23. samt. om. 21 inima mo. letu. 9 .Slovenski Nirod# velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24-- pol leta.......• 12"— cetrt leta......• ■ 6*— na mesec. v upravništvu prejeman: celo leto......K 22-— pol leta........ licem leta.....' • . , 550 na mesec......._ 1-90 Dopisi naj sc frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UcćziićiTO: Hnallova nlica it 3, (v pritličju levo), telefon it. 34. likala vaak mmm zvečer izvzemmi aedelle in »rmzmla*. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta 2a enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari - Posamezna številka veli« 10 Haarjev. -—— Ka pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon ŠL 89. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: 2a Nemčijo: celo leto.......K 25*— celo leto......K 3*— pol leta...... • • 13* __„ . . _ , „ faa za Ameriko in vse druge dežele. ''lil I 2-30 celo leto . . ... K 30/-* četrt teta. na mesec. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica al! znamka Epravnlst vo: Knaflova ulica ŠL i, (spodaj, dvorišče levo), telelea »i. SS ffjchenburser II. :>Die Regier';ng bleibi in der bife .beri gen Kichtung*...« Tako in enako je pravosodni minister Hochenburger nedavno zatrjeval v skupščini nemških poslancev. Svoje trditve je brezdvonmo spremljal tudi s konkretnimi zagotovi t vami, ker sicer bi zmernejši in radikale! ne prišli do stvarno enakih vodenih sklepov, da hočejo počakati dejanj nove vlade in po njiii uravnati svoje postopanje. Hoenenburger je od tedaj zopet izpolnil par svojih obljub, kajii te dni so bili imenovani za uadsodišče graško trije višji svetniki: Ehmer, Martinak in Planer, vsi trije Nemci, od katerih samo nemško vzgojeni Martinak ume in za silo govori priučeno slovenščino, ne pojmi pa našega socijalnega in kulturnega razvitka, za katerega se ni brigal nikoli, dasi je služboval v slovenskih krajih. Ker je službena doba najstarejšega dvornega svetnika Tomšiča, pač samo še kratka, imamo torej raznu njega med 14 svetniki samo enega še, ki ima naš jezik popolno v oblasti. Kaj imamo pričakovati od takega »slovenskega« senata, si lahko misli vsakdo. V našem narodu se je ukoreninil nazor, ki se nam <.>b takih razmerah ne zdi neupravičen, da je namreč višje deželno .sodišče v Gradcu višje samo za to, ker daje — .višje in hujše kazni. Tudi sedanja vlada torej razume -'pravično« vladanje tako, kakor so je razumele prejšnje: kolikor moč odtujiti nam višje in nižje sodstvo, in kar se da odpraviti slovensko ura-dovanje. Z neko grozuičasto aitrost-jo so iz teh oz i rov L 1909 v graške m okrožju napravili 19 višjih svetnikov »ad personam«, med temi samo enega zavednega Slovenca, in z istim namenom se je izvršilo tudi zadnje imenovanje. Vendar poklic v nad-sodni gremij ima pri Ehmerju in Martinaku po obstoječem čine vnem redu vsaj nekaj upravičenja, poj mino neopravičen je pa je p H E. Planerju. Meseca oktobra 1. leta smo v ^Slovenskeni Narodu« predočili nekako šahovsko desko naše justične uprave, v kateri se Planer nahaja na 1*2. mestu onih svetnikov, katere so deloma prešli njih vrstniki iz 1. 1901; nvrščen je za dr. Volčičem in pred Markhlom. Ta Planer je bil 1. 1901 v Gradcu ponižen sodni tajnik, kateremu niso zaupali niti civilnega kazenskega vota, dasi je bil že 4 leta v tistem čiuu. Zadnja leta, so ga vzeli v tajništvo višjega sodišča, kjer so gotovo ni potil od dela, ampak kazal se je pač povsodi strastnega Nemca. Pred par meseci je končal svoje privatno delo: »Recht imd Kichter In den innerostorreiehischen Landen Steiermank, Karaten nnd Krain.« V tej -knjigi, ki obsega ravno 400 strani, je originalen edino ravnokar navedeni naslov, vse drugo je ali prepis znanili virov ali naštevanje nekdanjih sodnikov v najrazličnejših nemških krajih. Največ govori seve o Gradcu iu ondotuein nadsodišču, kjer omenja, da je tudi on »Ersat zrele rent und Votant« in o raznih Pittreiehih, katere omenja ravno štirinajst krat. Ce je ta knjiga posebna zasluga za avstrijsko sodstvo, tedaj se ne moremo čuditi, da je njen oče preskočil celo vrsto osivelih in zaslužnih slovenskih sodnikov, ki so se poganjali za to mesto! Zahvali pa naj se g. Planer usodi, da je bil v činovnem razredu pred svetnikom in državnim poslancem Markhlcru, kakor je bil tudi pred par meseci v VI. red potisnjeni K. Taschner, kajti ako bi bila oba za Markhlom, bi gotovo ne prišla pred njim v ta red, ker toliko zaslug za sodstvo, kakor on, nima pač nobeden v grašbein okrožju. Take krivice pa se v graškem okrožju gode slovenskim sodnikom in s tem gotovo slovenskemu narodu že mnogo vrsto let. Naši odločilni zastopniki so udarjeni s slepoto, ker se ne brigajo za očitno bismarkovo korakanje do Adrije, kajti nasproti so sodnikom, ker jim ne morejo oprostiti vsakega obtoženca njihove stranke. Naj se pokore sodniki, čeprav še izriva s tem slovensko ura-dovanje in s tem pravica sama! — Toda ia pojavi niso samo slovenskega, temveč odločno slovanskega pomena: slovenski jezik se izrine do Adrije, a potem pride na vrsto hrvaški po Dalmaciji ter končno bo osamljen tudi češki po itak mešanih severnih krajih. Ako se torej slovenski poslanci ne zavedajo svoje naloge, naj se ganejo dalmatinski v obeh klubih in ki v »Enoti* in naj obračunajo s Hockenburgerjem! » Slavus, 'ua res agi tur!« —p.— Kamnliiia ..Meffanskii korporacijo.' Torej kdor se hoče seznaniti s »turškim sistemom«, kateri edini še »pana« naše bahave klerikalce, druge sile na svetu ni več in tudi nobena druga »žavba« ne pomaga, naj sedaj pazno eita, ali pa če se hoče celo priučiti to sredstvo rabiti, naj se potrudi med »preperele kamniške liberalce«, kajti ti ljudje spijo cela leta, mrtvi so, pokopali so jih, in glej pra spaka, ko pridejo volitve, bc naenkrat prehude, vstanejo iz groba liki svetopisemski Lazar, nakrešejo prav pošteno grabežljive klerikalce, pa zopet umrjo, zaspe, a v spanju skrbe za prihodnjost. Ali je to čudež ali kaj? Ne! Cisto naravno, spočili so se in liki j an i carji prav po turško napadejo te čisto nedolžne, skrajno poštene, za sveto vero (reete bero) vnete kristjane. Tedaj k volitvi! S 14. grminem 1910 potekla je reklamaeijska doba v smislu opravilnega reda § 19 in iz groba so umrli liberalci poslali dne 13. decembra 12 reklamacij, ki se jih je 11 v smislu vseh zakonitih določb moralo rešiti v prilog njihove zmage. Klerikalci pa so to važno dobo reklamacijskega postopanja prespali ter so napravili samo nekaj reklamacij, ki so pa bile VSe samo poprava imen; n. pr. »mesto Anton Maier naj *c pravilno vpiše Anton Meier.« Zdaj pa imate zlod-ja, mi vas bomo že naučili pačiti naša pristna imena. Seveda so ;»e tudi takim in enakiui reklamacijam, če je hotel odbor ohraniti cisto vest, moralo ugoditi. V zapisniku pa so bili tudi vpisani trije naprednjak!, ki št niso eno leto posestniki, tedaj bi ne imeli imeti volilne pravice. En tukaj se »Slovencev« dopisnik grozno jezi, tako da je kar penast. — Za Boga svetega, prijatelji v Kristusu, na menda vendar niste tako bedasti, da bomo take ljudi mi met tli iz zapisnika, če še vam, ki ste tako bistroumni, ni prišlo to na um?! Ce mislite to, potem lahko z vso gotovostjo trdimo, da v vaših možganih ni vse prav v redu. Zakaj niste reklamirali, ugodilo bi se vam bilo, saj so zato pravila; uikdar jih še nismo kršili, pa jih tudi ne bomo. Bas taka je z g. Iv. Potočnikom; mi smo napravili tri take reklamacije, vi pa nobene. Kaj vam pomaga potem peniti se, ko je že prepozno; sami ste tukaj zavozili. Od- krito povedano, mi na tako površnost od vaše strani nismo bili pripravljeni, baš nasprotno smo pričakovali, ker nismo hoteli brez gostilničarja delati računov in tudi ne piti na medvedovo kožo. Toliko lepega časa imate, pa takih vprašanj niste naštu-dirali, to je znamenje, da sto jako omejeni, da ste le vi »prepereli«. — Kdo se ne smejo takim politikom. Kar se tiče pooblastil, ki jih proglašate kot neveljavna, vam ne odgovarjamo, ker so taka vprašanja za vas prave španske vasi, pač pa vas moramo udariti po zobeh glede onega, ki nam ga je izdal g. e. in kr. višji olici-jal Kari Nefima. Pravite, da bi bil lahko prišel sam volit med 12. in 1. uro. To je prvič smešno, drugič nečloveško, in tretjič skrajno zlobno. Mož služi erar ju že 40. ieto in komur so znane razmere, mora priznati, da mož vkljub svoji starosti drži jako vestno in natančno predpisane uradne ure od 7.—12.. od 1.—5. oziroma 6. in da je z delom tako preobložen, da mora mnogokrat delati tudi preko uradnih ur. Star mož, ki potrebuje počitka in dobre tečne hrane, da se ohrani čilega svoji številni deci, naj bi zato, ker ravno naivni klerikalčki tako zahtevajo, pustil kosilo in že itak kratek odmor, pa pritekel, kakor mladenič 20. let v mesto, ko mu vendar postava nudi udobnost, da kot državni uradnik lahko pooblasti koga drugega. Toda to je zgolj humbug. Za tem grmom čepi drug zajec; počakajte, ga bomo spodili. So jndje, ki žive v fiksui ideji — in med temi bode g. dekan Lavrenčic prej kot ne tudi sam — da imajo »g. tehant« c. in kr. smodnišnico vsled lastne jim vsiljivosti, v tistem žepku, ki je navadno za vžigalice — in svoj Čas je bilo pri danih razmerah precej približno tako — kdo bi si mislil, da bo vojaško discipliniran človek storil tak predrzen korak in se upal zameriti vsegamo-gočnemu. Pa časi se spreminjajo in ž njimi tudi ljudje; kaj ne, da je res tako, prijatelji Kristusovi? Tajiti se ne da, in vsak razsoden človek ve, da je terorizem pri vas doma, zato rajši lepo priznajte, boste imeli en greh mauj na vesti, če prav imate zelo kosmato. Dalje se jezite glede g. Hudob il-nika, ker je kot postavni varuh volil za svojega varovanca Tajca, ne da bi pokazal dekret. Počasi, bratci! Vsak otrok v Kamniku ve, da je g. Hudo-hilnik varuh Tajcev — saj nismo v Parizu — in dekret služi vendar sa- mo kot legitimacija, če dotičnika ne poznajo, za to smo tudi g. Šuheljnn povedali, ko jo kot varuh volil za mladoletnega Maksa Ekslerja in ba-hal tam z dekretom, da take legitimacije ne potrebujemo, ko vendar vemo, da je sodnijsko postavljeni varuh, da tedaj vseeno lahko voli. Glede pooblastil Prašnfkar iii Hermann vas pa moramo poučiti, da kot uslužbenca, če tudi višja uradnika Južne železnice nista državna uradnika, tedaj bi morala voliti osebno in prav iz teh postavnih razlogov smo morali ti dve pooblastili zavrniti, nismo pa zavrnili pooblastila g. dr. Ivana Subeljna, ker je on državni uradnik in sicer v ministrstvu, ako-ravno smo vedeli predobro, da bode že radi brata svojega, če tudi proti lastnem prepričanju, volil klerikalno. Vprašamo vas tedaj, ali smo bili pravični ali ne? Vse drugače bi se nam bilo godilo, da ste imeli vi v rokah volilno komisijo. Ej, kakšne salonske brco bi nam bili dajali! Tarnajte sedaj kolikor hočete, vpijte o goljufijah, nasilnosti, nepoštenosti kolikor vam drago, mi imamo čisto vest; niti za en glas vas nismo oškodovali, kar ste vi manj in mi več dobili, kakor ste v farovžu zračunali, je vaša krivda; mi pač ne moremo za to, če ne znate motivirati zakonov in če so vaši možgani preveč vodeni. S samo zahrbtno agitacijo tudi ni vse opravljeno, zlasti pa ne s tako, kakršno nam predočuje slučaj Frančiška Traven. Žena je pobožna do fanatičnosti in na dan volitve je bila v Šutenski cerkvi vtopljena v pobožno molitev; dekan pošlje v cerkev eer-kovnika in žena je morala nehati misliti na Boga in se napotiti v župni-ŠČc, kjer jo je g. dekan dolgo Sata nadlegoval za pooblastilo, a žena je bila v dno duše prepričana, da lahko svojega Boga časti, če tudi varuje svojo imovino in ni se hotela vdati ter dala pooblastilo napredni stranki, dobro vedoča, koliko se vera in korporacija razi i kujeti. Tako, zdaj si zapišite za ušesa, kako se mora delati, ako hoče kdo priti na površje, nikar živečih ljudi ne proglašajte za mrtve in preperele, ko ste vendar videli na lastne oči, da smo brez vsakih nasilstev in posebne agitacije pošteno zmagali in poleg tega imeli še vse tiste glasove za vse sile na razpolago, o katerih vi pravite v »Slovencu«, da se zato niso volitve udeležili, ker se jim je pričelo jasniti. Mi smo mnenja, da ako bi LISTEK. Srečen bolnik. Zadnjič, ko je bilo tako mraz, kakor na severnem tečaju, je zlodej tudi mene zapeljal, da sera se šel drsat. Še danes se tega kesam. Samo dve uri sem se mudil na ledu, a v tem času so bile moje noge večkrat obrnjene navzgor, kakor navzdol in zeblo me je najbolj v hrbet, ker je bil ta najdlje v dotiki z ledom. Ce se nisem vračunal, sem teleb-nil sicer samo sedemindvajset krat, kakor oče Prosenc tistikrat, ko se j<* prvič na bieiklju v ftiško peljal, ali te vaje so bile tako »pretresljive«, da naposled niti vstati nisem mogel. Ležal sem na ledu, molil noge proti nebu in z vdanostjo v višjo voljo prenašal zasmehovanje in zbadanje različnih »frocov« v starosti od znanega paragrafa do 18 let. Ganiti se nisem mogel. A našel se je mož samaritanske-ga znača, ki mi je prihitel na pomoč. Krepko me jo vzdignil in ko sem stal na nogah, me je prav tako krepko prijel za roko in okrog pasa. — Le name se oprite, gospod profesor, mi je rekel s protektorsko prijaznostjo. Popeljem vas kar do paviljona. Saj drsanje tako ni nič za naju. Za nas nevrastenike je sploh najbolje, da ničesar ne delamo. Te besede so me razburile, Mož i je bil debel in sit, i/pitan in rdeč, kakor kak prelat. A če je že sam nevrastenik, kako si dovoljuje mene prišteti tej vrsti nesrečnikov, mene, ki sem zdrav, kakor riba, hud, kakor kaka tercijalka, podjeten, kakor kanonik Šiška in življenja vesel, kakor dr. Korošec ali dr. Ben kovic. — Vidite, gospod profesor, vse to gojenje športov je pravzaprav neumnost, jo dejal moj rešitelj. Tudi jaz se sicer drsam, ali skrajno zmerno in le toliko, da se ne odvadim. Pravzaprav le sedim