Tri ogrske narodneDr. Maks Robič
1. Pujsek ia volkovi.                                     I
Hffi^ekoč je živel pujsek, ki je imel hišica sredi pragozda. Ko si jefl Kj9gl| nekega dne v tej hišici kuharil, je prišel vclik siv volk jjjfl HmSD rekel pri vratih:                                                                "31
—  Pusti me noter, moj ljubi pujsek, tu zunaj je taka zima, zeb^B me!                                                                                               V
— Ne pustim te ne, ker bi me pojedel!                                       fl
— Potem pa pusti vsaj eno mojo zadnjo nogo noter!                   U Pujsek je pustil noter eno njegovo zadnjo nogo, na skrivaj pa jeB
pristavil k ognju velik lonec vode.                                                   H
Kmalu se je volk zopet oglasil:                                                 H
—  Ali Ijubi mali pujsek,  pusti  noter tudi  mojo drugo zadnjcM nogo!                                                                                              B
Pujsek je pustil noter tudi to, toda volk še vedno ni bil zadovaS ljen, temveč kmalu se je zopet oglasil:                                            fl
—  Ljubi mali pujsek, pusti mi noter še obe predriji nogi!         rfl Pujsek mu je pustil noter tudi obe prednji nogi, toda volku it^H
to ni bilo dovolj, zato je rekel:                                                       ^H
—  Sladki, ljubi mali pujsek, pusti me že vsega noter. boš videM da se te niti s prstom ne dotaknem.                               *                  M
Nato je pujsek urno položil k odprtini vrečo. da bi volk, idoiB navzad, šel naravnost v njo. Tako ga je pustil noter. Volk je šel refl v vrečo, pujsek pa jo je, ne bodi len, hitro zavezal, vzel z ognj« veliki lonec kropa in z njim poparil volka, nato pa v hipu splezat oS visoko drevo. Volk je nekaj časa tulil, ker mu je krop tako snel dhikoS da ni ostalo na njem niti lasu, potem pa se je tako dolgo metal sen™ ter tja, dokler končno ni vreče razvozljal. Izlezel je iz nje in bežal po pomoč. Kmalu je prišel nazaj z devetimi drugimi volkovi in začeli so iskati pujska. Iskali so ga tako dolgo, dokler ga eden izmed njih ni ugledal vrh drevesa; stopili so pod drevo in se začeli posvetovati, kaj  naj storijo, da ujamejo pujska, kajti na drevo splezati ni  znal nobeden. Končno so se odločili, da stopijo drug drugemu na hrbet in tako ga bo potem VThnji dosegel. In res so začcli plezati drug drugemu na hrbet; goli je ostal najbolj spodnji, ker se je bal iti više, in tako so torej bili vsi ostali na njegovem hrbtu.
Ze so bili tako visoko, da je manjkal le še eden in bi dosegli puj* ska, in še ta je začel plezati navzgor; tedaj pa j« pujsek nenadoma zakričal: »Krop na golega!« Goli se je prestrašil in skočil izpod osta> lih. Vsi volkovi so popadali na tla, eden si je zlomil nogo, drugi vrat, goli pa je bežal, da ga ni bilo videti nikoli več.
Pujsek je splezal lepo z drevesa in odšel domov, volkovi pa si niso več upali niti v bližino njegove hiše.                                           
205
2. Boiond.
Po velikem porazu, ki je zadel Ogre pri mestu Augsburgu ob Lehu, jih je minila volja, da bi še nadalje pustolovili po Nemčiji. Kajši so se obrnili proti jugu, proti bogati grški državi. Tako so vpadli v Bolgarijo. zavzeli Drinopolje in ker jih ni nihče zadržal na njiho* \ cm zmagovitem pohodu. so kmalu obkolili grško glavno mesto Cari* iirud. Med tetn, ko so pripravljali napad, so se v mesto zaprti Grki po* -vetovali, kako bi se iznebili neljubih gostov.
V vojski grškega cesarja je bil mogočen velikan, kateremu v roko* borbi nihče ni bil kos. Tega Grkasvelikana so poslali k Ogrom s pozi» vom, naj se bojujeta z njim dva Ogra in če obeh ne premaga, bo arški cesar do svoje smr= ri plačeval Ogrom davek. Te ošabne besede so O gre silno spekle in kma« lu je stopil iz njihovih \ rst čokat, zastaven ju* ruik, ki je domišljavemu velikanu tako odgovori]: >'Jaz sem Botond. pravi Oger, najmanjši med nH* mi; toda kljub temu vze* mi s seboj še dva Grka, da bo eden ujel tvojo uhnjajočo dušo. drugi pa pokopal tvoie telo, kajti za gotovo bo moral grški cesar mojemu narodu plačevati davek.« l^er pa je velikan z zasmehom odgovori! na njegove besedc. je Apor, uilrski vojskovodja. zaukazal Botandu, naj pokaže svojo moč na mcstnih vratih. Botond je pograbil svojo bojno sekiro in z enim sMmim udarcem napravi! v mogočna vrata iz bakra takšno odprtino, da je lahko hodil petleten otrok skoz njo ven in noter. Grki potem niso vrat popravili, ampak so odprtino na njih še dolgo kazali kot čudo.
