AÑO (LETO)XXII. (16) N. (štev.) 41 BUENOS AIRES 12. oktobra 1963 Adenauer in De Gaulle Adenauer se poslavlja z vodstva nemške politike. Določili so dan njegovega odhoda, izbrali so naslednika —• odhod je neizogiben, dasi se Adenauer politični delavnosti v bodoče ne odpoveduje. Zadnji obisk pa je opravil predsedniku francoske republike generalu De Gaullu. Slednji je za obisk prekršil predpise državnega protokla: srečanj» je izločil iz političnega okvira — sešla sta se dva sodelavca, ki sta v komaj petih letih dala evropski politiki nove temelje. Odpravljeno je sovraštvo med Nemčijo in Francijo — in to je zatrdil sam De Gaulle — Adenauer pa je Francijo povezal z usodo Evrope v toliki meri, da bi bila poslej Nemčija za vedno varna pred nevarnostjo z vzhoda. Francija in Nemčija s La steber bodoče Evrope; s tem je Adenauer napnavil veliko uslugo svetovni politiki, ko je Francijo odtrgal od njene „svetovne politike“ in jo skušal naravnati v trdno povezanost z vsem evropskim kontinentom. Zaključuje se tista doba evropske politike, ko je bila njena bodočnost zastavljena na tisto ravnotežje, ki naj bi vladalo v Evropi, kakor ga je zaslutil že cesar Karel Veliki pred enajst stoletji. Med Franke na zahodu in Germane na vzhodu je vrinil tretje kraljestvo, ki naj bi obsegalo dežele od Porenja do dolin ob Rodanu. Francija in Nemčija naj bi ne imeli skupne meje. Lepa zamisel je s smrtjo tretjega kralja propadla, sledila so stoletja, polna krvi in trpljenja obeh narodov. De Gaulle se je v prvi in drugi svetovni vojni boril proti Nemčiji, Adenauer pa je že 1. 1918 sprožil v Porenju gibanje, ki je hotelo obuditi kraljestvo — po porazu Nemčije, je v Koelnu oklical Poren-sko republiko. Separatistično gibanje ob Renu bi naj za vedno preprečilo, da bi Prusi mogli spet kdaj zaliti dežele ob Renu s potoki krvi. Verjetno bi bil Adenauer takrat v Koelnu uspel, ko bi bil v Franciji na oblasti kdo drug, ne pa racionalistično usmerjen Raymond Poincare. Ta v iskrenost Adenauerja in njegovih ni veroval, slutil je celo nemško past — Adenauer je propadel, on in njegovi so se morali umakniti v zatišje. Slovo med De Gaullom in Adenauerjem ob koncu sestanka je bilo zelo ganljivo. Verjetno je, slednji odhajal z okrepljenim vtisom, da se je prepad sovraštva med Francijo in Nemčijo za vedno zasul. De Gaulle pa je kmalu pojasnil, kaj vse je zanj pomenilo sodelovanje z odhajajočim nemškim kanclerjem: Sklenil je trdno prijateljsko pogodbo z Zahodno Nemčijo — Francija ima na vzhodu v mali (Nemčiji obnovljen poskus tretjega kraljestva Karla Velikega —, in ta okrnjena Nemčija more res biti varna samo v Združeni Evropi, v Evropi domovin, kakor sam rad naziva bodočo Evropo. Francija pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov ni samo zavrgla, ampak je kmalu nato objavila, svoje velike bodoče jedrske eksplozije v sredini Pacifika enkrat v letu 1965 ali kasneje.. . Med tem ko daje kancler Adenauer vodstvu vlade slovo, se De Gaulle izreka za novo kandidaturo v letu 1965, ko bo potrjen za predsednika republike do leta 1972. , In kaj bo z Nemčijo v letu 1965 ali celo v letu 1972. Ni važno, ali bo tedaj Nemčija že zedinjena — v to tudi veliki nemški nacionalisti še he verujejo —, ampak važno bo, ali se bo mogla De Gaullova politika uravnovesiti med Evropo in mestom v svetu, kakor ga hoče Franciji priboriti s svojim pospešenim atomskim oboroževanjem. Za novega nemškega kanclerja Erharda napovedujejo, da bo skušal premakniti nemško politiko iz evropske, na atlantsko ravnino. Novo nemško nacionalistično gibanje, ki se vedno bolj uveljavlja, terja ohranitev prijateljstva s Francijo, ki naj omogoči obema Nemčijama — Vzhodni in Zahodni — da se združita. Močna Francija bo sposobna učinkovito podpreti nemške zahteve, ki se bodo mogle naslanjati tudi na vedno bolj naraščajočo silo nemškega gospodarstva obeh Nemci j. Močna Francija bo izgubljala interese evrop. skupnosti iz svojih oči, obnovljena Nemčija bo na poti k tisti moči, ki je je polna vsa nemška zgodovina. ALŽIR - AFRIŠKA KURA? Uporniško gibanje berberov, s središčem v gorati pokrajini Kabil, proti levičarskemu diktatorju Ben Belli, se je minuli teden začelo širiti tudi na področja južno in jugovzhodno od prestolnice Alžira. Berberi, ki jih vodi polkovnik Hadž, nekdanji prijatelj Ben Belle, so začeli razdeljevati orožje kmečkemu prebivalstvu v pokrajinah, ki so se doslej zadržale izven gibanja in proglašajo, da ne bodo z uporom prenehali prej, dokler Ben Bella ne bo odstopil ali pa pripustil tudi druge stranke v vlado. Ben Bella je povzročil med berberí odpor zlasti z izjavo, da si je vzel za v zgled vodstva države kub. komunista Castra, čeprav da ne namerava pobijati svojih nasprotnikov, kakor to dela Castró' na Kubi. Ben Bella trdi, da se alžirski socializem ne bo spremenil v komunizem, dokler ga bo vodil on in šiti mnogo težkih problemov države. In revolucionarna vlada lahko deluje sa mo, če je strogo centralistična,“ filozofira Ben Bella. Da ne bi imel težav s sosednjim Marokom, je Ben Bella poslal delegacijo k maroškemu kralju Hasanu II. Maroko je poslal nekaj svojih vojaških oddelkov na alžirsko mejo in je naklonjen berberom. Tudi pretekli teden je Ben Bella nadaljeval s podržavljanjem še preostalih francoskih zasebnih posestev in podjetij, tako da se je pariška vlada znašla pred vprašanjem, ali naj še nadaljuje s finančno pomočjo Alžiru ali ne. Če jo bo prekinila, ima Ben Bella pripravljeno tozadevno pogodbo z ZSSR. Sovjetska delegacija, ki je prišla v Alžir za sklenitev „pogodi« o sodelovanju“ med Moskvo in Alžrrom, je svoje delo da ni dal zgraditi ječ za svoje nasprot- Itoričala in je sedaj samo od Ben Bello- nike, prav tako tudi, da nima policije, kakor jo imajo komunisti niti ne koncentracijskih taborišč. „Hočem samo revolucionarno vlado, ki bo zmožna re- vega pristanka odvisno, kdaj naj bi pogodba stopila v veljavo. Zahodnjaki se zato boje, da bi mogel Alžir postati afriška Kuba. Razrvano Karibsko področje V Srednji Ameriki sta se razvneli v I bil med vojsko, ki šteje 5000 mož in preteklem tednu dve nevarni žarišči komunističnega rovarjenja: Dominikanska republika in Honduras. Iz Havane neusmiljeno vodijo že več mesecev trajajočo teroristično borbo tudi proti Venezueli. Z lokom, ki začenja v Hondurasu in se razpenja čez Kubo in Dominikansko republiko do Venezuele, se zapira Karibsko morje v komunistične klešče, z njimi pa tudi nemoten dohod iz Atlantika do panamskega prekopa. V Dominikanski republiki, kjer je vojaštvo odstavilo in izgnalo levičarskega predsednika Boscha, triumvirat doslej še ni mogel konsolidirati oblasti. 0b udaru je razpustil parlament, toda ia se je v ponedeljek tajno zbral in izr dal proglas, da „ne priznava triumvi-rata in smatra vse njegove odloke nične.“ Proglas je podpisal predsednik razpuščenega senata Juan Casanovas. Številne levičarske tolpe, ki so dobile orožje s Kube, se zbirajo v gozdovih in pripravljajo na oborožen spopad z dominikansko Vojsko. Vojska je odstavila in izgnala levičarskega predsednika Villedo Moralesa tudi v Hondurasu. V glavnem mestu države, Tegucigalpi, je prišlo ob udaru do krvavih v bojev, v katerih je bilo ubitih nad 50 oseb. Najtežji spopad se je osebno stražo Moralesa, ki šteje 2500 mož. Predsedstvo vlade je prevzel 42-letni polkovnik Osvaldo Lopez Arellano, ki je objavil, da je vrgel Moralesa, ker „je kršil ustavo in dopustil komunistom, da so se vrinili v vlado ter tako spravil v nevarnost stabilnost demokracije in republikanskih ustanov.