na klopi, ali stojim na ledi! ter gledam, kako se drugi drsajo. Kako se mučijo! Smešno! Ti ljudje mislijo, da morajo ved-uo kaj delati in da je napor potreben. Trudni hočejo biti. Čemu neki? Jaz nisem bil še nikoli truden iu delal tudi Še nikoli nisem. Dovolite, da se vam predstavim: Metko Siratka, računski oficijal. — Jaz sem X. T., profesor klasične filologije. — O, revež, je zavzdihnil gospod Matko Siratka. Profesor klasične filologije! To morate pa le dolgo nevihten i čen biti. — Ali — dovolite, gospod oficijal — iz česa sklepate, da sem ne-vrastenik.' — O, dragi gospod profesor! Kdor je tako dolgo nevrastenik, kakor sem jaz, spozna že od daleč vsakega svojega sobolnika. Vi ste nervozni, gospod profesor, glava vas boli, srce vam nemirno bije in hrbet \us boli. — No, gospod Siratka. v zmoti ste . . . — Ali, ljubi gospod profesor! Meni pojete? Nikar! Meui ne! Vidim, da ste melanholik, življenja ste naveličani, ljudje se vam gabijo. — Ne, ne in ne, gospod Siratka. — Ne.' No, le malo potrpite. Ti pojavi ue izostanejo, to vam rečem jaz, ki sem izkušen človek. Name se lahko zanašate. Jaz sem nekak specijalist za nevrastenijo. Bolje jo poznam, kakor vsak na dar . . . — Kaj niste več računski oficijal.' sem ga vprašal. — O, še, je dejal gospod Siratka, a pravzaprav le formalno. Cez tri leta pojdein v pokoj, dasi sem še mlad. Ko sem pa, tako bolan. V resnici sem pravzaprav že sedaj samo nevrastenik. Nekako ponosno je to rekel gospod Matko Siratka in.poznalo se mu je, da je z dušo in s telesom nevrastenik. — In kako se zdravite, gospod Siratka, sem vprašal nekako sramežljivo, kajti bal sem se, da spravim tega čudnega bolnika ^ v zadrego. Najbrž bo to zdravljenje drago. — Nikakor ne, je menil Siratka. Zaradi stroš-kov si ni treba delati skrbi. Zdravil zoper nevrastenijo lekarnarji sploh nimajo. Treba je le mnogo počivati in se mnogo muditi na dobrem zraku. Lejte, jaz sem vsak dan nekaj ur na zofi in nekaj ur v Tivoliju. Ta Tivoli, to je za nas ne- vrastenike nekaj i zbornega. Ljudje, ki nimajo bolnih živcev, so sploh reveži, ker ne morejo umeti in čutiti tivolskih krasot. Tem revčkom je vse eno, ali uživajo tivolski zrak ali prah Šelenburgovih ulic. — A, gospod oficijal, dovolite mi vprašanje: Kaj pa tako pravzaprav delate ves dan? — Dolgočasim se, gospod profesor. Vi ne veste, kako je to zdravo. Jaz sem že po sedem ur sedel pri tivolskem vodometu iu sem se dolgočasil. To je za nevrastenike nekaj i zbornega. Odšla sva z drsališča in počasi korakala proti mestu. — Veste, gospod profesor, mi je pripovedoval moj novi znanec, jaz bi svojo bolezen gotovo laglje prenašal, Če bi mogel iti v kak sanatorij. A kaj, ko ni denarja. Zato prenašam svoje gorje doma. Ampak za vas, gospod profesor, bi bilo to nekaj izvrstnega. Glejte, poskusite, da pridete v kak sanatorij . . . — Potrudil se bom, sem vdan v svojo usodo zagotovil gospoda Matka Siratko, najsrečnejšega bolnika, kar sem jih kdaj videl. Mož je bil z veseljem,da s pravim navdušenjem nevrastenik. Ločila sva se pred prodajalno delikates, kjer si je gospod Siratka nakupil zdravil zoper nevrastenijo, ki so mu omogočala, da ga je vse bolelo in da je so vraži 1 ves svet in da so se mu ljudje gnusili. Srečni Siratka, I. L. I Litero nos a malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel. (Dalje.) i VI. V kartuzijanskem samostanu titi Bistri je vladalo veliko razburjenje. Žalostna poročila so prihajala iz cerkniške župnije. Strahovito se je sirilo čarovništvo po Cerkniški dolini zlasti pa na spodnjem kraju. Poročila so prihajala od cerkniškega žrp-nika, Svetega Jova, in ljubjanski škofov vikar je že parkrat odločno zahteval pojasnila, kaj se je ukrenilo proti razširjenju te strahovite nesreče. Bisterški patri so bili v nemilih skrbeh. Opetovano že so se bili obrnili do gospoda Bauberja na Hasber-ški graščini, naj uvede strogo preiskavo, a gospod Kauber jim je vsa-kikrat odvrnil, da ne najde povoda nastopiti proti kmetom, ker ne move verjeti pravljicam starih bab in bab-jevernih bojazljivcev. Zdaj pa so se celo spuntali kmetje, očividno je, da je bil ta kmečki upor le posledica čarovništva. Bil je ravno četrtek, dan ko so si smeli očetje in brati razodeti svoje misli. Stali so v gručah po mokanem mostovžu, ki je vodil po celi notrrnji strani obširnega samostana in loie donetaee, prepasane z dolarimi vrvmi so izginjale »daj v tej zdaj v oni !av-ri, samotni celici, kjer je preživel A. lem ljudem presedalo nase gospodarstvo in bi bili vi taki vzorni gospodarji, bi bili Sli ti nezadovoljneži z vami v boj pa ker vedo, da mačku ni zaupati klobase v varstvo, so pad rekli nam: »Ce bo sila, pokličite nas!« _ in ker ni bilo sile, jih pač nismo nadlegovali. Zdaj, ko smo končali razpravo o volitvah samih in dokazali klerikalcem, kako nesramno znajo lagati, se moramo ozreti tudi nekoliko po gospodarskem polju, ki je za korporacijske upravičence ne glede na nji-bova politična naziranja tako velikanskega pomena in hočemo poseči za par desetletij nazaj ter dokazati, da klerikalci res ni6o pravi gospodarji, zlasti pa ne, ako se klanjajo vodju, ki bi živel in umrl za klerikalno, nikdar sito bisago. Kolikor nam pripovedujejo starejši upravičenci, je bilo to gospodarstvo le redkokdaj v spretnih rokah in zato ni čuda, da je to premoženje že mnogo tisočakov izgubilo na račun nenasitnežev. Svoječasni načelnik, strog klerikalec Murni k, ki je vse svoje ogromno premoženje ponajveč zapustil cerkvam in nsmiljenkam, je imel radi korporacije z bistriškimi kmeti lastninsko pravdo, in še predno je dobil zadnji odlok, ki se je oglasil za korporacijo ugodno, se je s kmeti poravnal in korporacija je bila oškodovana za 60.000 K. VobČe pa so upravičenci dobivali drva jako različno, revni prav Tnalo, bogati mnogo in šele pokojni dr. Samec, kojega ime izgovori vsak star Kamničan z neko pobožno spošt-ljivostjo, je stvar uredil tako, da se sedaj glede razdelitve ne more nihče pritoževati. Mož je imel hude. Ijnte boje, toda ljudstvo ga je ljubilo in kar drlo za njim, le v župuišču je imel hude nasprotnike, a to ga ni plašilo, vztrajal je. Pokojnemu dekanu Oblaku je nekoč prišlo na misel, da bi ne bilo slabo, če bi se »Mali grad« pripisal cerkvenemu premoženju in mišljeno — storjeno, pričel je na to delovati, a takoj je bil ogenj v strehi. Meščan je z dr. Samcem na čelu so se uprli in vojska se je pridela. Sveta vera je bila v nevarnosti na eni strani, zasebno premoženje pa na drugi strani; a zmagala je pravici, dekan se je obrisal pod nosom. Tudi dotlej docela neurejeno zemljeknjiž-no stanje je pokojni dr. Samec prav lepo uredil; sploh praviio »stari«, da je bil to do* današnje dobe edini mož, ki je rlela! v interesu upravičencev. Zdaj pa pride novopečeni klerikalec Avsrust T e r p i n c. S pomočjo naprednih upravičencev >e mu je bilo nekoč posrečilo, da je bil za dobo 3 let voljen načelnikom meščanske korporacije. O njegovem gospodarstvu se govori marsikaj, pa ta namiga van ja je pač težko kontrolirati, ve se le toliko, da je pri nekem občnem zboru grozovito zagrmelo in zlobni jeziki pravijo, da je g. Terpinc delal takrat očitno spoved, in pri oddaji blagajne so našteli noromno vsoto — eni pravijo JA krajcarja, drugi nekaj cez dva goldinarja, a »Špitalski zaklad« se je bil zmanjšal za nekaj tisoč kron. Morda so bile temu vzrok preveliko rpžije, morda kaj drugega. Z gotovostjo se more le reči, da je bilo slabo gospodarjeno. Sicer je g. Temine imel eno izmed glavnih besed pri naši stranki in stranka ^je ob njegovi svojeg!avnosti morala mnogo pretrpeti. Zdaj smo ga rešeni, hvala Bosni, delo gre v redu in polovico manj očitanj nas zadeva, odkar je srečno prijadral v klerikalni pristan. Cenjeni nasprotniki! Čestitamo vam na tej pridnhitvi, a zaeno vam povemo nrav prijatcljsko: »V par letih ga boste si- ti, kakor turškega boba,« Za na* je ta mož sedaj mrtev in ne bomb se prav radi več pečali ž njim. Končno pride sedanji načelnik g. Josip Potokar, vpokojeai aaddav- kar. Mož načel uje korporaciji *e nad 15 let Njegovi eoodbomiki so bili do leta 1907. večinoma klerikalci. Mož je skozi in skozi varčen, zato sta mn navadno obe stranki izkazovali zaupanje. Dasi je korporaciji prihranil mnoge tisočake, vendar se gospodarstvo nikakor ni moglo razvijati tako, kot je bilo želeti, kajti sam ni mogel vsega dela obvladati, z odborniki - kimavci pa si ni mogel nič pomagati. Leta 1907. smo naskočili pri volitvah klerikalne praznogleveo in po kratkem boju smo jih izrinili iz upravnega odbora. Zdaj se je pričelo resno delo. Vse je bilo zanemarjeno, vse razpalo in le požrtvovalnemu trudili ki je bil seveda tudi v z^ezi z ogromnimi stroški in v treh letih se je posrečilo spraviti skoro vse v red. Bilanca nam jasno kaže, — tiskana poročila imamo upravičenci v rokah — da nam je ta turški odbor pri gospodaril v 3 letih s svojo marljivostvo vsoto 50.000 kron. Kje je torej slabo gospodarstvo? Vse popraviti, 50.000 kron prigospodariti? Pošten človek bi rekel: »Ta odbor je pravi božji blagoslov za »kamniške pnrgarje«, takim ljudem ni treba gledati na prste; počemu naj se tu vmešava dež. odbor, ki še sam svoji nalogi ui kos!?« A ne tako naši klerikalci, ki jim je že davno zamrl ves čut za poštenost, V svoji jezi, ker ne morejo do korita — kjer bi hlastno žrli — kličejo na pomoč: »O deželni odbor, pomagaj do dveh milijonov!« A to je klic vpijočega v puščavi. Spodletelo jim bo. -na orepolzki stezi so. »Ćemo vam kazati, što jo zakon!« Vi, g. dekan pa, če bi le tako radi brkljarili po Bistrici, zmenite se z upravičenci. Pravite, da je vredna 2 milijona, po A°/r Vam damo v najem, to bi znašalo letno 80.000 K najemnine. Pa se zmenimo, naša stranka bi šla v to kupčijo, potem se pa lahko seznanite s smrekami in jelkami, kakor tudi z gozdno postavo. Foamo, da smo sedaj položaj ra/bistrili: naši zaslepljeni nasprotniki - soupravičenei si sedaj lahko napravijo jasno sliko in naj nikar prostovoljno ne silijo pod varuštvo slabrga gospodarja. Za danes končujemo, če pa ne bo miru, bomo govorili jasneje.' _ Politična Kranlke. Nemška obstrnkelja na Češkem je povzročila največjo gopodarsko katastrofo. V uvodniku piše :>Praarer Tagb]att<: o posledicah Tiemške fleže! nozborske obstriikcije in navaja finančne operacije, ki bodo potrebne. Če bodo Nemci prenehali s svojo < b-strukeijo in če so bo zabelo s sanacijo deželnih finan«>. Ker dežela ne dobiva davka na pivo. bo morala dežela v 78 letih namesto 10 milijonov plačati okroglih 17 milijonov, kar po-menja letno obremenitev za 733.053 kron. K temu pride še kronični deficit letnih 20 milijonov kron, za kar bo treba novega posojila. K temu pripominja »Union«: »In vsa ta velika škoda zadene deželo in njeno prebivalstvo oboli narodnosti, ki jo bo čutilo več generacij, ne da bi se s tem dosegel namen, zastopniki češkega naroda izstradat'. Kajti kar morejo ti dovoliti, bi dovolili tuli brez tega »iztradauja«. Cesar pa n< morejo dovoliti, tega se jim rte izsili z nobenim sredstvom.< — Praški V'Čas« pravi: »Te vsote bodo dosegle tako višino, da bo deželni odl>or moral zvi- sati dsielno naklado s* več nego 200%« Nara hrvaška delegacija v ogr sko - hrvaškem dri* zbor« je imela včeraj svojo prvo sejo. Za predsednika so izvolili bi vfiogH bana grofa P e-j a č e v i ca, za podpredsednika vladnega pristaša Srba dr. A v a k n m o-vića. Koalicijski delegati se niso udeležili seje. s Hrvali žele postati neodvisni od Ograke, To svojo željo so konkretno izrazili v seji posebnega taborskega odseka, ki je bil izvoljen na predlog posl. dr. Ivana l««vr k o v 16 a. Prvi je govoril v: tej seji, ki je bila v četrtek, posl. dr. Lorkovic in predlagal, sabor naj sklene, da Hrvaška ne želi več biti zastopana v skupnem državnem zbora in naj vsled tega od poki i. če hrvaško delegacijo. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da hrvafik. delegatom ne puste govoriti hrvaško in da se od ogrske strani še ni ničesar storilo za odstranitev železniške pragmatike. Poslanci dr. Starčevi ć , dr. M i 1 ob a r v imenu krčČan-skosocijalne stranke, posl. S u p i 1 o in grof K u 1 m e r so podali enake izjave. Na to je govoril ban dr. T o m a-š i ć , ki je izjavil, da smatra predlog posl. Lorkoviča za nepotreben, ker bo on sam rešil jezikovno vprašanje v skupnem državnem zboru. Eden delegatov bo pol ure hrvaško govoril. S tem bo stvar rešena. Ban je tudi obljubil delovati na to? da se reši železniška pragmatika, toda ne zdaj, ker ima skupni državni zbor nujuejše zadevo na dnevnem redu. Na to ^o sejo odgodili. Opozicija v ogrskem državnem zboru nadaljuje svoj boj zoper bančno predlogo. O direktni obstrukciji se dozdaj še ne more govoriti, vendar je pa namen opozicije debato kolikor mogoče zavleči raz videu že iz tega, da se oglašajo vedno novi opozicijo* nalni govorniki, ki govre precej dolgo. V par dneh poseže v debato tudi grof T i s z a , d*t oznaci svoje stališče napram plačevanju v gotovini. Oi>o-zicija mu očita, da je izpremenil svoje naziranje, katero je zastopal o tem vprašanju v volilni kampaniji, in da smatra zdaj za popolnoma zadovoljivo reši te v,, katero je predlagal minister Lukacs. i * • ;• • '■* je V Crni gori delajo na to, da bi bila čim preje zgrajena železnica Bar - Cetinje. Ta železniška proga bo imela velžkovražnost ža črnogorsko trgovino. Dozdaj.