udarec, močnejše praskanje nad bolnimi žilami pretrga tanko kožo; običajno poči tudi čezmerno razširjena žila in nastane občutna krvavitev. Ta krvavitev se ustavi, ako bolnik dvigne nogo in jo drži višje nego je ostalo telo.
Zdravljenje krčnih žil obstoji v tem, da po možnosti odstranimo vse ovire, ki zadržujejo reden obtok krvi iz dovodnic. Omejiti je treba stanje, kolikor dopušča to služba, opustiti vse neumestne noga-vične in druge tesne podveze, ki zadržujejo obtok krvi. Noseča žena naj nosi trebušni pas in naj s pogostimi izprehodi popravi ovirano krvno cirkulacijo. Stoji pa naj po možnosti malo. Zeilo umestna je umetna pomoč okvarjenemu in slablje-nemu obtoku krvi v nogah s pomočjo elastičnega ali tudi navadnega povoja, ki si ga bolnik zjutraj preden vstane tesno ovije okoli bolne noge, počenši pri prstih. Na ta način se prepreči nadaljnje raztezanje žilnih sten ter morebitno razpoka-nje kože. Vendar je nujno potrebno, da se bolnik glede povijanja prej posvetuje z zdravnikom, kajti v gotovih primerih vnetja postane lahko povijanje zelo nevarno.
Kakor za vse bolezni, velja tudi za krčne žile še prav posebno zlato pravilo: bolje preprečiti nego lečiti. žena, ki mora v svojem poklicu mnogo stati, naj se posluži vsake najmanjše prilike, da sede vsaj za par trenotkov večkrat dnevno. Nositi mora pravilno spodnjo obleko, na čevljih nizke in široke pete. Tudi gos;po-dinja in gospodar naj imata toliko socialnega čuta, da v tem oziru svojih uslužbencev prekomerno no utrujata in jih s svojimi pretiranimi zahtevami ne izročata neprijetnim in dolgotrajnim ter morda celo neozdravljivim obolenjem.
Ako kdo oboli na krčnih žilah ter ^e pokažejo morda celo že kake težje posledice, mora nemudoma k zdravniku. Ysaka zamuda se maščuje še z večjimi bolečinami in težavami.
Naša kri — prometno sredstvo. Kri v človeškem telesu služi pri vdihavanju kisika in oddaji ogljikove kisline iz notranjosti našega telesa kot nekako prometno sred&tvo. Skozi stene naših pljuč se pri vdihavanju rdeče krvne celice oblože s kisikom ter ga raznesejo po vsem telesu. Obenem pa oddajajo ogljikovo ki-
26
slino v pljnža, ki jo {)otem izdihavamo. Dobava kisika potom rdečih krvnih ceUc bi n. pr. naši možrani niti eno minuto ne mogli pogrešati. ]3rez trajne enakomerne take dobave kisika zastane delovanje možganov, kar se tudi vnanje takoj pokaže: človek se onesvesti.
Pomladne dolžnosti. Ko nastopa pomlad, ima mati narava polne roke dela, ker mora vse zbuditi k novemu razvoja. Tudi to svojo pomladno dolžnost izpolnjuje narava, toda človek, ki vlada nad njo, vrši še več, tudi on pomaga naravi, kadar sama ue zmore svojega dela. človek ume s svojim duhom izkoristiti naravo kot pomočnico, ker zna izkoristiti njeno plemenito zdravilno rastlinje za preprečevanje bolezni in podaljšanje življenja.
Mnogoštevilno plemenito rastlinje se uporablja v vseh mogočih področjih, da sc doseže naravni zdravilni učinek. Najpopularnejše pa je takozvano pomladno zdravljenje s čaji iz preizkušenih planinski!) zelisc. iz takih sestoji med drugimi tudi obče znani Planinka čaj ljubljanskega lekarnarja Mr. Bahovca. Tako zdravljenje je postalo tekom let v vsaki dru-žmi, rekli bi, neka pomladna dolžnost, ki JO radi izpolnjujejo, ker na udoben in naraven način dosega svoj namen: regeneracijo krvi, normalizacijo krvnega obtoka, temeljito čiščenje prebavnih organ, kot crevcsja, ledvic, jeter, žolčnega mehurja itd.
Znaki nerednega delovanja prebavnih organov so v prvi vrsti: zapeka, napetost telesa, gorecica, pogosti glavobol, iKsnob-nostm občutki, pomanjkanje spanja, kakor tud obolenja po sečni kislini, heme-roidi, slabost srca, kopičenje maščobe, bolezni ledvic, nervoznost in mnoge druge zivcne bolezni. — V borbi proti tem boleznim in posebno še proti nastajanju istih so prej navedeni čaji izvrsten naraven lu priprost pripomoček.