“ Morales je leta 1959 organiziral svojo osebno stražo ter bi mu potekla predsedniška doba 3. oktobra t. 1. Na volitvah, ki bi morale biti tega dne, bi, kakor je kazalo, zmagal kandidat hon-duraške liberalne- stranke Rodas Alvarado. Ta stranka je proti vojaštvu oborožila nad 3000 civilistov. S Kube pa je Castro poslal v Honduras svoje teroriste, ki so s streh streljali na ulice. Honduraška vojska je nekaj teh teroristov ujela. Medameriška organizacija je zaradi položaja v Karibskem morju sklicala sejo, na kateri se je izrekla proti vojaškim udarom v kateri koli državi. V Washingtonu so izjavili, da so za hon-duraški udar vedeli že nekaj dni prej, toda, da niso mogli ničesar napraviti proti. Istočasno so tudi objavili, da so ustavili nadaljno gospodarsko pomoč Dominikanski republiki in Hondurasu in da zaenkrat novih vlad še ne bodo priznali. Terry. Republika Peru z Jugoslavijo odhodom v ZDA, je bil Mehiko, kjer ga nima diplomatskih stikov. Zato je spre jem, ki ga je Titu pripravil perujski predsednik, ogorčil vplivnega katoliškega funkcionarja Luisa Idiaqueza Eliasa, da je predsedniku poslal odprto pismo. Objavila ga je perujska „La Prensa“ na prvi strani. Predsedniku zamerja, da je pripravil tako slovesen sprejem „jugoslovanskemu diktatorju in morilcu» kardinala Stepinca ter tisočerih katoliških duhovnikov te dežele, morilcu, ki se je proglasil za dosmrtnega predsednika.“ Zadnja država, ki je bila v načrtu za Titov obisk v Latinski Ameriki pred je sprejel tamošnji predsednik Lopez Mateos z vsem mehikanskim pompom. V tej državi ni njegovih političnih nasprotnikov —( emigrantov, zato se' bo Tito počutil gotovo bolj varnega. V tej državi bo ostal kar 14 dni. V ZDA, kjer bo imel Tito razgovor s predsednikom Kennedyjem, je tudi že začelo prihajati do izrazov nezadovoljstva zaradi prihoda nosilca komunistične diktature v to državo. Zlasti republikanci močno zamerjajo predsedniku njegovo povabilo Tita na razgovor. Pravijo, da je ta Kennedyjeva odločitev njegova velika politična napaka. Razprave na koncilu ,ÜL Na vatikanskem koncilu so pretekli četrtek končali razpravo o definiciji »Cerkve in sklenili, da bodo o njej gla sovali minuli torek. V petek so nato1 veliko, veselje -poročilo vatikanskega tajništva, da je češka vlada izpustila začeli razpravo o problemu skofovstva, p skppnosti krščenih, o diakonatu, o papeški nezmotljivosti in apostolskem nasledstvu. Velike debate so bile o vprašanju, če je bila oblast dana samo papežu, škofje, izpolnile vrzeli duhovnikov v Nadalje so razpravljali o možnosti ali potrebi civilnega diakonata. Proti temu je nastopilo veliko škofov, ker da ne bi bilo primerno, da bi bili diakoni poročeni. Nekateri so trdili, da bi se zmanjšalo število duhovniških poklicev. Zavzemali pa so se za ustanovitev posebnih seminarjev za formiranje diakonov. Z diakoni bi se, tako so trdili nekateri škofje, izpolnile vrzeli duhovnikov v latinski Ameriki in na misijonskih področjih v Aziji in Afriki. Med udeleženci koncila je povzročilo po 12 letih na svobodo praškega nadškofa Berana ter štiri druge čehoslova-ške škofe. Praški nadškof Beran je star 74 let. Od znanih visokih cerkvenih dostojanstvenikov ostaja nesvoboden še vedno madžarski kardinal Mindszenty, ki se od leta 1956 nahaja na ameriškem vele-poslanstvu v Budimpešti. Glavne zasluge za osvoboditev čeho-slovaških škofov pripisujejo dunajskemu kardinalu Koenigu, ki se je pogajal tudi z madžarsko vlado za izpustitev kardinala Mindszentyja. Ni pa še znano, če se bodo smeli češki škofje vrniti na svoje škofovske stolice. Sovražnika: Tunku in Sukarno Kakor v Karibskem morju, tako komunisti močno rovarijo tudi v jugovzhodni Aziji. Odnosi med Malajzijo, državo, ki je nastala komaj 16. septembra t. 1., in Indonezijo, se vedno bolj zaostrujejo. ! Kakor je znano, si Indonezija lasti 'severni del otoka Bornea, kateri je sestavni del Malajzije. Indonezijski levičarski predsednik Su-karno je še nadalje grozil Malajziji, da „ji bo nasprotoval do konca“, malajzij-ski predsednik Tunku Abdul Rahman pa mu je odgovarjal, da bo storil vse, da se bo indonezijsko ljudstvo dvignilo in vrglo Sukarnovo vlado. „Sukamo je Indonezijcem prinesel samo revščino,“ je izjavil Tunku. „Malajzija ne bo odnehala prej, dokler Sukamo ne bo javno obso- BODICE IVA TITOVEM SPREHODU PO TATINSKI AMERIKI V Čilu je demokratska javnost še vedno pod vtisom dogodkov iz dni obiska jugoslovanskega komunističnega diktatorja. Ljudje sc čudijo še .kar- nST-^ vlada. 'Tudi v Cochabambi je policija za prej, kako je sploh mogoče, da je sedanji predsoJhili Alessandri Tita povabil ■fia- dbisk. Polno komentarjev še vedno povzročajo tudi tako obsežne varnostne odredbe, kakršnih doslej v čilski prestolnici še niso videli. Listi, vedo n. pr. med drugim povedati, da je v Santiago prišlo že 14 dni pred Titovim prihodom veliko Oznovcev. Na njihovo zahtevo so čilske oblasti prijele 144 ustašev in jih odpeljale na jug republike v mesto Chillan, kjer so bili ves čas Titovega obiska v Čilu na počitnicah. Demokratski krogi tudi ne morejo razumeti, kako je bilo sploh mogoče, da je nosilcu jugoslovanske komunistične diktature Titu mogla tako svobodoljubna znanstvena ustanova kot je univerza v Santiagu, podeliti častni doktorat. Kot smo poročali, je Tito iz Čila odšel na obisk v Bolivijo, kjer ga ljudstvo tudi rii sprejelo tako, kot je želela Titovo varnost * izdala hajstrožje varnostne prepiser Tildi' tam je oblast vse osebe, ki bi utegnile na kakršenkoli način izražati svoje nezadovoljstvo nad Titovim ,prihodom v to državo, spravila na varno. V Boliviji je Tito s tamošnjim predsednikom dr. Paz Esten-ssorom podpisal skupno izjavo, iz katere je razvidno, da je Jugoslavija podelila tej državi 8 milijonski dolarski, kredit za 10 let s 3% letnimi obrestmi za nabavo industrijskih izdelkov v Jugoslaviji. Iz Bolivije je Tito potoval s svojim spremstvom preko Peruja v Mehiko. Njegovo letalo je na tej poti pristalo v perujski prestolnici Lima, kjer ga je na letališču pozdravil s člani svoje vlade tamošnji predsednik dr. Belaunde Tako se poraja vtis, kakor da se z odhodom Adenauerja odpira pot za novo rast Francije in Nemčije. Heroj iz časov porenske samostojne republike se umika v senco; iz Panteona skupnih nemških in francoskih grobov ne tli več tisto, kar naj bi bilo bistveno in večno za oba naroda ob Renu: biti vir sprave in miru prave evropske civilizacije, most za posredovanje skupnih vrednot vsej Evropi in vsemu svetu. De Gaullov minister za kulturo je Andrej Malraux, velik pisatelj in umetnostni zgodovinar. Svojemu predsedniku je izdelal načrt, kakšno bodi poslanstvo Evrope v našem času: proglasil je, da je Evropa stara Grčija, Francija pa je Atika te Evrope. Francija je velesila duha in to naj bi bila njena misija za Evropo, ves svet. 'F Nemčiji ni bilo in ni nikogar, ki bi Franciji to nalogo kratil ali odrekal. Taka Francija bi morala biti ria čelu Evrope in skupno z Nem,čijo pa obnovitev tretje-ka kraljestva Karla Velikega — most med Vzhodom in Zahodom. Francija in tZapadna Evropa imata danes dovolj zakladnic za to skupno nalogo. Le to je vprašanje, ali je Adenauer to vizijo ponesel v svoj tusculum — za vedno? E. J. dil komunistov in uničil partijo v svoji državi. Sukarnovo nasprotstvo do Malajzije je povezano s kitajskim napadom na Indijo,“ je poudaril Tunku. Tunku je namreč obsodil kitajski napad na Indijo ter pozval svobodni svet, naj Indiji pomaga proti Pekingu. „Ker je Sukamo zaveznik rdeče Kitajske, nasprotuje tudi Malajziji.