-se je ves uvoz in izvoz vršil med Cetinjem in Kotorom. Vsled neprijaznosti Avstro - Ogrske je bila Črna gora prisiljena, poiskati si drugo trgovsko pot proti zahodu, pot, ki bo vedla samo po čnogorskeru ozemlju. Boka kotorska bo vsled tega gospodarsko popolnoma uničena. Voditelji makedonskega komite« ja so imeli, kakor poroča bclgradska >Politika« iz Sofija, te dni sestaneK, katerega se je udeležil tudi neki aktivni minister. Sklenili so, zMČefi.om pomladi razširiti akcijo ustaških čet v Makedoniji. V to s vrbo bodo poklicali več voditeljev cet iz Bolgarije in Makedonije, da jih instruirajo.Kakor govore, bo bolgarski komito skupno postopal s turškimi Arnavti. Ruska mornariška uprava je predožila dumi predlogo, naj se mornariški program dopolni, in predlaga, naj so dovoli sto m ili j. rublje v za oborožitev in /večanje mornarice v Črnem morju. ti * Dva važna strategična kraja naj se proglasita za neutralna. Združene države severoameriške prisvajajo si pravioo utrditi panamski kanal, ki siosr ae leži na njihovem ozemlju, ki je bil pa zgrajen z njihovimi dolarji. Za slučaj vojne si hoče Severna Amerika zagotoviti ta važni strate-gični kanal in imeti predvsem zvezo med enem a oceanoma. Proti izjavi predsednika Tafta, da ima Amerika pravioo in dolžnost utrditi panamski kanal in zajamčiti njegovo neufcra-liteto, pravi evropska diplomacija, da nima ta utrdba prav nikakoršne zvene z nevtraliteto. Vsled tega ne morejo soglašati z motivi, katere navaja Taft, Drugi predmet, s katerim se bavi mednarodna politika, je vprašanje utrditve holandskega pristanišča Vlisink. U važe van j a vredno je mnenje profesorja državnega prava Dernatziga na dunajskem vseučilišču, ki ne dvomi o tem, da ima Ho-landska pravico utrditi Vlisinke. S tem se ne krši nevtraliteta ustja Selde, kajti to ustje še ni nevtralizirano. Selda je nevtralna, kolikor je teče po Belgiji, ki je nevtralna. Pred ustjem teče po Holandskem, ki ui nevtralno. Nad al j ni povod za utrditev Vlisink, da bi Holandska mogla zabraniti tujim ladjam, ki so poklicane na pomoč Belgiji, dostop v reko, tudi ni opravičen, kajti vendar se ne more Holandskem u prepovedati, da bi ne zabranila tuji mornarici vstop v svoje vodovje. Če bi Holandsko to dovolilo, tedaj bi kršilo nevtraliteto. — Dementuje se vest, da je zunanji francoski minister Pichon naročil francoskim poslanikom na Dunaju in v Berolinu, naj «e oficijalno dogovore z ondotnimi kabineti o vprašanju utrditve Vlisink. Ta vest je najbrže nastala vsled tega, ker se je razposlala depeša vladam, ki so podpisale pogodbo iz leta 1839., da se -tem pojasni Pichonova izjava o tej pogodbi. Če pride do kake intervencije v zadevi utrditve Vlisink, tedaj bo dala k temu inicijativo skoraj gotovo Anglija. Obenem z vlisinsko afero je nastal v Londonu konflikt v s vrh o izpremembe mednarodnega pomorskega prava, katerega je meseca februarja 1909 sklenilo osem držav in ki dovoljuje, da se smejo zapleniti ladje, ki uvažajo v vojni živila v Anglija Angleško javno mnenje je prepričano, da bi se. na ta na-: čin v slučaju vojne x\nglija izstradala in bi se onemogočilo operiranje angleške vojne mornarice. Z ozirom na agitacijo v Angliji iii v velikih angleških kolonijah je vlada preložila parlamentarno, rešitev tega vprašnja do jeseni, ko bo sklican angleški kolonijalni kongres. —- Tndi Francija hoče pospešiti svoje pomorsko oboroževanje. Kakor poročajo pariški listi, jo mornariški odsek poslanske zbornice, katerega predsednik je bivši zunanji minister Delcasse, ukazal, naj se ladje oklop-nice, katere so začeli lani graditi, zgrado v treh letih, dočiin je bilo prej'določeno, naj se zgrade V*€ do 7 letih. e « Severoameriški finančnik- Ha-, m o n d in ruski agent v \Vashmgto-nu V i 1 e n k i n sta se v Petrogradu dogovorila o gospodarskem zbliža nju rnsko - severoameriškem. Xa podlagi tega dogovora naj se ameriški kapital investira v Rusiji, in sicer najprvo v Turkestanu in zakaspiškem ozomljn. Kontrolo in večino akcij naj bi imela ruska vlada, * i Uporniki v Jemenu so začeli oblegati strategieno važen kraj Mena-bo, ki leži južnozahodno od San-ae. Turška garnizfja je slaba, vendar se pa brani uspešno. Said Idris je baje zavrnil spravne predloge vojaškega zapovednika v Asi rij i. Štajersko. Drobne novie**. IT m r 1 j e v Dahnem pri Celju posestnik Ivan Lipov-šek, star 70 let. — U b i l a s t a olizu Liebocha pri Gradcu dva neznana fantalina dimnikarja Hoppicha iz Strassganga in um vzela okrog 100 kroti. — R" a z p i 3 a n o je mesto defi-nitivnega učitelja ali učiteljice na štirirazrednici v št. Janžu na Dr. p., 2. plač. razr., prošnje do 28. februarja in mesto nadučitelja ha 2razredni nemški šoli v St. Iljn, drugi plač. razred, prošnje do 20. februarja, -r-* Zver 1 ne'v človeški podobi. V Hrastniku sta zgrabila zadnjo nedeljo ponoči rudarja Fran* Cestnik in Rudolf Maček svojega tovariša Ravnikarja in sta ga vlekla na neko klop. Tam je Maček Ravnikarja držal, Cestnik pa je izvršil na nj^rn zločin proti nravnostih Obenem je ukradel Maček Ravnikarju iz žepa K. Oba so že zaprli. - - Prestavljen je finančni nadpaznik Alojz Koren iz Leskovca v Konjice. — Za žel*.z* n i c o Maribor - Zeleni t r a. v V n i k se vrši v Zelenem travniku 29. januarja pri Knrzu veliko inanife^ staČno zborovanje. — - I z g • n 11 je iz Pobreža pri Mariboru sočivski trgovec Pepelnik, dom« iz Zetsl. Morda je izvršil samomor. — Novi t o r n i -s t e r. je iznašel podčastnik S7, pes-polka Franc Pertnač, doma v Pilšta-nju. Ta tornister je 3 kg lažji od nar vadnega, mesto 27 teht3 le 'H kg; gre v njega 140 patron, kruh, steklenica za vodo, skleda za jedila in priprave za kuhanje, vse Iz aluminija. Pertnač &e poteguje za patent svoji iznajdbi in jo hoče prodati potem vojnemu ministrstvu. — štajerski namestnik g r o f G ! a t y ee je podal v Benetke zaradi svojega slabega Zdravja. Iz Ptuja. »Narodna Čitalnica« v Ptuju priredi v soboto, dne 4. sveča-' na t. 1. ples. Odbor Čitalnice se trudi, da bode ples primeren društvu, katerega priredi. Izključena bode vsaka nepotrebna: napetost. Ptujčaai se hočejo enkrat po veseliti njed sabo med dragimi sosed i. VabHa so razposlala na vse blunja društva in na učiteljska vodstva. Ce -orej kilo ni dobil osebno vabila, je povabljen po navedenih kerporačijah.' Kdor $teH prav prijetno pora je. ti v tem pu^tn naj pride dne 4. fehmarj«i t. 1. k nam. Z odprtimi rokami bodo sprejete cenjene plesalke in divigi pj-»saieu Plesalke In plesalce čakajo raznovrstna presenečenja. V soboto, dne 4." lehr^-arTa torej vši v Ptajtl nft svidenje, h Ljubljano se more, kolikor mi jo znano, z Zagrebom govoriti preko Peke! Nfi npolja-vi telefonske zveze z Zagrebom po najbližji in najcenejši poti nismo interesiram samo Utajerei marvae tudi Kranjci, zato bi s<3 naj-uvedla skup- nrri im vsak izmed očetov večji del svojega življenja, zdaj zopet so se zbrali v re-fektoriju in bradati bratje so tekali zdaj sem. zdaj tja. Veliko razburjanje je vladalo povsod, kamor >-takarico Antonijo Svetlin. Ko je hotel a zjutraj obračunati, je trdila, da ji je nekdo ponoči ukradel iz zaprte mizniee 140 kron. Gospodarju se je stvar zdela sumljiva in jo je dal zapreti. Ponoči je hodil okrog hiše njen ljubček in je mogoče, da je dala njemu denar. V jetnišnici pri okrožni sodniji pa jo Svetlin požrla iglo. Težko ranjeno so spravili v bolnišnico.^ Iz Šoštanja. Navzlic velikim ne-postavnostim pri občinskih volitvah v Šoštanju, vendar štajerska namest-nija istih ni ovrgla, temveč jih je potrdila. Vidi se, kakšen veter veje sedaj proti nam iz Gradca! Za župana je v Šoštanju iznova izvoljen Hans Woschnagg, bivši Sokol iu ponesrečeni baron; podžupan je Filip Gande, občinski svetovaleci: Adolf Orel, Viktor Haeke in dr. Liehtenegger. Iz Žalca. Pri posvečevanju neke kapele je streljal posestnikov sin Ivan Jerneje z možnarji. Pri tem se je nžga! v enem smodnik in opekel tako hudo Jemejca po obrazu, da je smrtnonevarno ranjen. Koroiko. Samomor. V Žabnicah si je pre-rezal 17. t. m. 571etni posestnik Matevž Šnabl žile na rokah in vratu. ŠnabI je kazal že del j časa znake bližajoče se blaznosti. Bil je potrt in govoril je, da si bo vzel življenje. Vendar mu tega ni nikdo verjel. Dne 17. t. m. ob pol 2. popoldan pa je Šel z britvijo pred hišo ter si najprej globoko vreza! v levo roko, na desni roki pa se je le malo ranil. Žil na vratu si ni prerezal, pač pa ves gol-tanee. Do večera je še živel, ko 90 ga hoteli prepeljati z vlakom v bolnišnico, je izdihnil. Vlom. V Št, Vidu ob Glini so vlomili 25. L m. do sedaj še neznani tatovi v kavarno .Karinthia« ter odnesli od tam blagajničarki 30 kron in mnogo smotk in cigaret Iz kuhinje so ukradli več kave in sladkorja ter potem zopet odšli skozi vrata, ki so jih pustili odprta. Konkurz Palese & Kavser. Okrajno sodišče v Trgu je določilo likvidacijski dan v konkurzu Palese & Kavser in za osebno zavezane družabnike na 13. februarja ob 9. dopoldne. Upniki, ki pridejo na ta dan, so upravičeni, da izvolijo na mesto sedanjega upravitelja konkurznega sklada, njega namestnika in odbora upnikov druge osebe, katerim zaupajo. Obenem se določi likvidacijski dan kot za poravnavo. Gotovo bo ta dan spravil v razgovor še zelo interesantne zadeve, saj je pred zgodovina tega konkurza razburila že celo javnost. Kakor znano, je oporekal upravitelj konkurznega sklada nekaterim zahtevam glavnih upnikov, centralne blagajne in društva sv. Jožefa. Ti zadnji pa so skušali zavleči s pomočjo raznih jurističnih knifov odločitev procesa čez termin likvidacijskega dneva, da bi imeli na ta način glavno besedo pri izvolitvi novega upravitelja konkurznega sklada in odbora upnikov. Ce se jim to posreči propadejo, kakor je pričakovati, vsi drugi upniki, tudi upniki prvega razreda, s svojimi zahtevami, ki dosezajo skupaj cel milijon kron. Pred vsem bi bili pri tem oškodovani trgovci, pa tudi nekateri dobavitelji, kar je pa najvažnejše, bi trpeti najbolj občutno v tem slučaju nekdanji nastavljene! in usloAenci felitne firme. Pivo s» Koroškem. V zadnjem letu, to je od 1. septembra 19(10 do 31. avgusta 1910 se je svarilo na Koroškem vsega skupaj 230.245 bi piva, Is drugih dežel je znašal nvoz 49.461 hektolitrov, izvoz pa 25.791 bi, tako, da se je porabilo na Koroškem 253.915 hI piva, Primorsko. Poštni urad v Zdravščini. Dne 1. februarja se otvori v Zdravščini v političnem okraju Gradiška nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter obenem posloval tudi kot nabira I niča za poštno - h ran i I nični urad. Zvezan bo s poštnim omrežjem po vsakdanji poštni vožnji med ZdravŠČino in Zagradom ter po vsakdanji pešpošti med ooštuim uradom v Zdravščini in postajo južne železnice Gradiška - Zdravščina. Obenem se združi v Zdravščini se nahajajoča brzojavna postaja z novim poštnim uradom. Volosko - opatijsko novice. Ve- 1 i k s i n f o n i č n i koncert. 18. t. m. se je vršil sinfonični koncert naše zdraviliščne godbe, ki je popolnoma uspel. Za to gre v prvi vrsti hvala našemu kapelniku g. Mitrovi^u. Pri temu koncertu je .sodelovalo tudi 22 članov ^Slovenske Vilharmonije« iz Ljubljane. Kone^rt se je vršil v veliki dvorani kavarne »Kvarnero« in mu je prisostvovalo zelo mnogo Izbranega občinstva. Prvo točko Smetiuovo »Višehrad« je dirigira! kapelnik »Slovenske Filharmonije^ g. Caja-nek. Igralo se je precizno. Naslednjo točko Cajkovsiug* sinfouijo je dirigiral g. Mitrović i njemu iastno eleganco. Na to je sledi! Mozartov as-dur koncert s spremljevanjera koncerta. Na glasovirju je igrala baronica Vay - Mikeš, ki je svojo nalogo rešila kot prava umetnica. Splošno moramo priznali- da jo koncert po-r»olnoma uspel. — Ljubljanska >^G 1 a s b e n a Matica?; v Opati-i i. Pevski zbor -Glasbene Matice« priredi °5. marca v veliki dvorani kavarne »K var ne ro« koncert. Ta sklep naše »Glasbeno Matice^ je ve-lenomemhen, ker s tem koncertom se bo tujcem pokazalo, da je glasbena umetnost tudi mul Slovenci našla oravo razumevanj ■>. — Opatijska t d r a v i 1 i š čn a palača. Začelo se je z zasipavanjem morja, da se zgradi zdraviliščna palača. Stavba bo velikanska. Zasuli bodo v 18 mesecih 17.000 kvadratnih metrov. Za sasno palačo bodo vporabili 5000 kvadr. metkov zasutega prostora, ostalo pa za vrt. — Koliko g o -s t o v j e b i f o i. 1 9 I 0. v Opati-} i. Kako Opatija napreduje, je pač najbpljSi dokaz izkaz gostov 1. 1910. V tem letu se je število goltov zopet zvišalo za 3330. L. 1910. je bilo v Opatiji nastanjenih 42.740 gostov, brez tistih, ki So si Opatijo ogledali za en ali dva dni. — T u j e i v O p a-I i j i. Opatijo - Volosko je obiskalo od 1. do 19. januarja t. 1. 732 oseb. 19. januarja je bilo, pa v Opatiji 1200 gostov. Zavod sv. Nikolaja v Trstu. Tu pri nas je prava zmešnjava in velika sleparija radi ljudskega štetja. Ti italijanski komisarji mučijo, šikanirajo in mešajo na vse načine, samo da falsificira jo število Italijanov in Slovencev. Hud boj se bije med gospodarji in služabništvom radi obče-valnega jezika, in to največ pa z našimi služkinjami. Neustrašeno, odločno so zahtevale, da so jih je vpisalo za Slovenke, in mnogokatera je morala žrtvovati službo radi ljudskega štetja. Med tržaško slovensko maso, zastopajo na.se služkinje velik del te poslednje, in zato pa je tudi naša dolžnost.da ne zabimo njih, ki so najmanj upoštevane od ostalega slovenskega ljudstva. Da danes ta zavedajoča se, poštena slovenska dekleta nastopajo tako odločno pri ljudskem Štetju je velika ssslugii »Zavoda sv. Nikolaja« v Trstu, ki jih je v dobi 112 let tu vzgoje val in navduševal. Tisoče, in tisoče jih je zavod sprejel v svojo oskrb. jim pomasral z nasveti, dobrimi deli itd., da danes so lahko mnogokatera le zavodu hvaležna, za svoj obstanek, na svoj kruh. Iz zadnjega občnega zbora v decembru ie razvidno, da se je sprejelo v letu 1909. 