Fosfor zabranjuje zaapnenje žil. Zato je za stare ljudi jako koristno, ako uživajo čimveč jabolk, že bolje je, da jih jedo, ko so še mladi in s tem preprečijo, da se v žilah apno nabira. Kakor znano vsebujejo jabolka precejšnje množine fosforja, ki je tudi koristno sredstvo za možgane. Zato naj bi duševni delavci uživali prav mnogo jabolk. A tudi rast otrokovo in okrepitev kosti pospešuje uživanje jabolk. Zato naj mati daje otrokom čimveč jabolk ter naj jih tudi navaja na to, da si za male darove kupujejo raje jabolka namesto raznih slaščic.
Dihati pomenja živeti. Moč kreposti našega življenja obstoji v moči našefa dilianja. Ako slabo, površno dihamo, naše telo nezadostno dela in zato ni krepko. Lahko rečemo, da skoraj ^si ond mestni prebivalci, ki se ne bavijo s kakim koristnim in zmernim športom, sdabo dihajo.
Muogi ljudje po pisarnah, delavnicah, tovarnah sede po ves dan sključeno in zato vdihavajo zrak, ki navadno niti čipt ni, samo z glavnimi, velikimi sapniki. V malih, drobnih pljučnih kanalčkih pa se zrak nikoli popolnoma ne izmenja in ne prenovi. Da dosežemo popolno zračno prenovitev, moramo ob odprtem oknu delati zračne vaje, in to vsako jutro, ko vstanemo; ako hočemo sebi dobro, pa ponovimo te zračne vaje tudi večkrat med dnevom. Pri tem se postavimo ravno in pokonci k oknu, se razkoračimo, vzbo-čimo gornje telo, razprostremo na široko obe roki in na polna usta vdihnemo zrak, da se napolnijo vsa pljuča, in zopet izdihnemo. Tako napravimo 20krat, t. j. 20 krat vdihavamo in 20 krat ga izdihavamo. Tako se izračijo vsi, tudi najdrobnejši kanalčki pljuč in se napolnijo s čistim zrakom. Slabotneži, ki tega ne zmorejo, naj vsaj 3 krat vdihnejo in 3 krat izdihnejo; vsak dan bodo število vaj lahko nekoliko zvišali. Prav zaradi globokega dihanja je zdravo hoditi zmerno vkreber, se ustavljati, se okrenjati in globoko sopsti. čisti zrak je več nego pol življenja. Saj s tem, da nam obnavlja kri, nas vse obnavlja in krepi in nas dela od-porne proti raznim boleznim. Kdor je skrbel, da je dobival vso zimo dovolj čistega zraka, se lažje ubrani raznim pre-hlajenjem, hripi itd.
Olivnemu olju posvečajo v kozmetiki zopet veliko pažnjo. V tem iznova sledimo starim Grkom in Rimljanom, ki so si po kopeli natirali z olivnim oljem kožo po vsem telesu. V novejšem času že dojenčkov ne pudrajo več z riževo moko, nego jih v sklepih, pod pazduho in kjer je treba, maže jo z oljem, da se nežna kožica s trenjem ne odrgne in rani. Tudi za odrasle je masaža s čistim oljem, zlasti po vsakokratni kopeli zelo koristna. Olje vtirajo s konci prstov tako dolgo v kožo, dokler ga vpija. Ostalo olje na koži treba s kosmiči vate obrisati, da se perilo nc maže. Razume se, da tudi na obraz olivno olje dobro dolnje brez ozira na to, ali jo koža suha ali mastna. Suhe lase, ki se terejo in pokajo, ščetkamo od časa do časa s ščetko, ki jo nalahko pomakamo v olje. Dobro je tudi, da v lasišče vtcremo olivno olje, si nato zavežemo glavo, pustimo uro ali dve, ali preko noči; potem si umijemo glavo in dobro izperemo lase. Koža glave se na ta način zmehča, gornja plast se odlušči, ako se je morda luskala, a lasje postanejo mehki in se svetijo. — Še boljše nego olivno olje je mandljevo olje, ki je pa dražje.
RaxpoSil|am po pošti
garantirano čisf, trčen med lastnega pridelka, poljubno količino od 1 kg naprej. Ceno 12 — Din kg. Albin Krevs, Brusnice pri Novem mestu.