“ Malajzija šteje komaj 10 milijonov prebivalcev, medtem ko jih ima Indonezija 100 milijonov. Malajzija vojske še nima organizirane, Sukarnova vojska pa je oborožena z najmodernejšim orožjem, ki ga je dobila od Amerikancev in od Sovjetov. Komunisti so se v Malajziji doslej osredotočili predvsem v Singapurju in na malajskem polotoku. Tam jih tajno vodijo iz Pekinga. Napetost med ZDA in Vietnamom Nov val budističnega nezadovoljstva proti vladi Ngo Dinh Diema v južnem Vietnamu je povzročil pretekli teden mlad budistični menih, ki se je sredi nekega saigonskega trga polil z bencinom in se zažgal ter zgorel v plamenih. Je to šesti budistični svečenik, ki si je v zadnjih tednih ta tak način vzel življenje „v protest proti zatiranju budizma“, kakor trdijo -tnamski budisti. Vlada je s policijo razgnala zbirajočo se množico, v njej tudi tri ameriške časnikarje, ki so hoteli prizor fotografirati. Ameriški veleposlanik v Saigonu Cabot Lodge je zaradi preganjanja časnikarjev vložil oster protest. Washington je medtem dobil poročilo ministra McNamare o razmerah v južnem.’Vietnamu. McNamara ugotavlja, da zaradi spora med budisti in vlado protikomunistična borba v vojaškem smislu doslej še ni trpela škode in se tudi ni zmanjšala. Postaja pa položaj nevaren. V ameriškem kongresu pa je zun. minister Rusk izjavil, da „ZDA ne morejo zapustiti južnega Vietnama in prepustiti državo komunistom“, Rusk trdi, da če bodo komunisti zavzeli južni Vietnam, bo treba povečati amer. obrambni proračun zaradi oslabitve amerišlje o-brambe na Pacifiku. ZDA trosijo trenutno v južnem Vietnamu 500' milijonov ¡dolarjev letno za vzdrževanje vojaške borbe proti komunistom. Ameriška vlada namerava v splošni preosnovi borbe proti komunistom v južnem Vietnamu zamenjati tudi šefa obveščevalne službe Richardsona, ker se je z vietnamsko vlado zapletel v spor zaradi nastopanja proti budistom, predvsem se pa sprl z novim ameriškim poslanikom Cabot Lodgom, ki skuša znova izboljšati zrahljane odnose med vietnamsko in ameriško vlado. I Z TEDNA T E E N Brasil preživlja težke čase. Predsednik dr. Goulart je priznal, da se vladi doslej še ni posrečilo zaustaviti inflacije in rešiti težkega gospodarskega položaja, ki ga še povečujejo stavke delavstva v Sao Paulu, Rio de Janeiru in Porto Alegre. Dr. Goulartovo vlado je znova silovito napadel guverner države Guanabara Lacerda v izjavi ameriškemu listu „Los Angeles Times“ V njej pravi, da je nastopil čas, ko je treba proti vladi nastopiti odločno, ker da je „nesposobna, pod komunističnim vplivom in države ne predstavlja odstojno“. Guverner Lacerda je tudi napovedal, da ni izključeno, da bo Goulartova vlada padla še pred koncem leta. Prednja La-cerdova izjava je povzročila v vladnih krogih veliko ogorčenje. Listi so pisali, da so nekatere vladne osebnosti celo zahtevale aretacijo omenjenega guvernerja. Zaradi takega vzdušja se je napetost v državi povečala ter je minister za vojsko odredil, da sta vojaški garniziji v Río de Janeiro in Sao »Paolo v pripravnem stanju. Ministri oboroženih sil so predsedniku dr. Goulartu predložili tudi proglasitev obsednega stanja v vsej državi. Dr. Goulart je ta predlog predstavnikov oboroženih sil priključil svojemu predlogu za parlament o nujnosti proglasitve obsednega stanja za 30 dni „zaradi agitacije reakcionarnih sil“. V parlamentu poslanci za predlog o proglasitvi obsednega stanja niso kazali nobenega odobravanja. Zato je predsednik Goulart predlog o (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 2 S V O BO JBB A. £1 Ir ®¡ fKIll A Buenos Aires, 12, oktobra 1963 Nedeljsko slavje v San Justu Nihče ne more trditi, da slovenska demokratska izseljenska skupnost na področju Vel. Buenos Airesa ne bi bila delavna. Slovenska lista sta bila v zadnjem času polna napovedi najrazličnejših prireditev verskega, kulturnega in narodno vzgojnega ter obrambnega značaja. Imeli smo jih v vseh glavnih slovenskih izseljenskih naseljih: v Lanusu, Ramos Mejii in San Martinu. Za nedeljo jo pa pripravljajo rojaki v San Justu. Nedeljsko slavje v Našem domu v San Justu je pomembno v dvojnem oziru. V krajevnem in splošno slovenskem. Namenjeno je namreč proslavi sedme obletnice blagoslovitve Našega doma in proslavi 45-letnice rojstva slovenske narodne svobode. Proslavi prvega pomembnega dogodka v življenju in razvoju slovenske demokratske izseljenske skupnosti v San Justu bo posvečena dopoldanska prireditev. Na njej si bodo udeleženci obudili spomin na vse težave, ki so spremljale organizirano slovensko izseljensko družino v San Justu, pa tudi na uspehe, ki so jih dosegli s skupnimi napori za postavitev slovenskega doma v tem najštevilnejšem slovenskem naselju ná področju Vel. Buenos Airesa. Š postavitvijo doma so dobile v tem . .¡ju streha razne ' M organizacije in društva, zlasti pa slo-ven&kf"solski tečaj Franceta Balantiča, Delavnost slovenskih demokratskih izseljencev v San Justu je bila vsestranska. Zato so začetni prostori v Našem domu postajali že pretesni ter je odbor zadruge moral misliti na njihovo razširitev. Udeleženci nedeljskega slavja se bodo lahko prepričali, kako vedno bolj napredujejo dela na preureditvi, razširitvi in končni dograditvi Našega doma, ki bo, ko bo povsem dograjen, čelen hajvečjih domov na področju Velikega Buenos Airesa. Popoldanski del nedeljskih slovesnosti v San Justu je pa posvečen proslavi 29. oktobra. Na sporedu so pevske točke otrok šolskega tečaja Franceta Balantiča, moškega okteta, recitacija, govor Miloša Stareta, narodni plesi in dramat-ski prizor Mati Slovenija v letu 1918. S tako sestavljenim programom bo slovenska ideološka emigracija v Buenos Airesu proslavila dan slovenske narodne osvoboditve. Z njim bo počastila spomin slovenskih zaslužnih mož, ki so slovenski narod narodno in versko ohranjali, ga kulturno dvigali ter gospodarsko reševali pred navalom tuje pohlepnosti, politično mu pa pripravljali lepšo bodočnost, ne pod avstrijsko-nemško-madžarskim gospodstvom, ampak v družbi s Hrvati in Srbi v lastni narodni državi. To politično svobodo so Slovenci dosegli 29. oktobra 1918. Uživali so jo samo do leta 1941. Tedaj pa je nad nje znova prišlo gorje. Okupatorji so si razdelili slovensko zemljo, narod pa obsodili na smrt. V izvrševanju tega načrta so jim priskočili na pomoč brez-narodni komunisti s svojo krvavo revolucijo. Ti so leta 1945 zamenjali italijanskega, nemškega in madžarskega okupatorja ter s svojo diktaturo vladajo nad slovenskim narodom še naprej. Slovenski narod pod komunisti ni svoboden. Ne politično, ne kulturno, ne gospodarsko, ne versko. Zato boj za njegovo sVobodo, za novi 29. oktober, traja še naprej in bo trajal tako dolgo, dokler Proslava st?.. Cirila in Metoda na kat. univerzi v Buenos Airesu 6. oktobra je bila proslava svetih slovanskih apostolov na slavističnem oddelku katoliške univerze v obliki dveh predavateljskih ur. Udeležilo se je večera več odličnih argentinskih osebnosti, mnogo slovanskih gostov, med katerimi je bil najodličnejši pravoslavni ruski arhimandrit Formančuk ter poslušalci slavistike, med katerimi so tudi Slovenci. Slavnost je začel dekan katoliške fakultete prof. Elegiera, na kar je kot prvi predavatelj govoril ukrajinski duhovnik prof. (Nikolaj Kunicky o „delovanju svetih bratov med slovanskimi narodi“. Zanimiva je bila predvsem teorija o delovanju sv. bratov med ukrajinskimi rodovi še pred prihodom na Moravsko, ko sta sc mudila ob Črnem morju. Nato je pa pokazal celotno delo med zapadnimi Slovani, njun boj za pri- znanje slovanskega bogoslužja in propad njunega misijona. Glavni govornik pa je bil profesor slavistike dr. Vladimir Toczylowski, ki je ob tej priliki označil značaj Slovanov v zgodovini, njihovo duhovno pripravljenost na krščanstvo ter jih postavil med Zahod in Vzhod. Prikazal je različne metode enega in drugega, ki so delile Slovane med Rim in Bizanc oz. Moskvo. Pa tudi poizkuse zedinjenja (koncil v Firencah) ter propad zedinjenja iž političnih razlogov. Poudaril je idejo tretjega Rima-Moskve, ki je predstavljen sedaj s komunizmom, pa upa, da bo četrti Rim nastal na temelju dediščine svetih