1075 deklet med njimi je bilo Kranjic 411. Tedaj se vidi, da Kranjska je bila zastopana skoro 50%. V letu 1910. ie bilo vseh deklet 1165 1e-daj bode Kraniic gotovo večjo število kot v letu 1909. V zavodu se je odprl tedaj 2krat na teden učni kurz, ti tečnji so kaj dobr> obiskani, tako, da sedaj za ta pouk bode kmalu prostora manjkalo. Dekleta si sprosijo pri gospodinjah za tisto učno uro prosto, in tako pritečejo rade s svojimi zvezki v zavod. Podučna predavanja se vrše in se bodo tudi v bodoče. Tako se za dekleta skrbi vsestransko, da so pooolnnjejo in izobražujejo v vseh teh predmetih, ki se tiče njih samih in. niih služba. Ker se pa v f oliko meri skrbi med temi za deklet* došlo is Kraniske, je dolžnost rodoljubov na Kranjskem, da zavodu sv. Nikolaja v Trsta pomaga e kakim malim da- y rom. Saj zavod ne potrebuje toliko denarnih žrtev kot naša šolska družba, temveč zadostuje mu malo, kajti z 3000—4000 kronami na leto zadovoljivo izhaja, Seveda ima mnogo še drugih načrtov, a ti se polnijo, ko mu bodo naši rodoljubi zagotovili svoj obstanek. Na prošnjo zavodovo, so se res nekateri rodoljubi spomnili in se odzvali, a večje število pa molči. Rodoljubi in človekoljubi! Ne zabite na zavod sv. Nikolaja v Trsta, zavetišče za brezposelna služkinje, kajti ta je velepomembna trdnjava in opora ter pomoč našim j slovenskim služkinjam, ki tvorijo velik del slovenskega življenja v Trstu. Zato pomagajte zavodu, pomagajte svojim sorojakinjam tu doli ob našem morju, kajti ne rase pri nas za v*e mana, temveč mnogo je gorja, tuge, pomanjkanja in bolečim in to poslednje naletile češtokrat pri ubogemu slovenskemu dekletu, Ce pa moreta olajšate gorje svojim sosestram ter vzdignite jih, pomagajte jim k vstajenju in storili ste mnogo, mnogo! Deželni zakon odobren. Od deželnega zbora goriško - *?ra/lišcauskega sklenjeni zakonski načrt glede ceste iz Cerkna do kranjske meje,da se proglasi za konkurenčno cesto, jo dobil najvišjo sankcijo. Svojo lastno /.eno posilil in umoril. V Vidmu se je zgodil 25. t. m. ostuden zločin. Neki Leouard Vale-rio, ki je že - leti ločen od svoje žene. jo je povabil iz Vidina na prosto, da se ž njo zopet sprijazni. Ko je prišla, jo jo najpreje posili!, potein pa jo je najpreje z britvijo zabodel in ker še ni hita mrtva, jo je začel daviti ter jo slednjič težkim kamnom ubil. Va-lerio je po dovršenem zh>činu pobeg nil iu ga do sedaj niso mogli dobiti. Tatvine. V zadnjem času se je v Trstu pogosto dogajalo, da so tatovi odnesli iz vež in stopnjisč tablice, na katerih so bile napisane stranke, oziroma tudi druge orijentačne ta bi me, pokradli so pogosta tnal svetilko, ko-vinaste ročaje, električna zvonila in drugo, kar jim je prišlo v rok*. Sumili so, da je izvršil vse te tatvine neki Mareeel Žurbi, stanujoč v ljudskem prenočišču v ulici Oaspare Gozzi. iSietneKa sobnega slikarja so prijeli v neki ljudski kavarni v ulici Pondares. Trst dri. kol. — turška železnica — Inomost — Arlberg. Da so napravi nova, posebno ugod. zveza z dnevnimi brzovlaki med Trstom in Ino-mostom ter med postajami Arlberške železnice, se p, ustavi brzovlak ttev. 303. na progi Biaehofshofen - Br<-genz za kakih 15 minut na poznejši čas, vsled česar ima ta brzovlak v Št. Vidu neposreden stik z brzovb*-kom Št. 708., ki prih-ij.'t iz Trsia. Iz Trsta bi odhajal tedaj brzovlak ob 7. uri 30 min. ziu*raj ter prišel v Št. Vid ob 3. uri 28 nriu., iz Sfc Vida ob 3. uri 40 min., v Inoinost ob 7. nri 20 min. Nasprotno že obstoja taka zveza z brzovlaki 310. in 708.: iz Tnomosta ob 7. uri 10 min., v Trst ob 7. uri 58 min. zvečer. Vlomilci. V sredo popoldan =o prišli tatovi v stanovanje neke rodoi-ue v Trstu v ulici sv. Mihaela št. 17. ter ukradli perila in obleke v vrednosti k*kih 300 K. Gibanje med babicami. Tržaške babice se potegujejo za izboljšanje gmotnega stanja onih babic, ki so v mestni službi ter so v to svrho vložile peticije na namestništvo in na magistrat. Mestni fizik je obliubif deputaciji, da se bo število babic za uboge pomnožilo in da se bo obenem obrnil do italijanskega pomožnega društva iz kraljestva, da ta sam nastavi svojo babieo za ljudi, ki spadajo v njearovo področje. Mestne babice v tržaškem okolišu dobivajo mesečno odškodnino celih 8 K. Pogreb Ciaranke. V četrtek popoldne so pokopali Cigani v Trstn Marijo Ciuron iz ugledne in zelo bogate ciganske rodbine. Ko se je raz-vedelo po Trstu, da se vrši ta pogreb, se je zbralo na tisočo radovednega občinstva. In res je bil poirreb nekaj izrednega. Najprej je prišla policija peš in na konjih, da je napravila prostor za pogrebni sprevod. Potem je prišel Cigan na konju, dva voza z duhovniki in številna godba. Sledil je štirivorežni stekleni voz in ob strani uslužbenci pogrebnega zavoda s svečami. Za vozom so prišli sorodniki v svojih pest rili noš,-?h. Samomor v javni hiši. Na Reki se je trikrat ustrelil neki Mirko ftur-Hč iz revolverja, ker neko dekV% v katero se je bil strastno zaljubil, ni hotelo pustiti svojo nečastno obrt. Prepeljali so ga umirajočega v bolnišnico. Discipliniran občinski uradnik v Polju. Kakor poroča Jndipenden-te« iz Pulja, je bil ue zahtevo okr. glavarstva v Pulju suspendiran definitivni uradnik Kamil Drscovicb zaradi političnih mahinacij in se jc uvedla proti njemu disciplinarna preiskava. Descovicb je bil nred«ed-nik društva »Pro coltura« in je prišel šele te dni iz zapora, kjer je presedel 14dnevno kazen. Disciplinarno preiskavo vodi prvi občinski svetnik, mornariški komisar Lovisoni. Somišljenike rabimo m ki ga priredi r nedeljo, 29. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu »Štrukelj" uPtlitičao in gospodarsko društvo u sentpeterski okraj." Na shodu bosta govorila driefna poslanca dr. It. Tsviar in dr. Karal Trfller. Somišljeniki vsi na shodi Dnevne vesti. + Ljubljanske občinske volitve. Imeniki volilcev, delo, ki bo imelo čez 300 tiskanih strani velike oblike, bodo, kakor čujemo, že v nekaj dneh gotovi. Potemtakem smemo pričakovati že v najkrajšem času prvo razgrnitev volilskih imenikov, nakar že danes opozarjamo somišljenike-volilce. -f Klerikalno deželno gospodar* stvo. Bivši klerikalni deželni poslanec Josip Mandelj je te dni razposlal na zaupnike svojega bivšega volilnega okraja obširno in natančno pojasnilo o vzrokih, vsled katerih je odložil svoj dezeltozborski mandat. V tem strogo stvarnem zaupnem pojasnilu je osvetlil klerikalno gospodarstvo v deželi. To pojasnilo je tako važno, da smo na drugem mestu ponatisnili celo okrožnico bivžega poslanca Madelj*», da dobi najširša javnost priliko spoznati uničevalno obsodbo, ki jo je izrekel o deželnem gospodarstvu bivši klerikalni poslanec Mandelj, ki je rajše odložil mandat, kakor da bi bil sokriv klerikalnega gospodarstva. Iz Mandeljnovega poročila spoznajo čitatelji razmere v klubu klerikalnih poslancev. Vidi se namreč iz tega pojasnila, da klerikalcu deželni poslanec Še misliti ne sme s svojo glavo, kaj še, da bi smel po svojem prepričanju glasovati. Mandelju še tega niso dovolili, da bi so pri glasovanju o električni centrali glasovanja vzdržal in šel iz dvorane. Moral je ostati v dvorani in moral je glasovati proti svojem n prepričanju! Klerikalen poslanec ni torej nič drugega, kakor kiraovec brez lastne volje, zastopnik ljudstva je, ki pa ne sme govoriti in glasovati, iakor ^ah^evajo interesi ljudstva, marveč tako, kakor ukažejo tisti, ki so vzeli pri klerikalcih politiko v zakup. Še vse važnejše, kakor ta razkritja o notranjih razmerah v klerikalni stranki, pa so Mandljeva pojasnila o električni centrali, o cestnem zagonu, o deželnih dolgovih in o finančnem stanju dežele. Sodba je izrečena v najmilejši obliki, a je, kakor rečeno, uničevalna. Naj vsak, kdor »e zanima za javne zadeve, pazljivo prebere Mandljeva razkritja in naj skrbi, da bodo izvedeli za ta razkritja najširši krogi, zlasti klerikalni voliici. -f- Ali je »Slovenec« glasilo nemškega šulferajna? Včerajšnji »Sloveneeodjetje, ne-le v besedah, temveč tudi v dejanjih. Zato prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da vsakdo, ki se za Slovenca ima, narodno greši, kdor pri nakupovanju kavne primesi prezira Kolinsko kavno primes iz Kolinske tovarne v Ljubljani. Nobene, res slovenske rodbine ne sme biti, kjer bi kupovali kako drugo kot Kolinsko kavno primes v prid >Dražbi sv. Cirila in Metoda«! — Zglašcvanjc za vojaško takso gre h koncu. Vojaške pristojbu i ke, ki še niso vposlali zglasil županstvom svojega bivališča ali ko osebno doslej niso zglasil i, opozarjamo, da se /glasovanje dne 1. februarja 1011 7aključi. Kdor opusti zglasitev, se kaznuje z globo do 50 kron ali pa z zaiMirom, če globe ne more plačati. — Žrebanje nabornikov, ki pridejo letos prvič k naboru, t. j. rojstno leto 1S90, se vrši dne 1. februarja 1911 ob 9. dopoldne v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«. To žrebanje velja le za one nabornike, ki so v Ljubljano pristojni. Obveznosti za žrebanje ni, pač pa se ga nrizadeti lahko udeleže. — Ureditev trga Tabor. Pred nekaj dnevi so začeli podirati hišo št. 28 na Radeckega cesti, ki jo je kupila od gosp. Franzota mestna občina v svrho ureditve trga Tabor. — Nov drevored. Cesto na Ko-deljevo so obsadili do železniške proge tik novega vojaškega preskrbo vali Sča meseca decembra na obeh straneh z mladimi kostanji; pa tudi onstran proge so zasadili podaljšek ceste z nekaterimi lipami. Lepa prenočevalka. Pred kratkim je hodila neka dekla prenočevat k neki omoženi postrežniei v ljubljanski okolici. Ko jo postrežnica sla nekam v službo, je dala shranit deiili obleke v vrednosti 60 K, ta pa je obleko zastavila v mestni zastavljalnici. Grosupeljski posta j »načelnik ubit v prepiru. Včeraj smo poročali, da so našli postajenačelnika v Grosupljem Aichholzerja mrtvega in sicer zmrznjenega. Izkazalo se je pa, da je Aichholzer storil nasilno smrt. Aichholzer je bil v družbi z dvema fantoma, Antonom Janežieem iz Hrastja in Jožefom Vnlentinoicem iz Grosuplja v prodajalni na gradića Brinje. Ponoči je iz neznanih vzrokov nastal med Aichholzer jem in ročen i-ma fantoma prepir In je Anton Jane-žič udaril Aichholzerja s nekim re-meljem po glavi in ga tako Poškodoval, da je Aichholzer umrl. Grosu- peljski orožniki so Janežica aretirali in je fant svoje dejanje ie prisnaL Janežica in ValentinČiča so snoči izročili ljubljanskemu deželnemu sodišču. Za lisico! Marija Fink, stanujoča v bližini Grosuplja je videla pred nekaj dnevi kako se je vlačila lisica obstreljena v lovu Ludvika pl. Lazza-rintja. Priklicala je več sosedov, ki so napravili lov na lisico in jo je eden tudi ubil. Iz Mirne na Dolenjskem nam piše več uglednih Mirnčanov: Dne 24. januarja je bila pri nas občinska seja, pri kateri se je tudi predlagalo, naj bi se tukajšnjemu gasilnemu društvu dalo nekaj podpore. Toda — ko je bil stavljen predlog, so bili vsi odborniki tiho in Čakali, kaj bo kdo rekel, ali naj se zadolženemu društvu kaj da ali ne. Oglasi se Kaferle podomaČe Pruštkar iz Sela: »Naj pa banke plačajo; jaz sem že do 600 K plačal sekorance, pa Se nisem nič dobil.« Pač govor, vreden največjega župnikovega prijatelja. Ko je ta modri možak utihnil, se je oglasil Ocvirkov Tonček: »Tisti naj plača požarno hrambo, ki pogori.« Ko je zinil tako modro, se je vsedel. Takoj za njim zleze počasi od tal drugi farovški Fruštkar podomače Žeblar Tr-binski: »Jaz pa pravim to, da je za letos požarna bramba že dosti dobila, saj so naš gospod župnik že dosti dali, ko so plačali 200 K.« Župnik Kocijančič je moral namreč plačati za požarno brambo 200 K za svoj hudobni jezik, ker je zmerjal tukajšnje farane za rabeljne itd. Tega pa modri odborniki ne vedo, da bi bil moral župnik najbrž iti ričet otepat, če bi mu tožitelji ne bili odpustili. In zadovoljno se je nasmejal Zob I jar, ko se je pri tem spomnil na mastni fruštek, ki ga bo dobil za svoj odgovor v župnišču. Kaj ne, Zeblar, en glažek ga je že bilo tako preje. Končno so komaj privolili velikansko vsoto 20 K, s katero bo požarna bramba lahko poravnala svoj malenkostni dolg v znesku 3400 K. Le počakaj-ta oče Kaferle in Trbinski Zeblar! saj pridejo kmalu občinske volitve in potem bomo videli, kako bosta za-naprej zborovala. Co vama bo farovški fruštek še tako nagajal v želodcu, na odborniških stolčkih se ne bosta več zibala. Sicer bi pa svetovali gg. odbornikom,naj bi si natančneje ogledali pravila požarne hrambe, da se ne bodo začudili, če dobi v kratkem občina požarno brambo na svoje rame. Seveda, potem bi gotovo radi dali več podpore, pa bo prepozno. Sliši se, da mislijo vsi prostovoljci odstopiti; potem naj pa občina berači okrog i u zbira prostovoljce. Sicer pa vemo, da občina ne bo veliko v zadregi, ker pristopijo baje takoj Kocijančič kot načelnik, Ocvirkov Tonček kot podnačelnik, Kaferle kot Tajnik, Žeblar Trbinski, ki je znan dober računar, pa kol blagajnik. Ce pa drugih prostovoljcev ne bo. pristopijo pa Marijine device kot prostovoljke. Govori se, da bo Kocijančič v kratkem prestavljen. Gotovo pojde v kake rovtarske hribe in vzame seboj vse Mohorjeve knjige, da jih bo tam prebiral. Dosodaj namreč šc ni prejel noben ud knjig in tudi družba sv. Mohorja ne denarja zanje. Vprašamo torej še enkrat: Kje je denar, ki smo ga plačali za knjige? Ce ga Kocijančič ne more najti, mu svetujemo, naj naprosi Ocvirko-vega Tončka ali Kaferleta, da bo predlagal, naj občina da denar, ki sra je Kocijančič po nesreči tako založil, da ga no more najti. Upamo, da bodo vsi odborniki privolili še več, kot 1k) zahteval. Izžrebani porotniki za prihodnje porotniško zasedanje v Novem mestu, ki se prične dne 20. febrarja, so ti - le: Glavni porotniki: Bučar Lavoslav, posestnik, gostilničar in župan v Kostanjevci; Krapš Ivan, posestnik na Starihovem Vrhu; Govanec Karel, posestnik in trgovec v Metliki; Mazellc Julij, veleposestnik in župan v Gradacu; Kožar Martin, posestnik in mlinar v Velikih Malencah; Jerman Jože, gostilničar in župan v Loki; Potokar Anton, posestnik v Račjem Selu; Raeh-mayer Jože, kovaški mojster v Kočevju; Ozimek Jože, posestnik na Selih; Piletič France, posestnik in pečar v Gradacu; Hnmek Alojzij, posestnik in mizar v Gradišču; Pucelj Ivan, posestnik v Vel. Laščah; Spilek