27
žena in družba
Vse ni za vsakogar. Da morata tvoriti ženska in obleka, ki jo nosi, celoto, ve že skoraj vsaka, živa obleka se razlikuje od mrtve tkanine s tem, da je povezana z onim bitjem, ki ga nosi. Ni vedno resnica, da lepa obleka tudi vedno dela lep, ugoden vtisk. Včasih je priprosta, enostavna obleka k-pžu od najdražje in na]-razkošnejše .Tako n. pr. deluje na vasi enostaven kostum vse lepše kakor najdražja promenadna obleka. Galerija, balkon, stojišče v gledišču zahteva povsem drugo obleko, kakor parter ali loža. Dama v dragoceni dekoltirani toaleti na galeriji vzbuja začudenje prav tako, kakor bi ga vzbujala, ako bi sedela v loži ali v parterju v športni obleki. Obleka, kakršnakoli že, ne sme nikoli izzivati ~ vprašanj. Biti mora eno z onim, ki jo nosi. a mora odgovarjati tudi okolici, v katero prihaja. Nekatera žena se lahko ode-ne v svilo, škrlat in krzno, okrasi se lahko z dragimi kameni, obleče najnovejše pariške modne modele... toda ako ji ni dano, da predstavlja ono, kar _ nosi, ostane vse brez pravega učinka in ni drugega kakor okrašena lutka brez življenja. Celo lepota njene obleke in sijaj njenih draguljev, na njej nekako oslabi in postane neznatnejši.
Drago ali ceneno, enostavno ali načičkano, svila ali platno, ročna ali strojna vezenina — moda se ne meni za to. Prinaša vse, in od okusa in kupne možnosti zavisi, kaj si ženstvo izbere. Gotovo je, da „lepo in okusno" ni odvisno od dragocenega. Dekle, ki zna nositi obleko, lahko napravi izreden vtisk ali nasprotno.
Največji sovražnik elegance in dobrega okusa je prenatrpanost razkošja, ki je navadno na škodo resnično lepega in živega. Preobloženost deluje nenaravno in tuje. Cim enostavnejši je okras, tem bolje navadno vpliva, samo da je_ premišljeno izbran in pravilno nameščen.
Odnos mlade deklice do mode je tudi povsem drugi kakor odnos zrele žene. Dekle ima samo eno nošo: mladost, ki
je sama po sebi največji okras. Zato jo vsaka umetnost samo kvari in ubija. Saj je videti mlado le dotlej, dokler dela vtisk neizumetniČGne narave, brez modnih in kozmetičnih trikov.	, ^
Drugače je pri zreli ženi, ko drazesti že minevajo. Tu prihaja na pomoč moda, razumno premišljen sistem, ki obstoja v borbi, da odhajajoče dražesti vendar še zadrži.
Vsaka starost, vsak temperament, vsaka okolica že po svoji prirodi zahteva svojo tipično obleko. Samo tam, kjer obleka ni le mrtev privesek, pride njena lepota, izbranost ter lepota lastnice do pravega izraza.	, j ■
Velikega pomena ter nepregledne gospodarske važnosti za vsako posamezno rodbino je, da žene ne postanejo sužnje mode na škodo svojega časa in dohodkov, ki jih imajo na razpolago. Skoraj vsi naši listi, celo dnevniki, pišejo o modi in priobčujejo modne slike. Pravzaprav pa mora vsaka žiena sama vedeti, oziroma mora dobro pretehtati, kaj si od sočasne modo lahko vzame, in kaj naj odkloni.
Pri graditvi hiše imej besedo tudi žena. Gospodinja oskrbuje dom in preživi največ svojega časa v hiši. Ona najbolje pozna solnčne in senčne strani stanovanja Prav ona dan na dan drago plačuje nepravilno in nepraktično ureditev sta-vanjskih prostorov. Žena najbolje ve iz lastne izkušnje, kako bi moralo biti stanovanje razdeljeno, da bi imela z njegovim urejanjem čim manj dela, kateri prostori naj bi bili zvezani mied seboj, da bi najbolje ustrezali svojemu namenu. Zlasti glede kuhinje, shrambe, kleti bi vsekakor preudarna žena najbolje vedela povedati, kakšni naj bodo ti prostori, da ji bodo pri njenem delu dobro služili. Zato bi morala pri gradnji lastne, hiše vedno soodločati tudi žena gospodinja, ki pa se mora prej poučiti, kaj je v današnjih časih mogoče izvesti in kaj ne sega pregloboko v žep. Praktično, a ne pretirano drago, to bod? njeno geslo.
• Praktična navodila
Cvetlice v stanovanju
Cvetje prinaša v zaprte prostore veselje, življenje. Zlasti imamo radost z onim cvetjem, ki smo ga sami vzgojili in ga s svojimi rokami negujemo. Na pomlad moramo cvetlicam lončnicam posvetiti posebno pozornost; saj se tudi v njih vzbuja novo življenje, pojavlja se življenjska moč, ki se končno sprosti v rasti in cvetju. Lončnice potrebujejo nove zemlje, da črpajo iz nje sokove, ki jih potrebujejo za razvoj.