solunskih bratov sinteza Zahoda in Vzhoda. S tem je bila slovesnost, ki je imela strogo znanstven značaj, lepo zaklju- Kralj Feier zu edi ušivo srbske pravoslavne cerkve V Svoodni Sloveniji smo poročali o sporu, ki je nastal v cerkveni organizaciji srbske pravoslavne Cerkve v Severni Ameriki in Kanadi potem, ko je sv. arhijerejski sabor v Beogradu odstavil dosedanjega pravoslavnega škofa v ZDA in Kanadi Dionizija Milivojevima, -jote Ji. ■ h’ eftfe 'škofije za obe državi ustanovi' nove ter zanje ime- postavil po robu sv. arhijerejskemu saboru in ni hotel priznati ne razdelitve njegove dotedanje škofije, ne svoje odstavitve in postavitve treh novih škofov. Toda predstavniki sv. arhijerejske-ga sabora so njegovo odločitev v celoti izvedli ter so bili novoimenovani škofje posvečeni in so tudi prevzeli svoje škofije. Povedali smo, da je ta cerkveni spor zavzel zelo ostre oblike, zlasti potem, ko je kralj Peter II. dne 15. junija iz Nice napadel odločitev sv. arhijerejskega sabora, češ, da v svojem odločanju ni svoboden in. da dela pod pritiskom komunistov. Srbska emigracija se je razbila v dva tabora. V enem so bili Dionizijevi pristaši, v drugem pa zagovorniki sv. arhijerejskega sabora.. Nekateri so gnali spor na še bolj nevarno ostrino, ko so postavili krilatico: za kralja t. j. za Dionizija ali za Tita, se pravi za patriarha. Srbska narodna odbrana v ZDA se je v celoti opredelila za Dionizija, prav tako srbski del Južnoslovanske demokratske zveze Bu-dučnost. Tudi skupina dr. Slobodana Draškoviča ter Srbski narodni odbor pod predsedstvom Stevana Trivunea, vodje svoje skupine radikalov v Parizu, ki je na tem položaju zamenjal predsednika zemljoradniške stranke dr. Milana Gavriloviča. Ta je odstopil z izjavo, da je treba spoštovati odločitve sv. arhijerejskega sabora in da njegovi člani niso komunisti. Na stran sv. arhijerejskega sabora so se postavili Srbska narodna odbrana v Kanadi z listom „Glas Kanadskih Srba“, Savez srbskih zadruga Oslobodjenje, Združenje borcev v Angliji, vojvoda Djujič s svojimi četniki ter zboraši Jaše Ljotida z listom „Iskra1 ‘v Muenchnu. MCd obema taboroma je prihajalo na raznih sestankih in zborovanjih celo do pretepov, tako, da je morala nastopati policija. gov največji sovražnik — sedanji komunistični nasilnik. V tako napete odnose v srbski pravoslavni emigraciji v ZDA in Kanadi je prišel kralj Peter v ZDA ter 29, junija prisostvoval kongresu Srbskega narodnega odbora. V govoru, ki ga je imel, je v glavnem ponovil to, kar je izjavil 15. junija. Se pravi, nastopil je proti sv. arhijerejskemu saboru zaradi odstavitve škofa Dionizija, Med tem pa je noval tudi nove škofe. Dionizij ŠS j€Tkralj' od nasprotne strani slišal tudi drugo plat., zvona. Posledica tega je bila, da je imel 9. avgusta v Mihvaukeeju tiskovno konferenco, v kateri je izjavil, da ne nasprotuje pravici sv. sinoda da imenuje ali odstavlja škofe. Njegovo, izjavo je v celoti objavil „Glas konadskih Srba“ dne 15. avgusta 1963. V njej, je kralj Peter med drugim zatrjeval: „Zelo sem žalosten, da so naš narod v svoji pravični vnemi. za. nujnost borbe proti svetovnemu komunizmu trenutno zmešali in ga zapeljali;, zlasti pa še, ker so. njegovo dobroto in. njegovo vnemo izkoriščali proti njemu samemu: in. proti njegovim družinam v domovini v gibanju,, ki je imelo namen odvojiti ga od Matere Cerkve,“ Na. drugem mestu pravi: „Odgovor na zlo ni mogoče najti v večjem zlu, za zmedo, razdvojenost in zasnžnjenje v zmedi, razdvojenosti in zasužnjenju. Odgovora no, sovraštva ni iskati v sovraštvu, na kult. osebnosti ne v kultu osebnosti. Zato borbe. proti Jjompnizmu — najbolj pokvarjene in najbolj potuhnjene in hinavske sile v zgodovini, ne morejo voditi tisti,, ki ja iz sebičnib koristi ali zaradi zagovora svojih. napak ali ne-rednosti po potrebi pokrivajo s plaščem antikomunizma. Komunizmu, ki zanika, zatemnjuje in razbija človeško vest, nikoli ne morejo primerno odgovoriti tisti, ki sami nimajo čiste vesti. Tudi ne morejo komunizmu, ki se poslužuje najbolj nečednih in najbolj neusmiljenih sredstev in načinov za dosego peklenskih ciljev, nuditi primernega odpora tisti, ki se zaradi svojih sebičnih ciljev, sami poslužujejo podobnih sredstev in načinov.“ Čeprav kralj odstavljenega škofa Dionizija nikjer ni omenjal, so vsi razumeli, da lete gornje težke kraljeve obtožbe na njega. V nadaljnjih izvajanjih je kralj Peter rotil srbsko emigracijo, naj bo enotna. 'Naglasa, da ne mara, da bi iz-gledalo, da se vmešava v notranje cerkvene zadeve, toda kot branitelj pravo- »Hrvatska revija« v počastitev nadškofa Aovka snjen pod naslovom „Homenaje: a un, 20. januarja 1952, ko ga je nahujskana s slovenske zemlje ne bo pregnan nje- Hrvatski kulturno-književni mesečnik „Hrvatska revija“, ki jo že dvanajsto leto izdaja znani hrvatski pesnik in kulturni delavec g. Vinko Nikolič, je v letošnji tretji številki objavila na uvodnem mestu v španščini spominski članek o prvem ljubljanskem nadškofu msgru. Antonu Vovku, članek je • nati-Martir“ (Počastitev mučenika). V njem je prikazano življenje in delo msgra. Vovka kot ljubljanskega nadpastirja ob ovirah, ki so mu jih povzročali komunisti, in ki so dobile vrhunec v zločinskem napadu na. novomeškem kolodvoru dne komunistična drhal polila s petrolejem in zažgala. Omenja tudi pokolj slovenske narodne vojske in ostale glavne komunistične zločine. Končno msgru. Vovku izreka počastitev v imenu Hrvatov ter svoj spominski članek zaključuje z ugotovitvijo: „Dokler bodo obstojali taki mučenci in junaki kot sta Stepinac in Vovk, Kristusovega nauka ne bodo mogli iztrgati iz src njunih narodov, t. j. hrvatskega in slovenskega, in tudi ne bodo izginile dobrine, ki jih ta doktrina vsebuje: človečanske pravice, socialna pravičnost, dostojanstvo človeka in svoboda vseh ljudi ter narodov.“ Iz življenja in dogajanja v Argentini Pred začetkom pravega ustavnega življenja V soboto, 12. oktobra t. 1. se bo v Argentini začelo novo obdobje v njeni politični zgodovini. Po odstavitvi dr. Frondizija kot ustavnega predsednika 29. marca 1962, ga bo v predsedstvu republike zamenjal novoizvoljeni predsednik dr. Artur Illia, ki bo prisegel v. soboto pred parlamentom, nato bo takoj prebral svojo prvo poslanko državnemu kongresu in narodu, v katerem bo napovedal svoj politični, gospodarski- In 'socialni program. Iz parlamenta se bo dr. Hlia s podpredsednikom dr. Perettejem v spremstvu glavnih poveljnikov vojske, mornarice in letalstva odpeljal v predsedstvo republike, kjer mu bo sedanji predsednik dr. Guido izročil znake predsedniške oblasti: predsednic ško palico in lento. Dr. Illia bo nato prisostvoval vojaški paradi, nato pa. zaprisegel, svojo vlado. Novega predsednika in, njegovo vlado čakajo težke nalog,e. Ustvariti bo treba politično znosnost, urediti gospodarsko. življenje, rešiti težke socialne probleme. Težka dediščina še režimov izpred leta 1955 in potem napake, ki so .jih delale vlade po osvobodilni revoluciji.. Urediti bo treba državno gospodarstvo, ki nudi žalostno sliko. Saj se je n. pr. samo deficit, pri državnih železnicah po zadnjem povišanju prejemkov -železniškemu osebju dvignil od. prej- slavne vere pa, reti srbski narod v Severni Ameriki, da ohrani svetosavsko Cerkev enotno, tako, kakršna je vedno bila- Poudarja* da hi od razdora imeli korist samo komunisti, narodu v domovini pa bi „ugasnil še zadnji plamenček svobode. Potem pa hi senca popolnega mraka iz domovine začela pokrivati tudi to, kar bi še ostalo od svob. sveta“. Po tej kraljevi izjavi so se začele razmere v cerkveni organizaciji srbske pravoslavne organizacije v Severni Ameriki in Kanadi urejati. S tem se je začelo zmanjševati število tistih, ki še zagovarjajo postopanje odstavljenega škofa Dionizija. Radmilo Grdjič je celo javno objavil poziv prejšnjemu škofu, naj uredi finančne zadeve v cerkveni organizaciji. Poziv je objavljen v „Glasu kanadskih Srba“ dne 15. avgusta poa naslovom „Gde su pare?