Andrej, posestnik v Prilipi; Grebene France, posestnik v Vel. Laščah; Koši ček Ivan, klobučar v Žužemberku; Bukovec Alojzij, posestnik v Veliki Loki; Strojin Ivan, posestnik na Ost rogu; Korženik Miha, posestnik in gostilničar na Rovišču; Rodič Anton, posestnik v Prelogah; Hnč Fr., posestnik in župan v Gornjih Ponikvah; Pungaršič Jože, posestnik v Štritu; Globočnik Ivan, grajščak na Dobravi; Fux Kmanuel, posestnik in trgovec v Metliki; Jaklič Anton, posestnik in žnpan v Križni Vasi; Mauser Frane, posestnik In gostilničar v Topli Rebri; Vovkp France, posestnik na Brezju; Vidmar Anton, posestnik in gostilničar na Mirni; Poljanee Anton, trgovec in go- stilničar v Gabrovean; ferear cjrose, posestnik v Kamenju; Končina Iv., veleposestnik v Gornji Vasi; Mnšič Ivan, posestnik v Dragatušu; Žel ko Miko, posestnik in župan v Grib-Ijah; Pečjak France, gostilničar na Hribu; Vidmar Ivan, posestnik v Podlipi; Slivnik Vinko, posestnik in trgovec v Št. Vidn; Merher Ignacij, posestnik in župan v Prigorici pri Ribnici. Nadomestni porotniki: Gorupič Peter, posestnik in kovaški mojster v Kandiji; Bevc Jože, posestnik na Kiju; Gnidovec Fr., posestnik na Seln; Mirtič Ivan, posestnik in krojaški mojster v Novem mestu; Murn France, posestnik in Jectar v Kandiji; Kastelic France, posestnik in gostilničar v Novem mestu; Barborič Karel, posestnik in trgovec Recelj Iv., posestnik in izvo-šček, Gačnik Anton, posestnik in gostilničar, vsi* v Novem mestu. Porotni slučaji, ki pridejo pred prihodnjo novomeško poroto: Marija Mežnar in Ana Zugelj radi hudodelstva detomora; Jure Badža ter Jože Retelj in Anton Zaje radi hudodelstva tatvine; Jože Opalk radi hudodelstva požiga in Anton Furlan radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Orožniku se je zoperstavil Janez Kočevar, bajtar v Grmuljah. Pred božičem par dni je bilo izvršenih okoli Rake mnogo tatvin. Orožniki so bili kar tri dni in tri noči skupaj v službi in so zasledovali storilce. Dne 24. decembra so izvršili vpričo dveh občinskih mož hišno preiskavo pri zloglasnem lovskem tatu Janezu Kočevar ju in so našli v sobi strelno municijo, na vrtu v kupu li-žolovih prekelj pa nabasano lovsko puško, ki mu jo je konfisciral orožnik. Tedaj se je pa zaletel Kočevar v orožnika, ga oklenil z rokama čez obe roki in ga skušal na ta način vreči, da mu je podstavi I nogo. To se mu ni posrečilo, ker sta ga takoj zgrabila oba občinska moža in ga odtrgala od orožnika, ki je imel v eni roki svojo puško, v drugi pa Koče varjevo. Kočevar se še baha s tem, da je mislil orožniku šiloma odvzeti konfiscirano mu puško. Iz Št. Lamherta. Ko je bil sedanji naš župnik Ogrizek še upravitelj, je vladal v naši fari lep mir. Kakor hitro pa je postal župnik, se je pa začelo preganjanje. Spravil se je nad organista, ki mu jo dve leti delal kakor suženj. Seveda so tega sovraštva precej krivi tisti, ki hr< -pene po organistovski službi. Župni\ je organ istu odpovedal. Oditi mora ob sv. Jurju. Upali smo, da bo vsaj zdaj mir. In v resnici je na novega leta dan s prižnice rekel, da je orga-nistu odpustil. Toda kmalu se je zopet pokazal pravi župnikov značaj. Dne 18. januarja je šla popoldne or-ganistova hčerka po vodo k cerkvenemu vodnjaku. Ko jo je pa župnik zagledal, jo je napodil. Spodil jo je tudi od izpraševanja. Nato je šla Št* ganistova žena po vodo, toda tudi to je župnik spodil ter jo povrhu še osu val v prsi, da jo trikrat padla. Pomagala mu je tudi kuharica. Seveda ima vso stvar sodišče v rokah. O izidu bomo še poročali. Dne 22. januarja se je pa na prižniei naravnost norčeval iz to zadeve. Rekel je, da ne bo maše, ker gre k sodišču, kjer ga bodo obesili, ali pa zaprli. Seveda ima župnik tudi še par podrepnikov, katere je tudi nahujskal proti organi-stu. Ko je neki mož v soboto zvečer branil organista, so ga napadli. Seveda bo tudi ta stvar prišla pred so-disce. Dolenjske novice, V možki bolnici usmiljenih bratov v Kandiji se je včeraj vršilo blagoslovljenje drugega nadstropja, ki so ga lani prizi-dali radi pomanjkanja prostorov. Kajti o tej bolnici se jo po nevonl;!i-vih zaslugah, naprednega primari ja g. dr. Defraneesehija razširil dober glas ne samo po Dolenjskem, ampak širom naše domovine. Ni torej čudo, da je večkrat zmanjkalo prostorov za bolnike in so morali manj opasno bolni ležati na ležiščih po hodnikih. Zlasti pa je bilo pomanjkanje prostora občutno zadnja leta zaradi množine delavcev, ki 30 bili zaposleni pri zidanju novih poslopij ki rastejo okoli mesta, kakor gobo po dežju. Letos se bo zidala nova gimnazija, baje tudi poslopje za davčni urad, za finančno stražo in zemljemerski oddelek in gradila se bo proga za belokranjsko železnico. Ker pa taka del 1 po navadi niso brez nezgod, ker izmed množine dolavcev marsikateri oboli ali se ponesreči, je novo nadstropje možke bolnice prav dobrodošlo. Skoda je le, da smo izgubili vrlega in neumornega nrimarija g. dr. Defraneesehija. — Z i m s k o v c-s e 1 j e. Marsikdo, ki pozna Dolcnjftke ali pa Novo mesto lo po kislem ovič-ku, bi mislil, da smo Novomeščani pozimi brea vsake zabave in da ždimo doma na gorkem zapećku in zebnie čakamo tople pomladi. Ali motil bi se. Sicer je res drsališče nn Loki nerabno zaradi prebrapave in nego jene ledene skorje, toda iznajdljiva mladina si kmalu poišče nove zabave. Na stari nevozni cesti pred Božjim grobom in na Stari cesti na Ka- piteljskem hribu kar mrgori mladefi, ki po bliskoma šviga po zmrzlom klancu na urnih saneh. Najbolj živo je popoldne po šoli, ko zamrgoli xnla-dina iz šole in se semtcrtja pridružijo tudi visokošolez, siti zaduhlega zraka in listanja knjig. — Lotos-nje ljudsko štetje. Mnogo se jo že govorilo in pisalo o ljudskem štetju in se bo še. Kajti da je tako ljudsko striženje popolnoma odveč, ni treba povdarjati, zlasti pa na obmejnih krajih, kjer hočejo spraviti same Nemce na papir. Nemški :>Volksrat« v Ljubjani je razposlal na vse graščine po Dolenjskem, gra-šcakoni pisma, v katerih jih poživlja, naj popišejo vse uslužbence, hlapce, dekle, pastirje in dr. ki so seveda le sinovi našega kmetskoga ljudstva, — za Nemce. Kjer je ljudskoštevni komisar poštenjak, bo že ukrenil pravo; lahko si je misliti, koliko ljudi je za nas v takem slučaju izgubljenih, če je števni komisar kaka zanesljiva oseba, kakršne glavarstvo prav rada pošiljajo na štetje, kjer se zapisuje ljudi iz priprostoga ljudstva, ki ne pozna nemške črke, za Nemce. Jasno je, da tako počenjauje ni nikako štetje, ampak prisiljeno zmašilo h? skrpucalo brez vsake vrednosti za znanstvene nameue, v škodo narodom in ugledu države. Sirov mož. Neki čevljarski mojster iz kamniškega okraja jo prišel nedavno tega proti jutru pijan domov in izzval prepir s svojo ženo. Zgrabil je za čevljarsko kladivo in udaril z njim svojo ženo po hrbtu, na kar je ona zbežala. Nekaj časa jo je še zasledoval, potem pa ji je vrgel kladivo in kaineu v hrbet ter jo ranil in ji zlomil rebro. Nenadno umrl. 24. t. m. je izpil 7Dletni Gašpar Telban iz škofjeloškega okraja, kakor je imel že navado doma stekleničioo žganja in zaspal. Naenkrat so je zgrudil, izgovoril nekaj neuniljivih besed in umrl. Najbrže ga je zadela srčna kap. Sankališče Lancovo. Podpisano apanstvo daje tem potom na splošno znanje, da je občinski odbor z ozi-rom na mnogo obiske in premnoge prošnje v svoji seji dne 24. januarji svoječasno izdano prepoved sankanja na cesti »Pustgrad - Noš« razveljavil, ter isto proti pobiranju vstopnine za sankališče v porabiti dovolil. Vstopnina se je določila za vsako odraslo osebo 50, za dijake pa 20 vinarjev. Vstopnice se bodo ob nedeljah in praznikih od L do 6. popoldne na saiikališču, ob delavnih dneh pa v občinski pisarni prodajale. Za vodstvo in vzdržavanje sunka-lišča je izvoljen odbor, obstoječ iz predsednika, dveh odbornikov in bla-gajnicarke, kateri ima po končani seziji zbrano vstopnino, po odbitku stroškov občinskemu odboru izročiti. Isti po tem, vz-evši v pretres potrebe občine, sklene, v katero svrho je zbrano vsoto porabiti. — Županstvo Lancovo, dne 26. januarja 1911. — Fran D e r n i č 1. r. župan. Krapinske toplic. Ravnateljstvo kopališča se je posrečilo zaradi izborne kuhinje in kleti znanega hotelirja in restavraterja g. Iv. Sauorja za bodočo sezono pridobiti za zdraviliško restavracijo v Krapinskih toplicah, katera vest bo zbudila splošno zadovoljstvo. Elektroradiograf »Ideal/. Zraven glavne pošte ima od sobote 28. januarja do torka 31. januarja sledeči spored: Bnhv. (Komično.) Žurnal Patlie št. 89. f Različne novosti.) Pred Sćito s svojimi psi. (Varietetua točka.) Moč žensk, f Drama.) Luka žrtev svojo poštenosti. (Komično.) Dodatek k za dni Ima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Čudni dogodek pevke. (Drama.: Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame> koriko 21 Hrvatov in 52 Maccdon-eev, nazaj je prišlo pa 11 Hrvatov in 5 Macedoncev. 71 tesačev se je povrnilo iz Rumunije v Tolmin. Izgubljeno in najdeno. Nek de-eek je izgubi) gledališko havbico in par rokavic. — Šolski učenec Fran W61fling je našel zlato zapestnico, katero dobi lastnica v Kolizeju, soba št. 40. Pojasnilo. V razglasu Mestna hranilnice ljubljansko glede razpisa 2 mest praktikantOV se mori v toliko popraviti, da se zahteva poleg nižje •rimnazije ali nižje realke tudi trgovska Šola. Društvena naznanila. »Domovini« je darovala družba narodno - naprednih volilcev šentpe-frskega in kolodvorskega okraja v gostilni gosp Bončarja na Sv. Petra cesti na predlog gosp. Šaplje in gosp. posl. Turka 30 K, od katere vsote je podaril gosp. posl. Turk sam 10 K. — Naj bi ta velikodušen dar žel mnogo posnemanja. »Pravnik«. Člani društva »Pravnik« se opozarjajo, da se vrši glavna skupščina dne 30. januarja ob 8. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani. Odbor vabi k obilni udeležbi. VI. plesni in zabavni večer »Narodne čitalnice« v Ljubljani se vrši danes sveoar v starih »Narodnega 4omm*. Vabljeni so vsi člani čitalnice, po njih vpeljane osebe in vsi od odbora povabljeni. Začetek je ob & »večer, na kar prosi ozirati, ker je skrajno brezobzirno s čakanjem dolgočasiti točno prihajajoče. Spored »Triglavanskih« slov nosti dne 19. februarja v Ljubljani je sledeči: Ob 10. dopoldne zborovanje »Starejšinske zveze«, nato obhod po mestu v ekvipažah, ob 2. banket in zvečer ob 9. veliki »Triglavanski ples« v »Narodnem domu«. Odbor »Zveze slovenskih pevskih društev« je sklenil v seji dne 30. januarja t. L, preskrbovati pevovod-jem društev, ki so člani »Zveae«, proste vstopnice za razne koncerte, ki se prirejajo v Ljubljani. Pevovod-jem z dežele se poleg tega povrnejo delni potni stroški do 50l/c. Ker velja ta sklep tudi že za koncert »Glasbene Matice« dne 5. februarja, naj blagovolijo oni gg. pevovodje, ki se žele udeležiti tega koncerta, naznaniti to čim preje »Zvezi slovenskih pevskih društev« v Ljubljani. I. društvo hišnih posestnikov ima letošnji občni zbor v torek, dne 81. januarja ob 8. zvečer v hotelu »Union« (I. nadstropje). Posestniki, pridite v obilnem številu na občni zbor! Le s skupnim delovanjem si moremo olajšati svojo velikansko davčno breme. Kam je namenjen čisti dobiček lovskega plesa? Med občinstvom je razširjeno mnenje, da ima »Slovensko lovsko društvo« na razpolago denarja, kolikor hoče, češ, lovci so sami bogati ljudje. Temu pa žal ni tako. »Slovensko lovsko društvo« je komaj 4 leta staro, in ni imelo priii-zbiratl zakladov. Podi>oro no dobiva prav nobene, dosedanje prireditve ■.. » r. razstava rogovja, tekma psov itd , so bile zvezane z večjimi stroški kako; dohodki. Edini vir dohodkov je članarina, ki znaša na leto ;> K. Ker dobiva pa vsak člau društveno glasilo »Lovca« brezplačno, e vsa članarina porabi za list, tako tla društvu ničesar ne. ostaja. Društvo se je med drugim postavilo tudi v službo huma ni tete, in je v svoja društvena pravila sprejelo to - le določbo: § 4 lit. d.: Svoj namen hoče druŠtvO doseči s tem, da po možnosti podpira lovske uslužbence. Lov zahteva mnogo žrtev in večkrat se dogodi, da krogla tatinskega lovca pse* striže nit mladega življenja, vnetega in vestnega lovskega čuvaja in malini otrocičem odvzame očeta redni -ka. nesrečni ženi pa moža. Pa saj ni treba, da bi posegala v težave lovskega stanu roka tatinskega lovca, saj stanovsko dolžnosti lovskih uslužni v trne 7:01 te vajo vsako leto nekaj žrtev. Koliko se jih ponesreči na gorah, koliko obstreli, koliko ujame kal neozdravljivo bolezni. Za vsemi temi plaka največkrat nepreskrbljena družinica. Takim sirotam lajšati gorje hoče »Slovensko lovsko društvo«. Tej 6voji vzvišeni nalogi pa ne moro zadoščati, če nima sredstev. — Lovski ples ima sicer na zunaj lice zabave, toda motiv je veliko resnejši in skozinskoz humanitaren. To bodi povedano vsem, ki so bili mnenja, da gre to le za zabavo. Trgovski plesni venček. Opozarjamo vnovič gg. člane in prijatelje društva, da priredi plesni odsek slovenskega trgovskega društva »Merkur« dne 4. februarja t. L v veliki dvorani »Narodnega doma« plesni venček, čigar čisti dobi« »k jo namenjen dobrodelnim napravam društva. Pri plesnem venčku bode svirala slavna »Slovenska Filharmonija«. Začetek ob pol 9. zvečer. Vabila so se že razposlala. Ker je pa mogoče, fla se je kdo prezrl, prosimo dotičnike, da nam oproste ter naj zahtevajo vabila od društva. Vstopnice se dobe pri sledečih tvrdkah: Gričar & Mejač, I. Samec, V. Petričiča nasl. tor I. Kostevc. Plesni odbor se pridno pripravlja, ter bode storil vse, da tudi ta prireditev lepo uspe, kakor vse dosedanje, ki jih je »Merkur« priredil. Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Ljubljani priredi, kakor smo že poročali, v soboto, dne 11. februarja 1911 v veliki dvorani hotela »Union« svoj II. plesni venček. Priredbe društva odlikovale so se dosedaj vse po izbornem aranžmaju, kot dobre neprisiljene zabave in upamo, da tudi ta ne bo izostala za prejšnjimi. Ker bo odbor tekom prihodnjih dni pričel z razpošiljavanjem vabil iu bi se pri tolikem številu razposlanih vabil, lahko kdo prezrl, smo naprošeni, da objavimo, naj vsak, kdor se za ples zanima in želi vabila, istega pri društvu reklamira. Telovadno društvo »Sokol« na Vrhniki priredi v nedeljo, dne 5. februarja t. 1. društveno maškarado pod naslovom »Preporod na ljubljanskem barju«. Zanimanje sa to prireditev je na Vrhniki in v okolici jako razveseljujoče, kar spričuje, da bo ta dobro obiskana. Saj vrhniški »Sokol« v resnici deluje v to, da si pridobi vse sloje. Zaveda ie dobro svojih dolžnosti z delom in sme se ga prištevati k betjlhs dilavtitm društvom. Poleti ne manjka vrhniškega »Sokola« na nobenem večjem, pa tudi ne na manjšem eokolskem sletu; povsod nastopa v kroju v primernem številu, povsod sodeluje pri telovadbi v častnem številu. To dokazuje, da so bratje člani zavedni Sokoli in da so bratje telovadci pridni. Društvo je torej na zdravi podlagi: dela telesno, dela duševno. Pozimi, ko ni jav« nih nastopov, se pripravlja v telovadnici za poletje ter obenem tudi prireja gledališke predstave in če priredi koncem zimske sezije se maškarado, kjer naj se razvije neprisiljena domača zabava* ima prav! »Sokol« pričakuje, da bodo obiskali to prireditev vsi Vrhničanje in okoličani, brez razlike. Pod streho narodnega demokratizma se hočemo skupno zabavati in občudovati »Preporod na ljubljanskem barju«. O podrobnejših stvareh bomo še pišali. Na zdar! Iz Litije. Mladi dramatični odsek »Sokola« Litija - Šmartno je priredil na Silvestrov večer pod vodstvom brata režiserja Pleničarja narodno igro »Revček AndrejČek«, združeno s prosto zabavo. Veselo je bilo videti mlade moči, ki so breziz-jemno izvršili svoje vloge prav dobro. Resni, kakor tudi humoristični prizori, izpeljani so bili v splošno za-dovoljnost. Tudi petje s spretnije va-ujem novoustauovljeuega seksteta na lok je nam ugajalo. Igra se je ponavljala dne 6. januarja ob primeroma dobri udeležbi; pričakovali smo vendar boljše že iz ozirov na gmotne razmere mladega odseka. — Igralo se je pri jako ličnih novih kulisah, delo bratov Magoliča in Pleničarja, ki sta pri svoji vsestranski požrtvovalnosti iu navdušenosti vredna le pohvab Da misli pa sedaj, kakor se sliši, dramatični odsek za nekaj časa opustiti svoje delovanje, mu nikakor ne svetujemo, ampak mu kličemo: pogumno naprej, delo se je spravilo težavno v tir, kraj vseh težkoč in z ne malim delom. Nadaljujte z delom, ki je že tako lepo v tiru. Pomislite vendar narodnjaki, da se s 5. febr. t. 1. otvori »Orlovski dom« v Šmartnem pri Litiji, kjer se bodejo, kakor se čuje, tu di uprizarjale predstave. Boriti se bo trebil s protimočjo; z delom bodete pokazali, da delate za narod in to spoznavši, bo tudi narod delal za vas. Torej brat režiser — le na noge! Gasilno društvo v Š mar t ne 111 pri Litiji priredi dne 12. februarja v prostorih gosp. Robavsa društveno veselico s plesom itd.Vstop je delavnim članom prost, za druge osebe je 60 vinarjev. Telovadno društvo »Sokol« v Logatcu si jo na zadnjem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: starosta Hodnik Fr.; podstarosta Hladnik Fr. načelnik Kraigher^ Avg.: tajnik Špan Josip; blagajnik Škrlj Iv.; odborniki: Rihar Iv., Šebenik Iv., Gosar Josip, Zavrtnik M., Jerina Iv., de Gle-ria Aut.; namestnika: Puppis Rud. in Lenarčič Iv.; pregledovalea računov: Baje Anton, Korenčan Fr. — Društvo šteje 9 ustanovnih 56 podpornih iu 17 izvršujoči!) članov, članov v kroju je 30. Med letom je preminul blagi ustanovnik br. Avgust Mullev, katerega je spremil »Sokol« korporativno k zadnjemu počitku. Društvo se je prav marljivo udeleževalo raznih zletov, tako n. pr. zleta S. S. Z. v Celje v lepem številu iS članov v kroju, trobentaškim zborom in 1 vrsto na orodju. Sodelovalo je s telovadbo pri veselici Ciril - Metodove družbe, ki sta jo priredili tukajšnji podružnici iu priredilo, kakor vsako leto, tudi letos krasno uspeli Silvestrov večer, na katerem je med drugim nastopil tudi društveni pevski zbor. Telovadilo se je trikrat na teden in pride na 1 telovadno uro povprečno 12 telovadcev (največ 15, najmanj 6). Članstvo je nastopilo pri prostih vajah in na orodju v Celju, Cerknici in dvakrat v Logatcu. Društvena blagajna izkazuje letos 73 K 75 viu. prebitka in znaša društveno premoženje z denarjem, ki je naložen v logaški posojilnici 753 K 38 vin., vrednost inventarja po 10% odbitku za obrabo pa 972 K 60 vin. »Sokol« vzdržuje in vodi v Dol. Logatcu -Javno ljudsko knjižnico in čitalnico,« ki ima čez 300 knjig in časopisov. Na občnem zboru je bil izvoljen poseben odsek, ki bo odslej oskrboval knjižnico samostojno v področju odbora ter odsek za »Sokolski dom« v Logatcu. Na ta način je omogočen lepši razvoj naše knjižnice, a tudi »Sokolski dom« bo tako prej prišel ua trdna tla. Pod vodstvom požrtvovalnega br. staroste in vrlega neumorno delujočega br. načelnika sme zreti logaški »Sokol« v najlepšo bodočnost. »Sokol« v Radečah pri Zidanem mosta ima dne 11. februarja v prostorih gosp. E. Gmeinerja sokolsko maškarado. »Sokolić v Krškem ima svoj ples v sredo, dne 1. februarja. Na plesa bi morala igrati znana ciganska godba »Boi« is Slov. Gradca. Ker se je ta godba po pretepu v Volšpergn na Koroškem razšla, naročil je kriki »Sokol« vojaško godbo 33. pešpolka is Zagreba. Ples bo v novi »Sokolski dvorani«. *s Mokronoga. Ka eokolskem rednem obenem »boru, ki se je vršil dne 22. t. m. je bil izvoljen starosto marljivi in vzorni brat Anton Zaje, podstarosto br. Klemenčič in načelnikom b. Fran Zlajpah, ki je v preteklem letu že pokazal, kako vzorno zna gojiti svoje vrste. — Drugih bra tov odbornikov in namestnikov ne bomo naštevali,ker so s par izjemami isti, kakor prejšnje leto in proti njihovi izvolitvi nimamo pravzaprav ničesar. Oziraje se na tistih par izjem pa moramo pripomniti o zelo, zelo žalostnem dejstvu, da se je naš »So kol« razcepil v dva tabora — v mladine in starine. »Sokol« je svoboden, kakor ptica pod nebom in si ne pusti vsiljevati ptujih načel in programov. — Zato se nam zdi smešno, ko so mladini sestavili volilno listo, da so sebe zaznamovali kot kandidate in da so naravnost reflektirali na odborniška mesta in nekateri Še posebej na častne portfelje, ko niti vedeli niso, če imajo njihovi sobratje vanje zaupanje. -Tudi starinom se mora dati prvenstvo; kajti če tudi so pustili morda pusto ledino, pustili so pa vendar vsaj ledino. — »Sokol« ne sme biti strankarski, biti mora brez politike in zapisano mora imeti na svojem praporu samo svojo maksimo: »Delo za domovino« Lu »No koristi, ne slave!« Zal, da moramo tako poročilo registrirati. — V ostalem pa se mora poudarjati, kakor smo posneli iz poročil, da je bil naš »Sokol« v preteklem upravnem letu zelo marljiv in da je povsem zadostil svojim dolžnostim. — Vse priznanje gre bivšemu pod-starosti, zdaj starosti br. Zajcu, ki s? ie udeležil vseh sokolski h zletov in pri tem mnogo reprez« utiral, ou z dušo in s telesom Sokol,bil je v srcu resnični brat svojih bratov. Zaupanje imamo vanjga in prepričani smo, da bo mokro noski »Sokol« pod njim procvital in dosegel svoje cilje. — Vso pohvalo zasluži pa tudi blagajnik br. Aut. Zlajpah, ki je točno vodil svojo račune in kakor marljiva čebelica vedno nabiral prispevke — iu mokronoški »Sokol« se ponaša s tako velikim denarnim prometom, da ma ^okateri tako. — Br. Zlajpah je popolnoma opravil svoj portfelj, on res zasluži absolutorij in lahko je ponosen sam nase. — Vsa čast g. Mavsar-ju, posestniku iz Praproč, ki sicer ni nifagn mišljenja, pa je bil ustanovni elan »Sokola«, Id je že opetovano pokazal svojo blago srce in svoje radodarne roke ter se je na občnem zboru zopet pokazal s svojim velikodušnim darom. — Gromoviti klici »na zdar. Zwitter« so zaorili, ko je br. Zaje poudarjal bridko izgubo gospoda sodnika Z\vitterja ter prečita! njegovo br-zojavko,da želi na obenem zboru mnogo uspeha. On pač ne bo nikdar pozabljen v naših vrstah. — Novemu odboru želimo uspešno delovanje, da bi se naš »Sokol« krepko razvi jal in drzno krilil v še zelo mračni sferi in ponavljamo željo, da bi se naši sovražniki ne mogli veseliti eventualne zmage v boju zoper »Sokola«. Prosvetn. Slovensko gledališče. V četrtek se je ponavljala opereta »Baron Treuk«, ki jo dosegla veliko večji uspeh kot pri premijeri. Naslovno vlogo je pel g. Iličič. Ne vemo, čemu bi dali prednost ali njegovemu petju, ali njegovi igri. Ce bi bil slučaj, da vse naše operetne moči tako napredujejo od vloge do vlogo kot g. Iličič, potem imamo v doglednom času opereto, ki se sme imenovati briljantna. S kakim umetniškim okusom nmeva on svoje vloge, to se ne da opisati, treba je, da ga človek vidi in sliši. Njegov že tolikokrat opevani glas ima v tej opereti najlepšo priliko, da pokaže vso svojo veličino in blesk. V resnici bi zaslužil, da se mu po vsaki ariji gromko ploska, kar bi ce tudi zgodilo, če bi ne bilo občinstva tako zelo zbegano radi onih neumestnih člankov o aplavdiranjr, ki so izšli v »Jutru« na kaprice nebodiga-treba. Drugo največjo vlogo igrala je gdč. Hadrbolčeva. Njena Lidija so sicer spaja v igri z igro v neki lanski opereti, ali zanimiva je vseskozi. Tre-notne občutke hipnega sovraštva, ki se pa spremene istotako hipno v plamtečo ljubezen, pogoditi zna s pravim igralskim smislom. Kretnje so lepo zaokrožene in morajo imponirati, vendar se vselej ne strinjajo z onimi, ki naj bi bile lastne dvorni dami tedanjih kapric za časa Marije Terezije. Pevski part je za gdč. Ha-drbolčevo očividno težaven. Giblje se docela v visoki leži. le tu in tam se spusti v nižino mezzo-soprana. Sicer ga je izvedla v našo za dovolj aos t, a svetujemo ji naj visoko tone punkt i -ra, kar privede vlogo do večje veljave in sebi jo olajša. Mariea, ljubki kmečko dekle, dobila je sebi enak interpret v gdč. Thalerjevi. Njena igr.i je prav ljubeznivo razposajena in primerno šiva. Ker razpolaga tudi s sila prijetnim, zvonkim glasom, dosegla jo naravnost velikanski uspeh. Seveda vloga šama na sebi ne donosa Ju-lijete v Luksenburgu, toda gdč. Tka- lerjeva ji je vEC!a več temperament«* in vloga Marice ji ostane gotovo ena najljubših., Prednašanje pesmi o pravicah grajŠčakov zasluži vse priznanje. Gdč. Vera Danilova kože izvanredan talent za komične etarke. Razveselila nas je s čisto prijetnim glasom in s sigurnim nastavkom, povdarjamo s sigurnim, in če se temu pridruži še izvrstna igra, poceni je vse skupaj, česar potrebujemo za komično starko. Edino nekaj bi ji imeli pripomniti in sicer naj si v prihodnje začrta krepke je stari k a ve poteze, za starko, trikrat omoženo, iz-gedala je preevetooo. Kaj hočemo reči o g. Bohuslavu? On je igralec prve vrste. Naj se mu da resno, karakterno ali komično vlogo, vsako resi tako, da očara občinstvo, ali ga pa tira v one sfere, kjer se prične delokrog solza, kot znak posledic najvišjega naravnega humorja. Nikolaj, kakor ga je podal g. Povhe, živel bi na vsakem odru. Sirokoustnost je njegova glavna lastnost, ljubimca — tega ne vidimo v njem. G. Skrbinšek zasluži vso pohvalo za izvrstno markiranega marquija. Njegova maska vam je celo neka posebnost. Dobro so rešili svoje vloge gdč. šmidovn, g. Molek, g. Drenovec, prav dober je bil g. Bukšek kot hajduk in veselil se je izvrstnega nastopa kot pandur; isto veljaj o g. Rasbergerju. Zbor je bil to pot prvič tudi prav na lahko vde-ležen pri igri, kar z veseljem konstatiramo. V pevskem oziru ni bil popolnoma na mestu, a veliko boljši, kot pri premijeri. Kostumi so prav lični in ples v prvem aktu se je za vršil z eleganco. Orkester je pod vodstvom g. kapelnika Czajaneka rešil svojo nalogo v našo popolno zado-voljnost. Omenimo naj, da ima g. kapelnik Czčijanek to dobro lastnost, da se ozira v prvi vrsti na pevca, torej, da orkester spremlja pevca in ne nasprotno, da bi se pevec moral akomo-dirati orkestru. Na ta način pride pevski moment v ospredje, knr 5e vsekeko odobravanja vredno. Režija je bila točna, opremi ter sceneriji priznamo jako fin okna, Gledališče je bilo razprodano. b Razjled po slo* finskem — Spomenik Dositiju Obradovi- ču. Na zadnji seji občinskega sveta v Belgradu je stavila skupina občinskih odbornikov predlog, naj bi se zaslužnemu srbskemu književniku Dositiju Obrado vicu ob priliki proslave njegove stoletnice, postavil v Belgradu dostojen spomenik. — Ta predlog jo bil soglasno sprejet. Zupanu Davidoviču se je dalo na prosto, da da po svoji razsodnosti napraviti Obradoviću bisto, kip, ali kake druge vrste spomenik. Zupan je obljubil, da bo skrbel za to, da bo dobil Obradović dostojen spomenik in da bo o vseh podrobnostih svoje akcije obveščeval občinski odbor. Obenem je omenil, da bo izvedbo spomenika poveril znanemu sloveČemu hrvaškemu kiparju Ivanu Meštroviću, čigar ime daje jamstvo, da bo spomenik v resnici umetniško dovršen. — Šek za 500.000 levov. Iz Sofije pišejo: V aferi bivših stambu-lovskih ministrov so odkrili nov škandal, ki je povzročil silno razburjenje v vsi bolgarski javnosti. Stvar jo taka: Ko je umrl ministrski predsednik Petkov, so našli v njegovi blagajni šek, glaseč se na 500.000 levov, ki ga je izdala »Narodna banka« na ime ministra notranjih del. Naslednik Petkova na stolen ministrskega predsednika je bil dr. Gu-dev. Ta je vzel šek na 500.000 levov, dvignil denar ter ga razdelil med ministre. To vse je pred parlamentarno preiskovalno komisijo priznala vdova ministrskega predsednika Petkova. — Car in operni pevec Šaljapin. Basist svetovnega glasu je operni pevec Šaljapin, član petrogradske opere. Dne 25. januarja je Šaljapi-na sprejel car Nikolaj v posebni av-dijenci. Ta avdijenca je vzbudila v vsi ruski javnosti, zlasti pa v gledaliških in umetniških krogih velikansko senzacijo in presenečenje. Šalja-pina so namreč Še do zadnjega časa smatrali za revoluciionarca. Znano je namreč, da se je Šaljapin ob Času revolucijo branil, da hi pel v operi »Zizn za carja«. Zaradi tega je tudi moral začasno zapustiti Rusijo. Razne stvari. • Praga po ljudskem Štetju. Do sedaj se da presoditi, da ima Praga s svojimi 8 okraji 398.000 prebivalcev, če pa prištejemo še predmestja pa presega število prebivalcev 629.000. * Klerikalni svinjar obsojen. Cerkovnik pri župni cerkvi sv. Nikolaja v Inomostu, Jožef Koeh, vnet krščanskosocijalen agitator, je bil obenem tudi vratar in nadzorovatelj mladinskega doma nri sv. Nikolaja. Naenkrat je izginil, baje ker js zanemarjal cerkvene ure, vendar pa so govorili ljudje, da mora biti vzrok; drugo. Cea nekaj dni ee mtismU " gega cerkovnika, Ortnerja, in sedaj fie je raz vedelo, da sta že delj časa iz-rahljala oba cerkovnika mladino, ki je bila pod njiju varstvom, za svoja svinjarska nagnjenja. 