Pri presajanju iz lonca v lonec jemljemo samo za debelost prsta večjo posodo od prejšnje. Nove lonce namakamo dve uri prej v vodi, ker se sicer zemlja prime lončene steno, da je naslednje presajanje otežkočeno in za cvetlico škodljivo. Stare, že rabljene lonce umijemo v vroči vodi in jih odrgnemo z ostro sirkovo ščetko, da odstranimo mah in vse njegove škodljive klice. Tudi lesene cvetlične posode očistimo na ta način.
Kako presajamo? V levico položimo na dlan narobe obrnjeni lonec, tako da gle-
28
da rasilina navzdol in pride med srednja dva razširjena prsta. Z desnico oprezno uclarinio po dnn, da se prst loči od korenine. Pri pomladnem presajnju naj bo zemlja t starem loncu bolj suha," da ie otrese od koreninic, ki jili malo poreže-mo. Režemo pa povečini le lasaste korenine, ki kakor tkanina zamrežijo zn-nanjo stran zemeljske kepe, vendar treba paziti, da no zarezem o preveč v živo. Ne delamo pa tep pri palmah in drace-nah; mesnatih in leseninastih korenin namreč ne režemo, ker bi to rastlini škodilo. Otresenio samo prst. Lonci zato ne smejo biti preveliki, ker se zemlja med rastlino in notranjo steno lonca lahko skisa ali splesni in rastlina pogine. — Zemlja za cvetlice v loncih naj bo mešanica travniške prsti, komposta, oziroma sprstenine in peska iz reke. Količina ene in druge vrste se ravna po lastnosti posamezne cvetlice, čim debelejše korenine ima rastlina, n. pr. dracena, palma, čebulnice, ankuba, tem večji mora biti del težke travniške zemlje; drugim, zlasti kaktejam in vsem onim cvetlicam, ki so doma pod južnim solncem, pa pridevlje-mo več sprstenine in peska ter tudi malo j)r(i]ni od lesnega oglja. Tudi dobra pest roženo moke na škaf zemlje vpliva na cvetlice dobrodejno.
Zaradi odtoka vode in boljšega uspe-vanja rastline postavimo na odtočno luknjo v posodi črepinjo. Posebno dobro je, ako okoli črepinje natrosimo na dno tudi nekoliko zdrobljenega oglja. Vrhu tega vsujemo primerno plast prsti, da pride cvetlična zemeljska kepa v tisto višino, kakor je bila v prejšnji posodi. Pregloboko, pa tudi preplitko sajenje je škodljivo. Prazen prostor med zemeljsko kepo in lončeno steno zmerno zatlačimo s prstjo s pomočjo dletaste deščice, da zamašimo vse praznine. Da rastlino lahko zalivamo, mora biti od površine zemlje do lonČnega vrhnjega roba vsaj 1 cm praznine.
Presajene rastline zalijemo in jih zasenčimo. Po nadaljnem oskrbovanju, ki obstoja, v zmernem zalivanju z ogreto vodo in i)rimeriiem zračenju, se cvetlice T 3—4 tednih vkoreninijo in začno rasti. Na solnce jih, kakor otroka, zopet počasi navajamo.
Da nežno tkanega perila kakor tudi volnenih in svilenih izdelkov ne pokvarite, Vam priporočamo, da vse te stvari perete Je z milnimi luskami Zlatorog, ki se prodajajo odprto. Zato jih lahko kupite sproti in le toliko, kolikor jih naenkrat potrebujete. Dobrota milnih lusk Zlatorog je zajamčeno najmanj jednako vredna najboljšim inozemskim kakor tudi tuzemskim proizvodom te vrste. Milne luske Zlatorog, priporoča tudi njihova nizka cena. Dobite jih v vsaki trgovini.
Pastinak (pastrnjak) je korenasta vrtna rastlina, po obliki podobna korenu. Po okusu pa skoraj bolj spominja na zeleno, samo, da je milejšega okusa. Lansko leto sem ga sejala prvikrat koncem junija. Ko je bil zadostno krepak, sem ga razredčila na 15 cm vsaksebi. Do jeseni je že napravil lepe, bele dolge korene; vendar sem ga pustila preko zime na vrtu v zemlji. Saj ni proti mrazu nič občutljiv; nasprotno, še boljšega okusa je, ker ga mraz nekako zmedi. Kuhamo ^a ostrganega v slani vodi ter je jako hitro kuhan. Izvrsten je podolgem prerezan in zabeljen kakor šparglji, dalje na rezine zrezan v solati ali na maslu z zelenim peteršiljem parjen kot priknha. Letos sem posejala pastinak v marcu za jesensko in zimsko uporabo, a ga nameravam sejati pozneje še enkrat za prihodnjo pomlad. Zelo prav mi prihaja v pomladi, ko Se ni drugili povrtnin. Tudi črni koren, ki je bil vso zimo v zemlji, mi je v februarju in marcu imenitno služil. Novega sem posejala v začetku marca. Nerodno je samo to, da je prav celo leto v zemlji. Veoidar se vkljub temu dobro obnese in naročnicam priporočam gojitev pastinaka in črnega korena.