“ Drugi pa pozivajo kralja „naj z brezovo metlo očisti svoja okolico1.' — Tu mislijo zlasti na Stevana Trivunea in šefa kraljeve pisarne gen. Miličeviča, katera dolže. da sta kralju sestavila napad na sv. arhierejški sabor. Iz političneRtga življenja jugoslovanske emigracije •* 2 Čeprav je ¡to, kakor izgleda, postal eden od „tabu-jev“ našega hrvatskega nacionalizma, smatram, da je tudi o tem treba enkrat spregovoriti čisto odkrito. V času fevdalizma je bil to princip na podlagi katerega so si manjši in večji fevdalni gospodarji vse do vladarjev lastili pravice do gotovih krajev, ki so pripadali njihovim družinam. Tedaj so cele pokrajine podeljevali fevdalnim družinam., kot ¡nagrade, kot dedščine, ali pa si jih pridobivali z vojskami in ženitvami. Na voljo in želje ljudi se tedaj na teh področjih nihče ni oziral. Mi pa danes živimo v dobi, v kateri vsi. z več ali manj iskrenosti, izpovedujemo svojo zvestobo načelom, demokracije •— vladi naroda. Mi Hrvati po tem načelu, ki je tudi manifestacija samoopredelitve naroda, postavljamo zahtevo po posebni suvereni hrvatski državi. Kako je potem mogoče, da istočasno zahtevamo, da se tej državi da zastareli in preživeli okvir principa zgodovinskih meja, ki jih nihče več ¡ne priznava? Ali more pameten človek pričakovati, da bodo 'Srbi prostovoljno pristali na prepustitev hrvat-ski državi' na osnovi omenjenega preživelega in nič vrednega načela ¡nad dva milijona dvojih rojakov?: Brez dvoma je iluzorno na to misliti. Zato tudi ni treba kake velike in posebne objektivnosti za ugotovitev, da je srbsika izkušnja z NDH mnogo hujša, kakor ¡pa je bila naša hrvatska z Jugoslavijo. Taka rešitev je mogoča samo pod eno predpostavko: vojna med Srbi in Hrvati, v kateri bi mi Hrvati Srbe povsem uničili, če kdo želi to, potem naj to odkrito pove. Pa to še ni vse. Predpostavljamo, da bi enkrat prišli v položaj, da bi tako Srbom v Hrvatski, brez njihove volje in pravice do samoopredelitve, kakor tudi ¡sosedni Srbiji na kak čudežni način vsilili tako rešitev. To bi pomenilo, da bi imeli br-vatsko državo z okoli 30% srbske manjšine. To dalje pomeni, da bi ta manjšina, v državi, ki ji je bila vsiljena, vodila protidržavno in iredentistično politiko, za svojim, zaledjem bi pa imela homogeno srbsko državo, ki bi bila vsaj tako močna kakor naša. Ni treba biti prerok za ugotovit,ev da takšna država ¡ne bi imela in tudi ne bi mogla imeti pogojev za normalno politično življenje in gospodarski razvoj. Ne bi mogla služiti niti osnovnim koristim hrvatskega naroda. Predsednik dr. Maček je ¡na ta problem v; zadnjem času večkrat -opozoril . Hrvate, stoječ na stališču, da posebna hrvatska država sama po .sebi' ni nikaka rešitev, dokler ¡m znano kakšna je in komu služi. Vse drugo so iluzije. Iluzije so pa zelo slab in nezanesljiv spremljevalec v politiki. Hrvatskemu šovinističnemu gledanju na posebne države ¡odgovarja tudi podobno srbsko stališče. Enkrat, v času prve Jugoslavije, je to prišlo do izraza v tendenci z tkzv. amputacijo. Danes pa govore o potrebi, da mora biti vsaka srbska hiša v okviru Srbije. Brez dvoma velja vse to, kar sem dejal o zahtevi po hrvatiskih zgodovinskih mejah z malimi spremembami ali brez njih tudi za to srbsko zahtevo. Gotovo obstoja možnost tudi za mirno ustvaritev posebne države Srbov in Hrvatov, toda samo in izključno na tej osnovi: sporazum Srbov in Hrvatov o razdelitvi področja- in preselitvi tako srbskega kakor tudi hrvatskega življa da se ¡napravijo čim bolj homogene skupnosti in najde za obe stranki sprejemljivo rešitev tako za število, kakor tudi ¡za položaj ostankov -srbske manjšine v Hrvatski in hrvatske v Srbiji. Kdor hoče to — vsak ima pravico zahtevati rešitev, ki se mu zdi najboljša —, ¡ta je dolžan obvestiti narod tudi d neizbežnih posledicah. Te posledice so pa takšne, da ne verjamem, da, bi jih mogel kdorkoli sprejeti v korist Hrvatov, kakor tudi Srbov, če bi nam. kdo' na čudežen način dal na razpolago ogromna ma- terialna sredstva za ta P ¡dvig, bi esft&l problem uničenja tako enega, kakor drugega narodnega premoženja s preseljevanjem ribičev v hribovite- kraje ali ravnine, planincev v doline ali na morje in obratno. Pa zamislimo si problem., da bi večina Srbov in Hrvatov do Itake mere izgubila glavo in bi ¡zahtevala takšno rešitev ter prevzela nase tudi vse posledice, -ostaja še vedno velik sociološki problem. Kako -si je mogoče predstavljati, da bi na stotisoče kmečkih družin z ene kakor druge strani pristalo prostovoljno na preselitev ter zapustitev domov in kmetij. Če pa prizadeti deli srbskega in hrvatskega naroda ne pristanejo na preselitev in se odločijo, da ostanejo' še naprej na svojih domovih, potem ne vidim kje in v čem. je bil napravljen korak naprej v reševanju hrvatsko-srbskega problema. Vsi ¡navdemi razlogi me silijo k temu, da smatram., da razbijanje Jugoslavije ne samo, da ne rešuje problema, ampak ,ga niti ne poenostavlja. Reševanje srbsko-hrvatskega spora v Jugoslaviji Če ,sm.o .dosedaj ugotovili, da je mirna rešitev hrvatsko-srbskega spora izven Jugoslavije zelo težka, če ne celo nemo-goča, to še nikakor ne pomeni, da ga Jugoslavija sama -po sebi rešuje,-ali 'da' je vbjjej. rešitev lahka. šnjih 33.000 milijonov pesov na skoro 40.000 milijonov. Za kritje tega strahotnega deficita mora država dati na razpolago eno tretjino celotnega državnega proračuna. Deficit pri drž. železnicah namreč predstavlja 75% vsega državnega deficita. Za njegovo kritje morajo doprinašati svoje deleže vsi prebivalci pa naj se železnice poslužujejo ali ne. Na odraslo osebo pride v Argentini po 2.000 pesov na leto, na družino petih ¿’«m - pa skoro tisoč pesov na mesec. Deficit tO.OOO1 milijonov pri drž. železnicah je večji kot pa kapital vseh bank v državi. S tem zneskom bi lahko letno zgradili v Argentini 40.000 udobnih stanovanj oz. hiš. želežniška uprava ima: že precej časa načrte strokovnjakov za ureditev nemogočega stanja v tej državni ustanovi Ta načrt ; navaja, da je v Argentini 42.000 km železniških tračnic, tlakovanih in asfaltiranih cest pa samo 20.000 km. Biti bi pa moralo obratno. Zato omenjeni načrt predvideva opustitev vseh tistih železniških: prog, ki sploh niso renta--, bilne. Toda doslej tega načrta ni bilo mogoče izvesti. Nič manjše: težave ne bo imel novi predsednik z urejevanjem vprašanja upokojencev, ki prejemajo nizke pokojnine, pa še tistih ne v redu, ker država dolguje pokojninskim blagajnam kar, 100.000.000.000 pesov. Samo državna petrolejska družba YPF je v zaostanku s plačilom odgovarjajočih zneskov za pokojninsko blagajno v višini 6 milijard pesov. S tem vprašanjem se bavi med drugimi tudi radikalni poslanec Belni-cof. Nedavno je napovedal, da bo v parlamentu stavil predlog, da se razveljavi zakon, s katerim so si tudi poslanci: in senatorji pod dr. Frondizijem določili visoke pokojnine, ki jo po tem zakonu dobivajo sploh vsi, ki so kdajkoli: bili poslanci v Argentini. Zahtevo po razveljavitvi tega zakona postavljajo, tudi pokojninske zbornice, ki nimajo sredstev, da bi plačale najhižie; pokojnine upokojencem, medtem ko so za poslance in senatorje določene pokojhine, ki gredo v deset in deset tisoče;. Tudi agrarni pr oblemu bo. zahteval od novega predsednika vso pozornost. Kako pereče je to vprašanje,■, je razvidno iz navedb, ki so bile podane na kongresu Argentinske agrarne? federacije v Rosariu. Udeleženci: omenjenega kongresa so se izjavili za: izvedbo agrarne reforme, toda z „argentinskim, krščanskim in