2. t m. se je vršila proti Jožefu Kochu, ki je bil izprva pobegnil, se je pa pozneje sam javil, pred deželnim sodiščem v Ino-mostu obravnava. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe s postom vsak mesec. * Morilec Mačoh ušeL Kakor poročajo listi iz Varšave, se je posrečilo zloglasnemu patru Mačohu, znanemu izza zločinov v Censtohovi, pobegniti iz preiskovalnega zapora. Kako so so mu odprla vrata ječe, o tem poročila molče. * Enotni zahodnoevropski čas. V francoskem senatu se je sprejel predlog, da se uvede za francosko zahodnoevropski čas, tako da bodo imele države Angleško, Francosko, Belgija in Holandsko enoten Čas. * Promocija nemškega cesarja. Dr. Viljem II. bo promoviran po ritu praške nemške univerze v pre-stolni dvorani kraljeve palače v Be-rolinu. Sedaj bo imel cesar Viljem II. najbrže prvič priliko pokloniti se pred svojim lastnim cesarskim tro-**©m in obljubiti z besedo >.spondeo«, da se bo vedel od sedaj naprej, kakor se spodobi za akademično izobraženega človeka. Ali ga bo opomnil praški rektor na to njegovo dolžnost? So pač Še druga zanimiva vprašanja, katerih odgovor ni tako lahek. Tu bo stal višji pedel in podel medicinske fakultete. Ali mu bosta čestitala, kakor je običajno in mu podala desnico z levico, pa napravila nedvom-Ijivo gesto :>bakšiš-1 * Bosanska reduodurski sadovi, vendar pa so zastopani pri tem vprašanju zelo visoki krogi. Tako se imenuje ime Metternich in pl. Burian ter vitez pl. Horowitz. Komaj je vstopila Bosna in Hercegovina v ožji stik z avstrijskimi deželami, že so prišle odlične dame na misel, prirediti v predpustu bosansko reduto, na kateri bodo nastopale turške žene in žene v slikovitih srbskih narodnih n osa h. Škoda, škoda, da bo v teh prsih, ki se bodo dvigala pod lepimi jugoslovanskimi nošami, ne tli niti iskrica spoznanja potreb jugoslovanske žene, niti najskromnejša ljubezen do onega naroda, od katerega si bodo izposodile nošnje. Tako bo :a redu ta prava iu pristna maikerada, pri kateri srce ni niti najmanje prizadeto. Vršila pa se bo ta re-ciuta na Dunaju v palači Esterhazv. * Tragedija v več dejanjih. V bližini Aveiina v Italiji se je zgodila naslednu tragedija. Neki kmet iz okolice Aveiina se je bil pred leti vrnil iz Amerike in je ubil svojega očeta, •ker je bil ta med njegovo odsotnostjo zapeljal njegovo ženo. Neka mlada žena, katere mož je bil tudi v Ameriki, pa je umorila svojo taščo, ker ni marala poslušati njenih pridig. Morilec in morilka sta bila skoro istočasno obsojena ua štiri leta ječe in ko sta prišla iz ječe, se je razvilo med njima intimno razmerje. Mati mlade žene pa jo hotela preprečiti to razmerje. V torek je dobila ljubceka svoje hčere v cerkvi, ter ga je umorila s tem, da mu je porinila nož v ^>rce, nakar je zbfžala, razdraženo ljudstvo pa je udri o za ujo. Žena se je zatekla v neko sobo v občinski hiši, ko pa so prišli ljudje za njo v sobo, so se tla udrla in morilka ter kakih 40 zasledovalcev je padlo v globino. Skoro vseh 40 se je več ali manj poškodovalo, samo morilka je ostala nepoškodovana ter so jo odvedli potem v zapor. * Tiskarstvo in RimljanL Čuditi se moramo, da Rimljani niso po-vmali tiskarstva. Zelo blizu pa so bili že, da bi iznašli tudi to in bi Gut-tenberg ne imel prilike priti do svojega slavnega imena. Znano nam jo, da so dajali stari Rimljani svojim otrokom posamezne črke. vlite ali pa izdolbene iz medi in da so se otroci na ta način lažie naučili brati. To vest imamo iz Kvintilijana. Cicero pa se izraža, da je ravno tako nezmi-selno misliti, da se je sestavil svet iz posameznih atomov, kakor pa da bi nastale Ennijeve anale iz kupa na zemljo stresenih kovinastih črk. Vemo pa, da je bil Cicero prepričan, da je svet nastal iz posameznih atomov, in Ennijeve anale so sestavili iz medenih črk. Zato pa se moramo tudi čuditi, da Rimljanom ni prišlo na misel uporabljati kovinaste črko za tisk. * Premeten tič. Budimpeštanski policiji se je posrečilo pred par dnevi dobiti v roke zopet eneora najnevarnejših zločincev Jožefa Kapitany. Kapitany je star šele 32 let in že star znanec policije, kateri pripoveduje vsakikrat. kadar ga dobi v roke, o svojih zvijačah. Sedaj se je pritožil, da ga niso podučili, ko se je mislil izseliti v Ameriko, da tam ne spreje- majo ljudi, ki imajo kako očesno bolezen. »S stokronskimi bankovci sem si snaži 1 čevlje, ko sem odhajal,« je vzkliknil s humorjem, »nazaj pa sem prišel skoro brez denarja. Hočeš, nočeš, sem moral osrečiti COletno devico s svojo ljubeznijo in sem sprejemal od nje denarne podpore, da sem mogel hoditi elegantno oblečen v kavarne. Obljubil sem ji tudi, da jo poročim in k temu sem tudi pripravljen!« Policija pa ga ni izpustila, ker ima na vesti tudi še neko tatvino. Sicer pa bi bila morda za Kapitanyja poroka s 601etno zapeljano devico večja pokora, kakor pa ječa, * Obupani kondukter cestne že-riznice. Ni se zgodilo to v LJubljani, in vendar bi se bilo to tudi pri nas lahko zgodilo. Neki trgovec je sel čakat s svojo ženo in svojo hčerko na kolodvor svojega brata, ki se je pripeljal s svojo soprogo in s svojim sinom. Po sprejemnih pozdravih in obligatnih poljubih jo stopilo vseh šest oseb na voz električne cestne železnice in sedlo, samo trgovec je moral ostati zunaj in ni smel v notranje voza, ker je imel v ustih gorečo smotko. Kondukter je pristopil, ko se je voz odpeljal k eni izmed dam ter ji ponudil vozni listek. »Moj mož zunaj bo plačal,« ga je zavrnila dama. druga mu je rekla, da bo plačal njen svak in tretja, da naj se obrne do njenega očeta, poskusil je potem pri moških. Prvi ga je poslal k svojemu bratu, drugi k svojemu stricu in vendar je bil zunaj samo en moški. Kar zavrtelo se je kondukter-ju v glavi, končno pa ga je rešil iz te situacije trgovec s smotkov ustih, ki je zahteval šest voznih listkov. * Nepreklicno dne 1. februarja t. 1. ob 8. zvečer se vrši javno žrebanje loterije na korist društvu za varavo in reševanje otrok v dvorani za žrebanje c. kr. blagajne državnih dolgov, Dunaj I. Singerstrass*?. * Najuspešnejše sredstvo, ki je industriji in trgovstvu za razširjenje njih prodajališč na razpolago, jo časopisna reklama. Težavnost pa, pri raznoličnosti reklamstva zadeti najpravilnejšo in pravilno, dela in-serentom potrebo, da imajo ua razpolago zanesljivejšega vodnika in svetovalca. Zato pa vselej ob novem lotu izhajajoči časopisni katalog auončne ekspedicije Rudolf \Iosse vzbuja posebno pozornost. Tudi nova, 44. izdaja te preizkušeno priročne knjige obsega zopet vse potrebno podatke v razvidni razpored bi. Kakor vselej, je tudi tokrat dodan katalogu Rudolf Mossetov uormalni vr-stomeree, edina zanesljiva in priročna priprava za pravilno preračunjanje vrst. Za poseben pridatek h katalogu nudi firma Rudolf Mosse svojim knpčijskim prijateljem elegantno opremljeno pisalno niapo s koledarjem za zapiske vseh dni v leto. Omembe vredne >o v pisni mapi reprodukcije jako vidnih načrtov oglasov, ki jih je firma Rudolf Mosse izdelala za svoje naročnike. Telefonsko in brzojavno poročilo« Posojilo »Gospodarski Zvezi«. Dunaj, 28. januarja, ('nje se, da je ;>Gospodarska zveza« v Ljubljani dobila veliko državno posojilo. Avstrijske delegacije. Dunaj, 2^. januarja. Avstrijske delegacije imajo v ponedeljek 30. t. m. v Budimpešti sejo in sicer zbora-je najprej odsek za zunanje nadeve in za Bosno in Hercegovino. V odseku za zunanje zadeve bo razvil grof Aehrenthal svoj ekspoze glede zunanjepolitičnega položaja. Prva plenarna seja avstrijskih delegacij bo sklicana potem za 1. februar. V tej seji pridejo na dnevni red samo formalnosti, kakor na mesto- odstopivšega Glombinskega, ki je postal železniški minister, volitev novega podpredsednika v avstrijski delegaciji. Kot njegov naslednik je določen poljski poslanec Kozlowski. Nadalje so imajo izpopolniti nekatera mesta v odsekih, kar vse je naloga plenarne sejo delegacij 1. februarja, M. februarja ima vojni odsek svojo sejo v kateri bo razvil grof Mouteouccoli mornariški program. Mornariški <»dsek bo imel seje v petek in v soboto, potom pa sledi osemdnevna pavza. Dne 7. februarja je potem plenarna seja poslanske zbornice. Hrvati in Ogri. Zagreb, 28. januarja. V hrvaškem saboru je odložilo na predlog poslanca Lorkovica vseh 15 članov odseka za ogrski državni s.hor svoje mandate, ker so Ogri hrvaško-ogrsko nagodbo kršili. Poslanec Lorkovič je predlagal tudi, da naj sabor odpokliče iz ogrskega državnega zbora vse delegate, potem bi bilo vse vezi HrvaŠke z Ogrsko prekinjene. Lorkovič je v daljšem govoru utemeljeval te svoje predloge in dokazal, kako Ogrska krši svoje dolžnosti zlasti o vprašanju železniške pragmatike in uporabe hrvaškega jezika v ogrski državni zbornici. Za ta predlog so glasovali vsi razen poslancev Supila, grofa Kulmerja in Lorkovica samega. Tudi ban dr. Toraašič je imel daljši govor. Končno ni prišel sabor iK> nikakega sklepa In je bila nato seja odgođena. Jngoslovanko in italijansko vseuči-liško vprašanje. Frank o brod, 3& jannuaria. »Frankfurter Zeitnug-< poroča iz Dunaja, da je parlamentarnu situacija vsled tega, ker so .Migoslovam odklonili ponudbe gledo jugoslovanskega vseučiliškega in italijanskega fakultetnega vprašanja, Še mnogo bolj nejasna kakor je bila poprej. Ca se bo vlada zbala nastopa Jugoslovanov, bodo Italijani obstruirali, če pa bodo hoteli rešiti italijanko fakultetno vprašanje, bodo izzvali slov*n«ko obstrukcijo. Slovanska obstrukeija je mogoča le s sodelovanjem Cehov, potem pa je razpust državnega zbora i vso gotovostih pričakovati, še se vladi ne posreči /lomiti to obstrokei-jo in s tem dokazati, da ni delozmož-nost parlamenta odvisna od majhnih narodov. Ta izvajanja »Frankfurter Zeitungv: nikakor niso točna. Vstaja v Jemenu. Carigrad, 4J3. januarja. Kakor poročajo tukajšnji listi so naskočili v^taši strategiČna važno mesto Me-naho, bili pa so premagani od maloštevilne posadke. Said J d ris odklanja vse posredovalne pre^lioge vojaškega poveljnika v Assyu. Znamenit angleški parlamentarec umrl. Bero i i u, 28. januarja. Iz Londona se poroča, da je zbolel znanu niti angleški parlamentarec lord (ieor-ge za neko vratno boleznijo in bati se je, da se ne bo mogel udeležiti parlamentarnih sej. Ra- — 273-2b2l0 1I?6 !17-3>* 94 '0 253-i0 ftlaf*va 93 25 97 5* 93 15 92 05 tr7 — 95 — 215 cO 315 — 16250 302-295 75 25«-548 — i 48 9/ 75 94 -13 0 4i*0 263 25 480-— 678 75 66'-U6.'0 749 25 771 — 276 — 284-— 11-39 117*2* ^•15 94 70 254*50 Ji K. km assL (Za teh par). fclfl. pabl. 2181 V MstelJ*, 19. Jmnunria 1S1L Ljudska predstava pri znižanih cenah. Popoldne ob 9« stri. ~" ~ ČAROSTRELEC. Romantična opera v treh dejanjih. — Spisal rr. Klad. - Ugiatbil K. M. Weber. Režiser Hinko Nučič. — Kapelnik prot. Friderik Reiner. Blagajnica se odpre ob VA uri. Začetek ob 3, nri. Konec ob V ,6. nri. frikodnja prelistava v nedeljo zvečer. it S6. (Nepar). nrnJl oredst 2090 V nedeljo, 29. januarja 1911. Opereta! Prvlć v sezoni: Opereta! Ločena žena. Opereta v treh dejanjih. — Besedilo spisal Viktor Leon. Ug{asbil Leon P ali. Poslovenil Mil. Ptigelj. Kapelnik Ed. Czajauek. Režiser Jos. Povhe. Blagajnica se odpre ob 7. nri. Začetek ob V,8. nri. Konec ob 10. PriMoja predstava ho v torek, 31. januarja. Poslano. Narodovo zdravilo. Tako se sme irr.e-novati bolesti utešujce, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko iganfe in sol" katero se splošno in u pesno porablja pri trganju po utiih in pri drugin nasledkili prehiajenja. Cena steklenici K 1*90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. c. in kr. dvomi zalagateij na Ousaiu, Tnch-lanbon 9. V zalogah po deželi je izrecno zahte\ati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 18 P3*ebne &i&£isO|»Ućae lasmosti sestavin praškega domaćega mazila iz lekarne B. Frag-nerja, c. in kr. dvornega dobavitelja v Pragi so povod uspešnemu učinku na hitro zaceljenje različnih vrst ranitev. Mazilo je izborno za pokrivanje ran, ker jih varuje vsakršnega onečišćenja ter jih hladi in blaži bolečine, lo izborno domače zdravilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. PosGben pa vendar prav pameten predpis je izdalo neko švicarsko športno društvo na svoje člane. Piiporoča jim naj pri sankanju vedno nosijo s seboj Faveve pristne b idenske mineralne pastilje manj za san- kanje navzdol kakor pa za pot nazaj, pri kateri morajo pljuča močno delati in ker imajo ljudje nevarno nagnenje, da z odprtimi ustmi dihajo. Saj se prav lahko misi:, da vodenice delujejo tukaj prav dobro in zato to opozorilo radi priporočamo zimskim Športnikom. Brat smrti. To ime so že od nekdaj nadeli spanju, toda po krivici, zakaj v resnici je krepčaino spanje redilni vir življenja. Naj bo kdo še tako utrujen, da onemogel — nekaj ur dobrega spanja mu zopet povrne izgubljene moči in ga spravi v stanje glo-bokočutne blaženosti. Dobroto zdravega spanja pa uživajo samo oni, ki varujejo svoje živce. Dražljiva pijača siabi živce, iz tega izvira nespečnost Pn tem pa igra glavno vlogo kava, (d se pije skoro v vsaki rodbini. Z navajo na Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo se je ozdravila že marsikatera nespečnost. Pristna Katbretaerjeva Kneippova sladna kava ima vse aromatične prednosti zrnate kave, brez škodljivih sestavin. Z njo se na-pravija okusna tatvina pijača in obvaruje srce in živce nenaravne razdraženosti. Po v>ej pravici se imenntc torej pristna Kathrei-nerjeva najboljša rodbinska kava. 8 spoml&dnfesin g^ogenln. Gnojenje naših kulturnih rastiin moie biti uspešno samo takrat, ako se primerno upoštevajo vse glavne redilne snovi: fosiorova kislina, kali, dušik in apno. Seveda je treba te redilne snovi zemlji dovesti v lahko sprejemljivi obliki, kar v prvi vrsti velja o tosrorovi kislini, ki jo je v vodi topljivem stanju v obHki superfosfata treba dodati — Nastopni najnovejši, praktični uspeh poskušnje gnojenja jasno kaže, kako bistveno se donos ob pravilnem gnojenju da zvišati. Poljedelec Vaciav Potuček v Pohledicah pri Bystrici na S. je na peščenem, ilovnatem svetu na repišču na isti parceli dosegel nastopno žetev: 1. negnojeno 1600 kq ječmena, 3120 kg slame; II. gnojeno t> 300 Kg supenosiaia in 200 kg 40 /., kalijeve soii 2320 ftg ječmena, 4300 kg slame; III. gnojeno s 300 kg superfosfata, 200 kg 'JO' kalijeve soli in 140 kg žveplenokislega amonijaka 3480 kg ječmena, 6800 kg slame. Na vrednost preračunano da to proti negnojenemu večji donos pri fosforjevi kislini in kaliju K 13! 