Dolenjska naročnica.
Nežno belino kože
mo pravilno sredstvo za njeno nego. Krema Leodor to odlično maščob prosto lepotilno sredstvo, daje koži ono nežno belino mladostne svežosti in lepote, katero si želijo gospe in dekleta. Ta krema pomaga s svojo pravilno razdeljeno množino glicerina prav izvrstno tudi tedaj, ko so roke suhe in razpokane.' Tube po Din. 10,— in po Din. 15,— dobite povsod, kjer prodajajo proizvode Chlorodont.
Vlažne sfene. Stanovanja z vlažnimi stenami so jako nezdrava Od vlažnih stanovanj prihajajo najrazličnejše bolezni. Da preptKlimo to sovražnico človeškega življenja, niorajno stanovanje temeljito zračiti, pa tudi kuriti. Zračimo pa takrat, kadar v ozračju ni vlage. Po nekaterih hišak pa ne pomaga niti zračenje. Dobro se je obneslo sledeče sredstvo: Zavri dva litra vode ter kuhaj v njej pol kg navadnega mila; ko se milo raztopi, pri-deni še M kg galuna. Dobro zmešaj, da se tudi galun raztopi, potem namakaj slikarski večji čopič v to raztopino in namazi stene. Ko se po preteku dveh dni stene osuše, jih iznova namaži z gahmovo mil-nico.
Vode, v kateri se je kuhala zelenjava, krompir, karfijola ne smemo nikoli zavreči. Porabimo jo za juho ali za zalivanje-pečenke, omake i. dr. Voda od cmokov, žgancev, štrukljev pa nam lali-ko služi za zamesenje kruha. Boljša je kakor čista vodu; prihranimo si tudi sol, ker je že slana.
29
Prah in nesnaga sta največja škodljivca vsakega perila. V medsebojnem podpiranju razjedata nitke perila, ki v teku časa prične razpadati. Žlatorog-ovo milo pa" s svojo obilno in g-osto ter snežno belo peno očisti perilo vsake nesnage in ga s tem napravi trpežnim. Z Zlato-rog-Dvim milom oprano perilo je lepše kot novo. To ljudski glas dobro ve in
pravi: „Le Zlatorog milo da belo perilo!" To milo priporočamo tudi mi, sai te res dobro in tudi — domače!
Mali praktični nasveti pri urejanju stanovanja. Vsak komad pohištva, prav tako tudi zavese, svetilke, preproge i. dr.^ so predmeti, ki jih kupujmo, ako jih resnično potrebujemo, ne pa zato, ker jili imajo naše znamke, ker je moderno tako... Pri nabavljanju novih stvari in obnavljanju starih treba predvseju upoštevati načelo praktičnosti. Preden kupimo u. pi". i'.aHiurt, moramo misliti na namen, ki mu bodo služili. Ako je stanovanje v prizemlju in ni zelo svetlo, nikakor ne kaže obešati na okna gostih tkanin. Tudi se ne smemo trmasto oklepati gotove
Fc
barve. Za pritlična stanovanja jemljemo torej prorlirne svHle tkanine. Ako leži stanovanje višie in je dovolj svetlo, tedaj so zavese lahko barvaste, a še vedno mora biti blago lahko, barve svetle. Pomnimo,' da vedre barve v stanovanju ustvarjajo vedro razpoloženje. Dandanes, ko imamo barve vse bolj stanovitne vrste, takoimenovane „indantren", se ni toliko bati, da bi zavese obledele, dasi stalno solncu ne kljubuje nobena. Okna naj bodo izvor svetlobe in solnca, zato upo-rabljajmo tkanine, ki puščajo svetlobi prosto pot in je ne vpijajo. Najpriprav-nejše in tudi dekorativne so mrežaste strojne ali ročne tkanine. Zastori se če-stokrat končavajo z resami in so nameščeni tako, da jih potegnemo l vrvico na stran, kadar odpiramo okna. Segajo pa zastori Ic malo preko odprtine okna navzdol, kar je praktičneje in ceneje, ker porabimo zanje dosti manj tkanine. Mizice, stojala, omarice pokrivamo manj in manj. Vendar vpliva stanovanje topleje, ako ga krasi tuintam kako zares lepo, skrbno izdelano ročno delo.