zahodnjaških!: značajem“. Na kongresu je bilo ugotovljena* da ima Argentina na razpolago 50 milijonov hektarjev zemlje;, pripravne, za pridelovanje žita, toda v letu 1961/62 je bilo v Argentini z žitom posejanih samo 21 milijonov hektarjev. Leta 1939/40 jih je-pa Pilo. 28,509.600 hektarjev. Tedaj je bilo v Argentini 12 milijonov ljudi, sedaj pa je treba prehranjevati 20 milijonov prebivalcev. Gornja vprašanja in vrsto ostalih argentinskih problemov misli novi predsednik reševati in urediti v prihodnjih šestih letih. Kajti napovedal je* „da bomo imeli šest let ustavne vlade z izvajanjem zakona in ustave, boreč se proti sleherni -obliki privilegijev ter ustvarjajoč vzdušje splošnega miru, v katerem vlada ščiti delovnega človeka, in ne špekulanta“. Dalje je poudaril, da za dosego gornjih ciljev in za obnovo domovine „potrebujemo pomoči vseh slojev. Zato bomo vodili široko politiko, politiko odprtih vrat in bomo pozvali k sodelovanju vsako osebo, ki je koristna -za razvoj države, brez razlike na politično ali versko pripadnost. Vladali bomo z radikali in neradikali. Narodi lahko premagajo vse težave, če navdaja njihova dejanja resnični duh narodne solidarnosti.“ -Prav tako je predsednik dr. Illia omenjal nujnost „spremembe miselne strukture naroda“. •Za izvedbo načrtov, ki jih imata novi predsednik dr. Illia in ljudska radikalna stranka za obnovo Argentine, je tudi že v parlarrventu vložena vrsta za-(Nadaljevanje. ,na strani) Buenos Aires, 12. oktobra 1963 'llc-idce iz â'îctmûj-e^- E V O B O D B! A SkOVSIIll »s« * Resnična stran družbenega kmetijskega upravljanja Komunistični režim doma ne opusti nobene priložnosti, da ne bi delal propagande za vstop svobodnih kmetov v kmetijske zadruge ali pa vsaj v koope-racijo z njimi. Slikajo jim dobre strani in koristi, ki jih bodo imeli od družbenega kmetijskega obdelovanja zemlje. Iz razprav, ki so bile na. sestanku predsedstva Glavne zadružne zveze Slovenije, pa vidimo, da ni vse tako rožnato v gospodarjenju kmetijskih zadrug. Govorniki so med drugim navajali, „da so sicer zadruge razširile lastno kmetijsko proizvodnjo, da pa so sočasno povečale tudi kmetijske površine. Vendar pa odkup in zakup zemljišč še ni vse: zadruge sicer lahko dobijo kredite za nakup zemlje ,ne dobijo pa sredstev, da bi to zemljo uredile za sodobno proizvodnjo, kar je bistveni cilj pridobivanja novih zemljišč. Prav tako imajo probleme tudi z nedograjenimi živinorejskimi objekti, za katerih ureditev prav tako ne dobijo sredstev.“ Nadalje so navajali, ,da sc je zadružna kooperacija res to •f.w ... večala. Razen, tega j* '-opsracijska proizvodni» želo razdrobljena in ni zavzela višjih oblik. Zato predsedstvo priporoča, naj se zadruge dosledneje lotijo proizvodnega sodelovanja z zasebnimi kmeti. „Prav tako so ugotovili, „da zadružna mehanizacija beleži zelo nizek dohodek, stroji pa niso dovolj izkoriščeni, j Po oddaji gozdarske dejavnosti, se bo! v mnogih zadrugah izkoriščenost še po- | slabšala, ker so doslej stroje uporabljali kombinirano. Stroji napravijo le! polovico efektivnih ur, ostalo polovico1 pa izgubijo pri pogostih premikih s parcele na parcelo.“ Kritizirali so tudi slabo notranjo organizacijo zadrug. Ugotovili so, da je v 1 zadrugah „še vedno zaposlenih preveč ljudi, in to predvsem v računovodskem sektorju, čeprav je računovodstvo še vedno počasno in ne daje proizvodnji , »B»aMBaBBBaBBaa»#BBMiB«BHBBMB«BMBB»«aa»BaBBaaBaiBaMB*«a,»B«a« Višek celodnevne prireditve dne 13. oktobra, v Našem domu v San Justu bodo slovenski narodni plesi. Izvajali jih bodo fantje in dekleta odseka obeh mladinskih organizacij v San Justu. (Nadaljevanje z 2. strani) konskih osnutkov. Od njih navajamo tičev v Argentini. Nanaša se na spremembo sedaj veljavnega zakona o državljanstvu v tem smislu, da bi bile gentinskega državljanstva. Sprejetje stega, ki se tiče inozemskih naseljen-odstranjene ovire pri podeljevanju ar-takega zakona predlagitelj utemeljuje Z dejstvom, da je v Argentini 2,600.000 inozemskih naseljencev, od katerih jih je prevzelo argentinsko državljanstvo samo 190.000 (7%). ■ '-L-------- - • .— | . t tekočih podatkov, ki so nujni pri za- i drugah z lastno proizvodnjo.“ Spričo takega stanja so člani predsedstva Glavne zadružne zveze ugotovili, „da je opaziti pri mnogih zadružnih kolektivih malodušje, saj pravijo, da ne vidijo prave perspektive.“ Zato je predsedstvo sklenilo, da „podrobneje analizira sedarije stanje kmetijskega zadružništva, ki je predvsem z oddajo gozdarske dejavnosti v problematičnem položaju, in , da, prouči v širšem okviru perspektive kmetijskega zadružništva v prihodnosti.“ V Sloveniji potrošnja vina in piva zajadi velikega obdavčenja in visokih con za ista vedno bolj pada. V letu 1960 je ri pr. potrošnja vina v gostinstvu dosegla blizu 260.000 hi, leta 1961 se je znižala na 230.000 hi, v letu 1962 je pa padla kar na 185.000 hi. Iz istih razlogov pada tudi potrošnja piva, ki je do leta 1961 naraščala, v letu 1962 se je pa zmanjšala za 8%, t. j. na 152 tisoč hi. Razveseljivo 'dejstvo je, da, potrošnja brezalkoholnih pijač brez mineralne vode in sadovi,- , ¿talno narašča, 'razveseljivo p< . da prav tako potrošnja žg&taj^ pijač narašča. .Laifii se jo zvišala za 8%, ter so v (Sloveniji popili 40.450 hi. žganih pijač nasproti 21.650 hi. pred! štirimi -leti. V Jugoslaviji je bilo v začetku let. leta nad 2 milijona radijskih -naročnikov. Med republikami ima največ radijskih sprejemnikov Slovenija, kjer pride radijski aparat že na vsakega četrtega do petega prebivalca. Največ — v absolutnem številu — naročnikov im.a Srbija in sicer okoli 850.000, kjer pride 1 radijski aiparat na vsakih 9 prebivalcev, na Hrvaitskem na sedem, v Makedoniji na 15, v Bosni in Hercegovini na 16 in v črni gori 'na 19 prebivalcev, število televizijskih naročnikov se v Jugoslaviji vsako leto podvoji. V letu 1962 je bilo v Jugoslaviji, 62.000. televizijskih naročnikov, letos jih-je pa bilo. v istem času 125-000. V Srbiji je nad 58.000 televizorjev, na Hrvatskem več kot 34.500, tr Sloveniji okoli 22.500, v Bosni in Her- cegovki okoli 9-000, v Makedoniji nekaj, nad 1500 in v črni gori 450. Domača elektronska industrija lahko izdela letno okoli 100.000 televizijskih aparatov. V Št. Jurju pri Celju so letos priredili čebelarski dan. Pišejo, da je lepo uspel. Distribucijsko podjetje Vesna film v, Ljubljani je za sezono 1963-64 napovedalo predvajanje tudi filma „Triglavske strmine“, ki sta ga posnela že leta 1931 pionirja slovenskega filma Metod m Milka Badjura. Nabiralci gob in zelišč na Dolenjskem so lani za nabrane gobe in zelišča dobili nad 100 milijonov din. V Mariboru so odprli nov gasilski dom, v katerem je prostora za 16 gasilskih avtomobilov. Opremljen je z modernimi gasilskimi napravami ter je v njem., pripravljenih 64 ležišč za poklicne gasilce. Slavnostni govor je imela mariborska županja Vera Kolarič, med gosti je pa bil tudi sedanji predsednik republiške gasilske zveze Me to a Rotar. Umrli so. V Ljubljani: Marija Vrtačnik roj. Lavrič, Ivanka Marinko roj. Kos, Cecilija Šušteršič, upok., Frančiška Osolnik, upok., Karlo Bizjak, Jernej Zdovc, Antonija Hajnšek roj. Štefančič, Vid Grabar, monter za daljnovode, Jože Oražem in Janez Podlesnik na Jesenicah, Ignac Brezovec v Stični, Marija Selan roj. Vrečar v črni vasi,- K-ainilo .Iglar, šef ...knjigovodstva podjetja Kovinotehna v Celju, Marija Perme v Ponovi vasi, Ivana Knafeljc v Srebrničah, Rudolf Knez, avtomehanik v Radečah, Franc Vidmar,, vrtnar v p., v Domžalah, Albina Perne v Tržiču, Anka Ladiha, učiteljica v p. v Medvodah, Jože Velej v Dolu, Ludvik Črnigoj v Boh. Bistrici, Karol Bizjak, projektant Projektivnega podjetja v, Kranju. ■ NE POZABITE! j j ■ Na nedeljskem slavju v San Ju- ; i stu bo priložnost za plačilo naroč- s ! nine Svobodne Slovenije in za spre- : ■ , ■ ; jemanje prednaročil in predplačil za £ ■ ■ S Zbornik Svobodne Slovenije za 1.1964. ! ■ s Ne opustite te priložnosti!, S ? 