Medtem pa so pripravili bojišče in vsi so prišli gledat borbo, Ogri so bili na konjih, Grki pa na mestnem obzidju. Botond je nasto« pil sam in brez orožja. Ko je grški velikan to videl, je prezirljivo vzkliknil: »Zakaj ta mali Oger ni poklical nikogar na potnoč?« Botond pa ni tratil besed, temveč je planil na nasprotnika in ga po kratki borbi s tako silo vrge] na tla, da je pri priči izdihnil. Ko so to videli Urški cesar, cesarica in dvorjani, so se osramočeni obrnili in odšli v mesto. Po zmagi so poslali Ogri k cesarju poslanca zaradi davka, toda cc:sar je smatral vso stvar za šalo in ni hotel niti slišati o tem, da bi držal obljubo in plačeval davek. Tedaj so se Ogri odpravili; Carigradu
206
sicer niso storili nič žalega, pač pa so opustošili vso Grško in Bolgj^H sko. Nabrali so si silno mnogo zaldadov: zlata, draguljev in bisei^H ter so sc veselo vrnili domov z neštetimi ujetniki in uplenjeno živii^H
3. Samo enkrat je bil v Budi pasji sejem.                  ,^^t
Nekoč, ko je vladal kralj Matjaž, se je dogodilo, da so plafl^l turške tolpe na ovce nekega bogatina, kj so se pasle na Hvadi, in nal vse odgnale. Komaj je rešil pastir sebe in svojih šest ovčarskih psov. Toda gospodarju to ni bila nobena tolažba, da se je pastir rešil: če so < njemu vzeli ovce, pa je on zato odvzel ovčarju njegovo hišico, temu 1 torej ni ostalo nič drugega kakor njegovih šest psov.                     ^M
Kaj naj sedaj stori ubogi mož? Sklenil je, da odvede svoje 1^1 v Budo in jih tam proda kralju; nihče ne bo bolje čuval kraljeve h^H od njih; sam pa bo šel k vojakom. S to namero se je odpravil pr^H Budi in se nastanil z vsemi svojimi psi pri vratih kraljevega dvoiflB ti so tam lepo poležavali in prijazno mahljali z repom.                       ^%
Kralj je opazil vrlega moža z njegovimi šestimi belimi ovčarskintf ^ psi in poslal s-voje plemenitaš«, da ga vprašajo, kaj namerava. Mož jim je verno povedal, da so ga Turki oropali njegovih ovac, njegov — gospodar pa mu je zato odvzel njegovo hišo, da je torej privedel svojrf pse v Budo naprodaj, ker je mislil, da se da tukaj vse prodati, sa^H pa da bo postal vojak ra vzel Turkom svoje ovce nazaj.                  ^H
Kralju je ugajala moževa vernost, zato je takoj naročil svoJjaB velikašem, naj gredo tja in pokupijo pse za dober denar. Ubog! mo^ se je kar čudil, ko so ga obkolili toliki sijajni in mogočni gospodje in začeli drug drugemu tako gnati ceno psov, da se je končno dvignila za vsakega psa nad sto zlatnikov. Mož se je lepo zahvalil za pomož in se vrnil v svojo vas, si kupil hišo in čredo ter ni mogel dovolj pre« , hvaliti dobrih gospodov iz Bude, ki so mu tako drago plačali pse.         I
Večina Ijudi je izprevidela, da se je imel ovčar zahvaliti za svoj denar kraljevi velikodušnosti, bogatin pa ni bil tako umen. Ko mu }e prišla na uho sreča njegovega nekdanjega ovčarja, ki je napravil s svojimi ovčarskimi psi tako dober kup, se je odpravil tudi on, prodal vso svojo žrvino, nakupil mesto nje pse in jih gnal v Budo.
Kjerkoli je šel iia svoji poti skozi kako vas, povsod so ljudje za= čudeno obstali, otroci so ga obmetavali z grudami in vsi so se smejali, češ, kaj neki hoče s toliko množico psov. On pa si je že v naprej  i predstavljal, koliko bo za to dobil; prvi trgovec s psi bo na svetu.         4
Ko pa je dospel do Bude in hotel iti skozi vrata, pridejo konjači in ga vprašajo, čemu žene toliko psov. On jim je rekel, naj ga le pustijo skozi vrata, tam notri jih bodo že pokupili. Ti pa so ga pognali odondod. »Samo enkrat je bil v Budi pasji sejem«, so mu odvrnili in razgnali lajajočo čredo.                                                                     .
Vrnil se je torej v svojo vas in sedaj je on stopil kot hlapec vj službo pri svojem bivšem ovčarju.