Kuhinja
Kuhinja v aprilu. Velikonočni prazniki potekajo v znamenju naših potic, goriških pinc, piruhov, klobas in gnjati. Gospodinja, ki se hoče postaviti, garnira ^se to s finim mesnim aspikom, doda tudi kisle gobice, kumarice ter raznih vrst marinirane ribice. Prva pomladanska redkvica ne sme manjkati. — Nudijo se nam že razne zelenjavne dišave za okusne juhe, drobnjak, kislica, krebuljica za omake, ki nekoliko požive delovanje želodca. Prve gobe mavrahi ali preslice tvorijo dobrodošlo izpremembo. Solata nežnih glavic, mlado korenje, prvi grah, celo kumare - vse to žal še ne naše — nudi kuharici dovolj, da pričara na mizo pomladansko razpoloženje. Naš črni in beli korou. poslinak. amerikanske ^artičoke (topinambur), — kar vse je ostalo preko zime na vrtu, zimska špinača, vse nam je jako dobrodošlo. Tudi čas rabar-barc in pravih špargljev se že bliža. ~ Od vrst mesa ugaja mlada jagnjetina, pitane purioe in kokoši, mladi kunci. — Gozdna perutnina; rušcvec, škarjevec, kljunač i. dr. za srednje sloje pač ne prihaja v poštev. Dosegljivi pa so nam go-lobje, ki so s kaduljo (žajbljem) odrg-njeni in nadevani, zelo okusni. Blizu je čas vrtnih jagod, ki pa bodo po naših vrtovih zorele vsekakor šele v majniku.
Juha od črnega korena. Kakih 50 dkg osnaženega in ostrganega črnega korena skuhaš na slani vodi, kateri si prilila nekoliko mleka in po okusu limonovega soka. Potem napravi iz 5 dkg presnega masla in 6 dkg moke svitlorumeno prežgan je,
razredči z vodo, v kateri se je kuhal črni koren, začini s sesekljanim zelenim pe-teršiljem, dodaj še na koščke zrezani črni koren in prevri. Preden neseš na mizo, razmotaj v juhi j—2 rumenjaka ali nekaj žlic kisle smetane. Lahko kuhaš v tej juhi poleg črnega korena še kak zre-zan krompir ali nekoliko karfijole. Juho daj 7. opečenim kruhom na mizo.
jamčijo izdeiai
DrOetkerja
30
Zeljnati guljaš. Bolj pusfo svinjsko meso zreži na koščke. Zarnmeni na masti drobno zrezano čebulo, dodaj sladke paprike, nekoliko sesekljanega kimlja in meso. Pari guljal najprej v lastnem soku, potem dolivaj polagoma po žlicali vode ali nekoliko juhe. Obenem pari na masti, kjer si tudi zarumenila sesekljano čebulo, kislo zelje, ki ne sme biti preveč kislo. Ko je meso dovolj mehko, primešaj zelje, in končno še skodelico goste kisle smetane, kateri si pridejala malo paprike.
Priprosta mesna jed s prikuho. Zreži 60 dkg govedine od male pljučne pečenke na kosce kakor za guljaš in popari meso 7. IK> litra vade; dodaj jušno zelenjavo, soli in celega popra ter kuhaj počasi i'A ure. Poliem prideni majhno ohrovtovo glavo in Vs kg olupljenega, razrezanega krompirja. Kuhaj še dobre % ure, naloži nato v skledo, precedi juho, v kolikor se ni povrela in potresi povrhu drobnp sesekljanega drobnjaka.
Cena je merodajna za kakovost. Zlasti vidimo to pri testeninah. „Jajnine" na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo.
Divja, pa tudi domača, gos ima žaltav okus. ce pozabi kuharica da bi izrezala žlezo mastnico pod zadkom. Te žleze so zlasti pri pticah plavačicah zelo velike; iz njih jemljejo ptico s kljunom mast in si mažejo perje, da se ne zmoči v vodi. Te žleze je treba torej skrbno izrezati. Dobro je tudi, da zakolješ žival dan pred pečenjem in stlačiš namesto drobovja korenje ali krompir v trebušno votlino, kar vzame žaltav okus. Preden deneš perutnino na mast, korenje odstraniš. Nekatere gospodinje oderejo kožo kar s perjem vred. Lepo diši meso če vržeš na žerjavico pest brinjevih jagod in držiš oskubljeno žival v dimu. Sploh pa pridobi vsaka perutnina na okusu, če jo nadrgneš od znotraj z žajbljem in soljo in jo pečeš na slanini. Tudi ribe in žabe izgubijo vonj po močvirnem, če jih natareš z žajbljem in soljo.