2 na enota duše in telesa. Tomaž Akvin-ski je ta nauk uskladil s krščanskim razodetjem. Cerkev pa ga je sprejela na koncilu v Vieni 1. 1312 in na 5. Lateranskem cerkvenem zboru. Končno je predavatelj osvetlil tudi vzgojne, moralne in politične posledice dualističnega pojmovanja človeka. —: Številno občinstvo je izvajanjem predavatelja z zanimanjem sledilo. Z odobravanjem se mu je zahvalilo za predavanje, ki je bilo eno najboljših, kar jih je bilo doslej na kulturnih večerih .SKA. Večer, je vodil voditelj filozofskega odseka, g., dr. Vinko Brumen. s L o V E N C I V A R e E N T I N I BUENOS AIRES Enajsti večer Slovenske kulturne akcije V' soboto dne 5. oktobra ob 19. uri s£ je vršil, kot je navada, v salonu Buli-rjch, Sarandi 41, Capital, enajsti kulturni večer Slovenske kulturne akcije, H ga je organiziral filozofski odsek. Predaval je g. dr. Milan Komar o „Racionalističnem liku človeka“ (Homo duplex). Predavatelj je vzporedno razvil dve nasprotujoči si pojmovanji človeka od antike pa do današnjih dni. Na eni strani stoji dualizem, ki v človeku ne vidi enotnega bitja, ampak skoraj bi rekli prigodno zvezo med dušo in tele- som. V tem smislu je Platon učil, da je telo ječa duše ali celo grob. Po Platonovih stopinjah so hodili, gnostiki, rriani-hejci, bogpmili „in albigenci, ki so šli v še hujše skrajnosti. Z modernim racionalizmom se je dualizem okrepil, čeprav v zastrti obliki. Za Descartesa, .vek nekak čisti duh, skoraj bi rekli očeta evropskega, racionalizma, je člo-angel, ki biva v mašineriji svojega telesa. To je „bomo duplex“. Temu nazi-ranju nasproten pa jp Aristotelov „homo simplex“: človek, ki ni zgolj duh, niti zgolj telo, niti prigodna skupnost duha in telesa, ampak globoka podstat- Razstava Ivanu Bahovca Na. zadnji, tako hvaljeni razstavi je imel umetnik 23 del, od tega približno dve tretjini olj in dobro tretjino mo-notipij. Olja so bila predmetna, grafike zvečine abstraktne. . Že pri zadnjih dveh razstavah je Bukovec nastopal z brezpredmetnimi sli-, kami. Na tej razstavi sine zapazili, da je umetnik tudi v ta d< la vnesel nek red, neko disciplino. San pravil, da so barvne lise na njih nekatere dvignjene bolj v ospredje, druge potisnjene bolj v ozadje in da vlada med njimi neko kompozicijsko hotenje. Kot to kompozicijsko hotenje je kazal več na detajle, kot na celoto. Ospredja in ozadja so seveda bolj umetnikova osebna doživetja kot .splošno zaznaven stilni znak; opazovalec bo rekel, da so pro-storninsko njegove abstrakcije nepo-globljene. Tudi detajlne kompozicije barv niso tako očitne, da M jih opazovalec takoj zapazil. Pač pa ’ so pri pogledu njegovih abstrakcij (vsaj njih večine) takoj zaznatne celotne grupacije barvnih lis. Poglavitni poudarek je navadno v vertikalni sredini slike,, od koder jakost barvnih lis proti levemu m desnemu robu slike enakomerno popušča. Nakakšna simetrija torej ali recimo uravnovešenost, če rabimo izraz za nekdanjo realistično kompozicijo. Seveda realizem to ni, ker realizma v abstrakcijah ni. Zato bomo rekli temu kar urejenost., So pa Bukovčeve abstrakcije frapantno barvne in v tem bo tudi vzrok, , da so jih kupci radi izbirah za okras svojih stanovanj. Slovenci namreč zelo ljubijo slikovitost in to slikovitost 'tehnika monotipij samo Se poveča. Za barvne kompozicije- je na njih nešteto možnosti; ki jih je umetnik iz- koristil, dasi je v celotah spet dal večini njih neko poglavitno barvo, oh ka-. tero je nanizal mnogo, drugih barvnih odtenkov. V bistvu isto lahko zapaža-mo pri predmetnih monotipijah, kot pri Jezeru s hribi št. 22 in celo Poleg morja št. 15. S Pri prechaetnih slike h smo zapazili {¡est-bnost: precej njih hna pred samo-stalnikom, predmetom še pridevnik, ki je slikarju vsekakor važnejši. Slikar noče dati poudarka predmetu samemu, ampak neki njegovi lastnosti: idiličnosti, slikovitosti, mirnosti ali nemirnosti in lahko rečemo, da bi takšne ali podobne pridevnike imeli še lahko vsi drugi upodobljeni predmeti. 'Predmetne slike so vse prostorne, dasi ne moremo zaslediti enotne prostorne sheme. .Skoraj povsod srečamo perspektivo (zračno, velikostna razmerja) ponekod imamo tudi senčenja, postavim hribov. Cordoba št. 2 je npr. kubično zasnovana, zlasti v ospredju. .Globino pri Svetišču št. 1 ustvarja komaj spomin na Lujari, na sliki je le borno nakazana (portali), ozadja ni in je le slika v glavnem plo-skovita, kot je hotel to ploskovitost tudi slikar izrecno poudariti. Na Idili vasi št. 8 je dvignil prostor za. kakih 20 stopinj navzgor; sicer perspektivične poglobitve ni; malenkostno jo posredujejo le stranske stenske ploskve. Predmetna kompozicija je pri Bukovčevih predmetnih slikah po večini bolj svobodna, vendar ne dosledno. Lahko rečemo, da ‘kompozicija predmetov zanj niti ni važna, ampak kompozicija barv. .Lahko je , barvno kompozicijsko zelo prodoren lik, ki ne predstavlja nič ! predmetno važnega, kakšna . ploskev ¡■(njiva, trata), ki pa potem grupira osta- le barve okrog sebe. Na Pokrajini št. 6, je to rumena njiva, na Vasi št. 7 rumena hiša itd. Te. najučinkovitejše barve so zvečine bolj v sredi ali malo vstran, nikoli, pa ne na periferiji. Dasi se . slikar pri svojih predmetnih slikah zelo okorišča z dognanji iz brezpredmetnih slik, je vendar nujno med nji-, -j mi neka stilistična, „barvno-kompozicij-ska razlika: barvne “ploskve na predmetnih slikah so mnogo večje, kot pri brezpredmetnih, ki so razkrojene v same mmjše barvne lise. Kjer. se hoče slikar bolj podrobno okoristiti s svojim abstraetizmom, ni vedno povsem prepričevalen, oziroma se zgubi v drugačni vrednosti, v dekorativnosti, kot postavim, na sliki št. 4. Pač pa je dosegel velik uspeh s tem na sliki, ki jo je dodal izven kataloga, na št. 23, menda Nemirne skladbe, a predstavlja del ba-riloškiga Catedrala nad jezerom: Schmoll. Prednet, nemirni skladi (bi bilo boljše kot stladbe) odgovarja njegovemu ab-straklnemu pojmovanju svetlobe, svetlobni prednosti in temačni potisnjenosti v ozidje in je bila to ena najboljših slik ia razstavi. Etelna stilna nedoslednost ni znak kakšie neurejenosti, ampak je produkt njegfive brezpredmetnosti in znamenje intenavnega iskanja po formalnih odlikah Kot. ..je . rajni dr. Izidor Cankar vedni trdil, je. stilno hotenje v umetniku nekaj podzavestnega; zato ne bi 1 bilo priporočljivo, če.; bise „ hotel Bu-; kove: zavestno zadevno disciplinirati. Naj igre po dosedanji poti mirno na-| preji bo že našel svoj . pravi izrazi Uspih, ki; ga je že ta razstava dosegla pri številni publiki, je vsekakor za umdnika in njegove težnje dragoceno prizsanje, ' RAMOS ME JI A Slomškov večer Slovenski dom, ki nosi ime po velikem Slovencu A. M. Slomšku, se vsako leto še posebej spominja moža, ki je vse svoje življenje posvetil svojemu narodu. Njemu je bil posvečen izredni prosvetni večer v soboto, 5. oktobra. Z narodno trobojnico in cvetjem okrašena slika Slomškova je na vse rojake, ki so napolnili dvorano, naredila najlepši vtis. Večer je vodil , kulturni referent. V prvem delu smo sledili lepim barvnim slikam z mogočne proslave 100-letniee Slomškove smrti, ki je bila lani na vrtu Slomškovega doma. Posnetki dokumenti proslave. se ob primerni. zvočni spremlja filmu. V^ragem delu „e spregovoril pisatelj dr. Jože Krivec. Njegove misli so nam osvetlile zlasti Slomškovo zaslugo . za širjenje . slovenske knjige med najširše plasti naroda. Pisatelj je svoja izvajanja o tem izrednem delu Slomš.kove dejavnosti pri ustanovitvi Mohorjeve družbe lepo povezal s spomini na obisk Slomškovega rojstnega kraja in doma. Svoje misli je zaključil: „Dvignimo, razžarimo ljuhezen do slovenske knjige! Iz nas je zrasla in za nas živi. Predstavlja najplemenitejši sad našega dela. Marsikaj hitro pokrije, prah pozabe. Slovenska , knjiga bo pa priča naše dejavnosti in .naše vrednosti rodovom za nami...