Ržen kruh. Ker sem v „Posvetovalnici" „ženslcega sveta", priloga „Naš dom" čitala o pripravi rženega kruha, ki je precej dražji od mojega, si usojam razložiti moj način, ki je za družino mnogo cenejši in za ljubitelje Tženega kruha tudi okusnejši. Domači kvas, ki ga dobite pri vsaki kmetici za prvikrat, pozneje si ga pripravljate sami. Ta kvas zvečer namočim. Drugo jutro ga precedim in-dodam vode s soljo in umesim v veliki skledi kruh iz H. bele moke in % ržene moke. To testo z rokami dobro premesim in pustim vzhajati. Nato premesim vdru-gič in ga stresem na pekač, potresen z moko, kjer vnovič vzhaja. Vzhajanega pečem 1 uro. — Domači kvas pripravljam v lončeni skledi, da ga razmočim, precedim za kruh, ostalo spet vlijem v skledo in primešam toliko moke, da se naredijo
kepice. Te do drugega dne vzhajajo in jim je treba dodati spet nekoliko moke, da se osule. Kdor ljubi kiselkast okus rženega kruha, pusti kvas bolj vlažen, zaradi česar postane bolj kisel. Z domačim kvasom se prihrani mnogo in «e ne kvari, če ga hranimo stalno suhega v lončeni skledi.	M.
Zdrobova gibanica. Zgneti v testo polno skodelico moke, beljak, nekoliko slane tople vode in žlico olja. Naj počiva pol ure Medtem pripravi sledeči nadev: 5 dkg presnega masla umešaj, da se peni; prideni 2 rumenjaka, malo soli, 10 dkg pše-ničnega zdroba in 2—3 žličke mleka. Ko sie zdrob -napoji, dodaj še trd sneg dveli beljakov, razvleci testo in ga namazi. Zvij v gibanico,, ki jo namazano z mlekom, speci na pomaščenem pekaču. Gibanico zelo izboljšajo sesekljani ocvirki, ki jih zmešaj med nadev. Teh ocvirkov naj bo približno dve žlici. Pečeno gibanico zreži m jo daj k čisti goveji ali kaki postni juhi na nuzo. Dobra pa je gibanica tudi s špi-načo ali kakim drugim zelenjadnim pi-rejem ah s solato kot samostojna jed.
Jabolčni zvitki. Napravi krhko testo iz 20 dkg presnega masla, 30 dkg moke,
rumenjaka, žličke limonovega soka, % litra mleka in malo soli. Naj pol ure počiva. Razvaljaj ga precej tanko, razrezi na četverokotnike, položi na vsakega košček sirovega olupljenega jabolka, napravi zvitke v obliki zvezane rutice, ki jih pomaži z jajcem in jih speci na pekaču. Jako dobri so še topli:
Posvetovalnica
Naročnici. Tonj po vlagi iz pernatih blazin odpravite z marljivim pre-išavanjem na solncu. Ako to ne pomaga, treba perje oprati. Stresite ga v , idke vrečice in ga s temi vrečicami rred mencajte v gorki milnici, kateri ste pridejali tudi malo žveplene kisline. (Na 25 litrov vode K litra kisline). Potem izperite še v čisti vodi in sušite perje na soLncu. Važno je, da se perje dobro posuši.
Ga. B. S. v T. Indijanski krapi. Mešaj 14 dkg sladkorja s petimi rumenjaki, primešaj trd sneg petih beljakov in 13 dkg moke. Deni nekaj testa v škar-nicelj iz pargamentnega papirja, ki mora biti sešit in ga spodaj pristriži, da ima za prst široko luknjico. Ko je testo v škar-niclju, zgoraj stisni odprtino in kapaj na namazan pekač po možnosti lepo okrogle, v sredini malo višje hlebčke, ki jih speci v precej vroči pečici, da se ne razlezejo. Pečene in ohlajene hlebčke v sredi zdol-bi, a pazi, da jih ne prevotliš; nadevaj jih s sladko jajčno ali smetanovo peno in stisni po dva in dva skupaj. Pomakaj jih z vilicami v čokoladni led in jih polagaj na žičnato mrežo, ki stoji na pekaču. Postavi jih za malo časa v mlačno pečico, da se led osuši.
^ifre,
31
Dobra razsvelljava varuje oči in živce
šele ko se nam oči preveč utrudijo, začnemo razmišljati o vzrokih te preutrujenosti. lu potem zapazimo, da smo morda v postelji čitali ob slabi, popolnoma nezadostni razsvetljavi, leže, poševno ali tako, da je bila knjiga v polsenci. Morda smo šivali vsak dan ure in ure na šivalnem stroju tudi še tedaj, ko se je žie delal mrak, mogoče .pa tudi podnevi ali zvečer ob luči nismo imeli zadostne razsvetljave. Zato smo ves dan prekomerno napenjali oči in živce. Ali je bila luč nad pisalno mizo preostra, tako da so začele črke in številke na belem papirju migljati pred očmi. Ali pa sedimo zvečer okrog mize pod svetilko, ki ne sveti dovolj ali morda meče s^enco na delo ali knjigo, ker sedimo izven svetlobnega kroga.
Mnogih obolelosti oči je vsekakor kriva slaba ali vsaj neprimerna razsvetljava. Zaio bi morala gospodinja dobro ogledati si vse svetilke v hiši ter predvsem pre-udariti ali zares popolnoma odgovarjajo svojemu namenu, in ne služijo morda bolj za dekoracijo nego praktičnemu namenu. Mnogo bolje je n. pr., da imamo v istem prostoru dve aii celo tri različne svetilke in ima vsaka izmed njih nižjo razsvet-Ijavno moč, kakor pa 50 ali 100 svečen ali morda še močniejši lestenec, ki pa vseeno ne daje vsi sobi dovolj razsvetljave. V kuhinji n. pr. je svetilka navadno ,samo ena, ki je pritrjena sredi stropa. Na ta način je res razsvetljen ves prostor, toda ako snazi gospodinja pri mizi zelenjavo, navadno sama sebi dela senco. Luč bi pac morala prihajati od strani. Zato je dobro, da imamo na steni vsaj eno svetilko z manjšo svetlobno močjo, ki pa poipolnoma zadošča, da razsvetljuje oni prostor, kjer gospodinja ali pomočnica dela.
Čitanje v postelji je sploh škodljivo, • ker pri čitanju navadno že oči nimajo prave, naravne lege; luč nočne svetilke na omarici tudi ni zadostna. Ako ležimo na hrbtu in držimo knjigo v roki, že polna luč ne pada na strani. Imeti bi morali posebej svetilko za čitanje, ki mora biti pritrjena nad vzglavjem.
A ne samo presilaba, tudi prejaka luč škoduje očem. V'jedilnicah imamo navadno lestence, ki imajo posamezne svetilke navzgor, kar ublaži jakost razsvetljave. Ako hočemo v taki sobi šivati, pisati, Je dobro, da imamo še posebej stoječo ali prenosljivo svetilko. Iroške zanjo si prihranimo s tem, da nam v dolgih zimskih večerih dostikrat ne gori ves lestenec nego samo ena svetilka. — Za prositore, kjer ne opravljamo poslov, ki bi zahtevali natančno razsvetljavo, so priporočljive za svetilke krogle iz mlečnega stekla.
Polovična voznina na železnicah je dovoljena obiskovalcem letošnjega spomladanskega velesejma v Ljubljani, ki ga
bomo imeli v času od 1. do 11. junija. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija zaključno, za povra-tek pa od 1. do 16. junija t. 1. zaključno.
Razstavno blago se prevaža tudi po polovični ceni v smislu odredb tarife za prevoz blaga, zvezek 1—A—X.
„Aeroput", družba za zrakoplovni promet v Beogradu, je odobrila posetnikoiti letošnjih ljubljanskih velesejmov od 1. do 11. junija in od 5.—16. septembra 50% popust od polne tarife na svojih avijonih.
Cenj. naročnicam na znanje!
Prva štev. novega lista „Naša žena", katerega bodo nase naročnice odslej dobivale mesto modne priloge, se je vsled tehniških težkoč zakasnil, tako da jo prilagamo šele aprilov! številki. Prilogo, za katero so bile naročnice v zadnji številki prikrajšane, dobe v majski številki. Odslej bodo dobivale novi list redno kot mesečno prilogo z listom vred.
S to uredbo so se nam stroški znatno zvišali. Prosimo zato vse cenj. naročnice, da nam pošiljajo svojo naročnino redno naprej vsaj za 3 mesece, ako ne zmorejo več. Me smo ponovno dokazale, da stremimo za tem, da nudimo naročni; cam čim več mogoče. Prosimo, da tudi cenj. naročnice pokažejo svojo dobro voljo, da pokažejo, da vedo ceniti uasa stremljenja s tem, da redno plačujejo svojo naročnino in da širijo v svojem krogu naš list in druge naše publikacije.
„NAŠA MODA" bo naslov krasnemu, z roko barvanemu modnemu alhumu, ki bo izšel okrog Velike noči. Allmni ne bo prau nič zaostajal za najboljšimi inozemskimi publikacijami te vrste, bo imel ^ pa fo prednost, da bo znatno cenejši m. da bodo vsi modeli sicer zasnovani po najnovejši pariški modi, elegantni, ne pretirani a vsak model bo okrašen bodisi z domačimi čipkumi — čipke so letos ui-soka moda — bodisi z našimi vezeninami.
„Naša moda" bo gotovo dobrodošla vsem modnim salonom — in naj ne bo enega, ki bi ne posegel po tem našem prvem domačem modnem listu. Če dobivamo v državo 22.1 vrst modnih listov iz tujine, bi bilo več nego sramota, da hi si ne znali vzdržati enega samega pristno domačega, ki je prav tako lep in še veliko cenejši nego inozemski. Pa ne le modni saloni, tudi naše dame prosimo, da si nabavijo naš modni album in s tem pokažejo svojo solidarnost z nami, ki smo prve pokazale pot k osamosvojitvi naše žene na tem področju.
žene, zavedajte se gesla: v slogi je moč!