“ Udeleženci so nagradili govornika s toplim odobravanjem. Tretji del večera so izpolnile slike iz lanskoletne obletnice otvoritve Slomškovega doma in iz Koroške. Lepi diapozitivi s prijetno zvočno spremljavo so pripomogli, da je večer povsem uspel. *fHHB«aaaB^Btaa.HaBBflfl!!B«aaaBW?BHBHsaBBaaBHBaB«M*BaBai Lepa točka na nedeljskem slavju v Našem domu v San Justu bo zopet nastop fantovskega, okteta, ki bo s slovensko pesmijo vsej prireditvi dal še poseben sijaj. Vsak leden ena KDOR IMA SRCE Kdor ima, srce, zna. za dom solze, za slovenske domovine raj, zanjo rad živi, zanjo hrepeni, njo, le njo bo ljubil vekomaj. Čvrst Slovencev rod vam prebiva tod, oj, prijaznost čista tu cvete. Vsak prijatlja ima, zvest objame ga, to navada stara tukaj je. SAN MARTIN Druga sanmartinska tombola se je vršila preteklo nedeljo v prostorih doma v San Martinu. Prostore so rojaki napolnili skoraj do zadnjega kotička. Vreme je bilo ob tej priložnosti prirediteljem naklonjeno; toplo pomladansko sonce je pošiljalo svoje žarke vse do večera, ko je nastopil mrzli veter, kar pa množice rojakov ni oviralo, da ne bi ostali do polnoči, ko se je prireditev zaključila. Tombola se je vršila na športnem prostoru. Ob zadnji steni športnega prostora je bil postavljen oder, obložen z dobitki. Na odru je stala tudi miza z žaro, iz katere so skavti iz San. Martina vlekli številke. Napovedovanje številk je bilo tudi letos j veščih roka’ g. Lojzeta Od snežnih planin do trtic dolin milo pesmice povsod pojo. Slovenec je rad vesel, kaj da ne bi pel, njemu pesmi iz srca teko. BBBBHRaKiaaaBBaaMaaBaaMBMiBiaBUaagmaiHaBMaaMaa Rezlja. Klicanje številk se je pričelo ob 16 in je bilo najpreje razdeljenih med rojake nad 100 činkvinov. Nato pa je nastopil napeti del tombole — pričakovanje, kdo bo zadel prvo tombolo ali vsaj drugo ali tretjo... Okoli pol 6 je to napetost prekinil vzlik: tombola. Naš ponosni mizarski mojster Jože Hribar je dobil prvi dobitek — najmodernejši tele-vernj. vizijski aparat Kmalu nato sta prihitel a ~ed tofflbelsko komisijo prof. Lojze Horvat, predsednik - Zedinjene Slovenije in Jože Tomc, ki sta zadela kompletni pribor in posode za jedilnico oz. radijski kombinado. Nadaljne tombole so,zadeli: Jože , Marušič, Terezija Dovč, Marija: Havelka, Dragica Mize.rit, Jože Lunder, . Rudolf; Deber, Gregor Verbič, Ciril Fajnter, Jože Potočnik, ..Ana Koenig, Marija Telič, Ivan Jenko, Nataša Smersu, Jože Erbežnik, Marija Novak, Marico Humar, Janez Žnidaršič, (Štefka Mikuž, Franc, Ustar in Tone Šušteršič. Po zaključku tombole se je razvila živahna ljudska veselica ob zvokih priljubljenega orkestra Moulin Rouge, Predavanje ing. Albina Mozetiča o daljnem vzhodu je preteklo nedeljo dopoldne privabilo v. San Martin mnogo rojakov, ki so z velikim zanimanjem . sledili predavateljevim izvajanjem in občudovali lepe posnetke, ki jih je, predavatelj kazal s pomočjo skioptičnega aparata. Ob. zaključku se je kulturni referent doma prof. Zupan toplo zahvalil ing. Mozetiču za predavanje. Tudi ob tej priložnosti je bilo videti, da San Martin nujno potrebuje dvorano. Slovenski skavtski svet, ki ga sestavljajo starši skavtov in skavtinj, je imel svoj sestanek v nedeljo, 6- oktobra, v ‘Slovi domu v San Martinu. Sestanek je začel predsednik sveta Stanko Marinček. O delovanju skavtske organizacije, zlasti o pripravah za decembrsko prireditev na Pristavi, združeno z blagoslovitvijo prvega slovenskega skavtskega prapora, je poročal šef skavt. ¡Marijan Trtnik. Obenem je navzočim staršem predstavil novega duh. vodjo skavtske organizacije č. g. Franca Groma, ki je ob tej priliki povedal nekaj misli o duhovni vzgoji mladine. G. Trtnik je poročal staršem o sklepu uprave, da je bil ustanovljen „skavtski socialni sklad“ imenovan po skavtskem „mecenu g. Jožetu Leskovarju, čigar namen je podpirati revne člane slovenske skavtske organizacije. Vsa poročila so navzoči z odobravanjem vzeli na znanje, na kar je g. Marinček zaključil „sestanek. I & Of/Vri- Si C \ f JÙ S ¥ E T 0 ^AVSTRALIJA ' ; ' ' ( Predsednik zvezne avstralske vlade Sir'll. Menzies je izjavil, da je vsaka četrta oseba v Avstraliji izpod 21 leta emigrant, ali pa otrok emigrantov. Po vojni je v Avstralijo prišlo 672.000 emigrantov izpod 21. leta. V družinah novih emigrantov; se je. pa rodilo 700.000 otrok. Ministrski predsednik Menzies je ob gornjih številkah poudaril, da predstavljajo velik uspeh avstralske vselit-vehe politike. Minister za ■ emigarcijo Mr. Downer je povedal, da bo ob koncu letošnjega leta število emigrantov, ki so se za stalno naselili v Avstraliji, doseglo 2 milijona. Glede bodočih načrtov avstralske vselitvene po- ,. skušala pridobiti za naselitev v Avstraliji zlasti dekleta v starosti 18 do 35 let. To pa zaradi tega, ker je v Avstraliji mnogo neporočenih emigrantov. Sprihodom deklet bi se jim pa omogočila ustvaritev družinskega življenja. Med novimi naseljenci v, Avstraliji je tudi precej Slovencev. Mnogo slovenskih otrok se pa tudi že rodilo v Avstraliji. Tako je npr. slovenski dpš-tni, pastir v Melbournu p. Bazilij v slovenski. krstni knjigi YŠestih letih, in pol odkar deluje v tem mestu dosegel številko 5(K).jPed- to "številko je' v krstni knjigi vpisana Vriskova Katarinca.j.(V tem času je pa p. Bazilij v pristanišču Melbourne sprejel tudi nekaj tisoč slo- litike je dejal, da bo vlada v bodo- venskih vseljencev. IM®ItJfflM. &V©H, SLOVENIJE ZA LEVO 1964 je v tisku. Bo to obširna in vsebinsko pestra ter bogata knjiga. Doslej znanim in priznanim sodelavcem Zbornika so se pridružili še novi pisatelji in avtorji. Saj sodelujejo pri njem izseljenci iz vseh kontinentov in iz najrazličnejših držav. CENA V PREDNAROČILU JE 4.70. PJpjSOV, Ta znesek je možno plačati v več obrokih. Prvi., obrpk morejo plačati naročniki že sedaj pri vsakoletnih zastopnikih Zbornica Svobodne Slovenije, v Slovenski hiši in. v vseh. Domovih. .ZadnjiObrok.- ,pa, ,W-vsak'naročnik „ plpčal ob., prevzemu Zbornika^ t,., j. v prvj. ¡polovici .meseca decembra. Sferam 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. 10. 1963 - No. 41 PO ŠPORTNEM SVETU Lešek, atlet celjskega Kladivarja, je na državnem prvenstvu postavil nov slovenski in jogoslovanski rekord v skoku s palico: 472 cm. Ta rekord je mednarodne vrednosti, saj se je Lešek s tem skokom uvrstil med 10 najboljših skakalcev. Svetovni rekord ima Pe-nnel (ZDA) s 511 cm. V prvem kolu nogometnega prvenstva Slovenije 'je največje presenečenje pripravil novinec Aluminij iz Kidričevega, ki je sredi Ljubljane premagal lanskega prvaka slovenske lige Ljubljano. Tekmovanje se je tudi pričelo 18. avgusta v zvezni ligi. V drugi zvezni ligi je Maribor v Visokem premagal Bosno s 3:0, ljubljanska Olimpija je pa v Zenici izgubila s Čelikom z 0:1. V prvi ligi je bilo v prvem kolu kar šest neodločenih rezultatov, zmagal je samo Partizan iz Beograda v Mostarju proti Veležu z 2:1. Na evropskem prvenstvu v streljanju, ki je bilo v Stockholmu v avgustu, je Kropotkin (ZS) postavil nov svetovni rekord v hitrostnem streljanju s 595 zadetki od 600 možnih. Njegov rojak Udacin je iznenačil svetovni rekord v streljanju s pištolo (591 krogov). Ekipno je zmagala Sovjetska zveza pred Švico in ČSR. Nia svetovnem kolesarskem cestnem prvenstvu, ki je bilo v Renaixu v Franciji, je zmagal Belgijec Beheyt nad s\ o-jim rojakom Rikom van Looyem in Nizozemcem de Haa ¡. Proga je bila dolga 297 km; med tekmovanjem je ve§.