40, pri fosforjevi kislini, kaliju in dušiku K 503*60, ali odštevši stroške za gnojenje čisti dobiček K 13125 oziroma K 411*4o. — Te uspehe so potrdili mnogi drugi kmetovalci In bodo gotovo pripomogli, da se bodo v najširših krogih poljedelstva zastavili enaki praktični poizkusi in se bo racionalno gnojenje vedno bolj širiic. Nedosežne so kocke a 5 h za 14 litra najfinejše goveje jule. Zahtevajte zatorej vedno izrecno kocke za MAGGIJEVO govejo juho z varst?. znanko zvezda s križcem. 'ffiSBI,, mm Kapljajoče opozarjamo na inse-rat o Thymomel Scillae, preizknS-n izdelek, ki gra zdravniki večkrat priporočajo. Tako? Mi sem torej zopet jaz kriv, da si bolna, ker smo od tajnega svet- ^ nika šli peš domov? Ako bi bila HE mene poslušala pa bi ti pot ne bila HM škodila. Vzeti bi bila morala par so- Wm deniških mineralnih pasti i ^pristnih Favcvih) seboj v ročni torbici, to sera ti rekel, ker rri hitri premeni vremena izvrstno služijo. Ti si pa sodenice pozabila, zato si pa tudi sama kriva. Cena K 125 za Škatljo. Dobiva se povsod. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, IV 1, Grosse Neugasse 17. r Želodčni liker ie HialiSe RregDlo želcdcal Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima Ima zdravje doma! Ljndska kaJiovost^ liter K 2-40. Kabinetna kakovost „ „ 4*80. Naslov za naročila: „FL0RIAN**, Ljnbljana. Postavno varovano. Meteorologijo poročilo. V*'r^ izt oorjctn 306-2. Srefl»ii eraes! tl±K 783* uri popold. v zadružni pisarni (Narodni dom)« DNEVNI RED t 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računov za leto 1910 ter razriel tev čistega dobička. 4. Volitev ravnatelja in dveh članov ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 383 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. NA&SLSTVOt Z 2 sobama, kuhinjo in pritlikami M odda a februarjem na Vodovodni cesti itov. 28 v Ljubljani. 364 Za vrtnarje ffij jako pripraven ^a\l se takoj odda v najem. Ponudbe pod »vrt" Ljubljana, poštno ležeče. 293 Lokal v Idriji pripraven za obrt in trgovino, se odda takoj v najem. Ponudbe sprejema 319 društvo „Sokolski dom" v Idriji. Učenec iz boliše hiše, so sprejme takoj v trgovino z manufakturnim in meša* mm blagom pri Josip Ferenčaku v Brežicah. 363 Vzgojiteljica, vešča slovenskega in nemškega jezika ter klavirja, se sprejme za vstop 15. marca k dvema • deklicama, 298 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda« varno naložen denar! Išče ao posojilo na posestvo s vknjižbo na 1 mesto, eventualno se sprejme tudi kompanjoa z 10.000 dO 20.000 kronami za nakup tega dobićkanosnega posestva. Ponudbe pod „Posestvo" na upravništvo »Slov. Naroda«. 371 Domači umnim M sposobne posredovalce za življensko in požarno zavarovanje (ak vizi te rje) pod ugodnimi pogoji in z možnostjo stalnega nastavljenja. Ponudbe na unrav. »Slovenskega Naroda« pod „Nadzornik." 338 Kdor želi na kolesu svoje ime in ime domačega kraja, velikost 30 x 45 mm, cena 2 K 30 v po postnem povzetju, naj piše na nasov „Aluminijski izdelki", poštno letečo, Sv. Pavel pri Preboldu, Štajersko. 360 Ilrnotnn innlni nianinn črn phonoIa* UUlblliU lljlullll Plulllllll, s 30 notnimi zvitki: ouverture, opere, valčki, koračnice, potpurijt itd. Cena prej K 3500, sedaj K 2300. 370 Pisnočrn' ^Sting '^KP570K 950 *cda* Klavir Minnnn (M^nonfiageo, o^hov IUfllll niyllUll les, s harfmm pedalom (StingI) prej K 1000 sedaj K 63a Ogledati pri Simonu Kmetets, Kolodvorska ui. it 20 v Ljubljani. Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg stoječo tvornisko znamko in polno ime uJkmU Odlična eksistenca z redko visokimi dohodki! Velika mednarodna družba namerava na mesta ustanoviti podružnično roonatellstoo Svojega podjetja in je izročiti pripravni, organizatorno porabni osebi. Gre *za razpečavanje aparata brez vsake konkurence, ki vsakogar preseneti. Zlate svetinje, častne diplome, častni križci, ♦časopisje, oblastva, merodajne osebe v trgovini ia industriji izpti* čujejo to soglasno. 387 Promet na Nemškem prve 3 mesece 134.000 aparatov. — Absolutno trajna eksistenca. Največje in trajno upanje, da se za« služi letno 2-^ K 10—15.000. Brez licenčne pristojbine, pač pa je za zalogo, ki se v enem mesecu raspete, treba K 5000 w, gotovini. * NatanJ dopisi * n»m»kem jeiiku z navedho referenc |««d .V. 8.7140" m 8*4 »O« Mmm, Bna| f ItDoriUtH t. □lu □iniDinin nlnlnluln 87 81 03 36 93 MX 735429 0899 80 O8 .'. b praste rote se taloi mu enonadstropna hiša z vrtom v Ljubljani. 291 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. »Ottoinan" Zapomni si, prinesti mi moraš samo c garetni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! HI 424 1464 Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laski trg v Ljubljani, največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piva. Ravnateljstvo v Laškem trgu. Samostalna praktično izurjena KniisoooMo vešča slov. hrv. nemšk. in italj. jezika kakor tudi trgovske korespondence z lepo "pisavo in ki or s°duje dobra spri Čevala išče službe. — Blagohotne ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod Vestna 1911.« 322 Bela stara vina, počcnši od 48 X, cviček in črna vina, slivovico, slavonsko rakijo priporoča 254 ;. Em. 9enm, M.m, Hrvaško.: Stampllije vseh vrst za ur«f5s, društva, trgovce itd. Anton Čeme graver In lsdelovaielj kavćnkovih stampiuj Uubljona. Sv. Petrcc S. Cealkl franka. 233 Vabilo k ki se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. ob 4. popoldne v gostilni „pri Ribiču" na Dolenjski cesti. Točila se bodo pristna vina in dajala okusna jedila. Postrežba točna Sviral bode šrameijski kvartet. K obilni udeležbi vabita Mibael in Ivana Mm £jubljana9 gradišče 7 »Pri kroni11 slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke. Uvaja; električne naprave za luč in mOG (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih pridni-ih ; elsktr. zvrnila, telefone itd. :: Strokovnjak za strelovode. :: Blago samo pne vrste na razpolago Slovenko iš?c ja jcno }(njat 24 let Star, vclefrgr vec n po jest' nik na J(rva^em poleg* 2agrebo; premoženja ima tOOCOO kron. Gosptca, ki reflektira na to molitev, mera biti $ ovsnka, naobrajena t8 do 24 et stara, ugrodne Zunanjosti in imeti primerno doto. Pipn a in /o to gro/ije na? ss pošiljajo na upravo j-S'ov' Jfc'oda ' pod štfro „JfrvatDiskrecija ja jamcena. 336 kleli, lepi, spala vse I — Dobiva aa pri Franou Kollmannu. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsmksvrstnik pasek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pre* delale stare sa^okresnice, sprejema vsakovrstna popra < Um ter jih točno in dobro izvršuje, vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — liustro-57 vani oonikl zastonj. fr.Čuaen mrii trpet Ljubljana 131 samo Preorao« ulica it.1. Poročni prstani v zlatu, močni, na trpežnosti ne-prekosljivi, par od 7 K naprej. m nv uii lihkoleiarjiiM 50 polti zastonj. Ustanovljena leta 1882. Ustanovljena leta 1882. ur 151 Rezervni zaklad .\ nad pol milijona kron. Stanje hranilnih vlog m dvajset milijonov kron. (o I II- posojilnica reglstrovdFi wkm z neomejeno zavezo ljubljanske okolice SS*. v lastnem zodminem Mi y Ijfljjljgni Bunajska cesta štev. 18 obrestuje hranilne vloge po tistih 41 2 10 brez odbitka rent-•V nega davka. /. Telefon Mi 185 iatermkai. Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.406 pri ogr. pošt. hran. št. 19.864. 88 CD Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. mm m mu po 5v,"„ brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru. Eskomptuje trgovske menice. ~MMM 88 Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-— n Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000. Lep lokal za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Češnika, /. Lingarjeve ulice v Ljubljani. »\ Natančneje se poizve tam. 170 arondirano, zelo pripravno za leto« vi&carje, pičlo uro od Ljubljane, 178 je ceno na prodaj. Pogleda in poizve se v Savijah št. 28 (Vila Sonc) pošta Jezica pri Ljubljani. Mlad trgovec^ v Ljubljani želi v svrho ženitve znanja z gospodično, ki ima nekaj premoženja. Le resna vprašanja s sliko naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Slov. Naroda* pod šifro „Sreća lOOO". Ugodna prilika! Ker misli podpisani svoj Opustiti i hoče mlinske prostore in vodno silo Oddati večjemu obrtnemu podjetju kakor n. p. mizarju, ključavničarju itd. Natančna pojasnila in podatke pri Jos. Kogovšeku v Idriji. 347 'ftv ■■k ■ ■■k aaatt Zimsko blago vseh vrst, kožnhovino in galose prodaja po zelo znižanih cenah. 0. JezerM Mestni trg št. 24. priporoča fafti veliko izbiro perila in močnega blaga za čame in gospofle. /. uii ^av Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnice v Spl.etn, Celovca, Trstu in Sarajeva. Delniška glavnica K 5,QOO.OOO. ■Usarval fond 4*0.000 kron. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter JOt J£ 1 obrestuje od dne vloge po Bstib Har 01 JCipnje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst j2 jO po dnevnem knrzn. i Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-locnlce in žarnice vseh vrst. preje Kolben in dr. Praga-Vysočany 237? Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. Vse potrebe za Instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt) 4346 0961 molki vestom Buketa svobodomiselnega narodno-naprednega dijaštva* Dne 5. januarja 1911. se je zbralo zastopstvo nar.-napi. akadem ionih društev v ljubljanskem »Narodnem domu«, da si osnuje enotno- vse nar.-riapredno dijaštvo obsegajočo organizacijo. V petnrni nad vse zanimivi seji so se izpolnile vso nade, katere smo stavili na lo posvetovanje, izid enkete moramo torej imenoviti popolnoma posrečen. Po stenograrieneni zapisniku posnemamo sledeče poročilo: Na enketi je bilo zastopanih 5 akad. društev in sicer po naslednjih delegatih: 1. za akad. tehn. društvo »Tri. glav« v Gradcu: canrl. in£. Franc Zupančič, cand. med. A u ton Hrovat in cand. med Martin Ogoreve; 2. za slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi: cand. iur. Jožo Kavčič in stud. iur. Vanc Kade j; 3. za društvo svobodomiselnih slov. akademikov »Sava« na Dunaju: abs. iur -Ciril Pavlin, stud. t"or. ing-. Rudolf Matko in cand. iur. Mile Jenko; 4. za akad. Ter. društvo »Sava« v Ljubljani: stud. iur. Milko Na^rlie, stud. iur. Mirko Knbelj in stud. iur. Jož« Košieek ter 5. za »Klub naprednih slo\. akademikov« v Celju: abs. iur. Milko Hrašovee. Predsednik akad. fer. društva ^Sava«, §r. Milko Naglic je otvoril zborovanje z govorom, v katerem je pozdravil vse udeležence enkete in oČrtal razvojno zgodovino delovanja za združenje vse^ra nar.-iiaprodneira dijaštva do danes. Iz njecrovib izvajanj posnemamo, da segajo priče i k i organizovanja nar.-aaprednega dijaštva v 1. 1006: a 1. 1900. je govornik s svojim predlogom glede > organizacijskega odsekaš; na občnem zboru akad. fer. društva vSave*< položil prvi temelj solidni zgradbi, kateri obešamo sedaj okičeno smrečico, znamenje, da smo jo dozidali do strehe. Končno pozove delegate, naj si izvolijo predsedstvo in zapisnikarje. Ker je imel g. Milko Naglic glavni referat, je bil na predlog g. Milka Hrašovca iz :oljon predsednikom cand. med. Hrovat, predsednik akad. tehn. društva ^Triglav za zapisnikarja pa »Savana- g. Mivko Kuhelj in g. Kud. Matko. Za tem dobi besedo glavni poročevalec g. Milko Na ulic. ki najprej v splošnem in samo v velikih obrisih očrta svoj elaborai.. namreč pravila V»odoče organizacije in giivne točke poslovnika. Ker so niegova izvajanja že znana iz njegove razprave Xar. napredno dijastvov v »Dijaškem vestniku« jih omenimo tu le na kratko. Načrt pravil za organizacijo je sestavil referent že i 1009. Predlagani naslov »Organizacija svobodomiselnega narodno - na prednji dijaštva« nas ne karakterizuje samo najbolje, ampak je tudi historičnega pomena, saj se pod tem naslovom vrši že vsa leta ta naš proces, ki sedaj dozoreva. Proti svobodomiselnosti v naslovu ne govore uiti taktični oairi, ker so bili tudi radikalci vedno — čeprav brez podlage — razkričani kot framasoni in se te hoče očitati celo družbi Cirila in Metodi. Sedež naj ima O. s. n. u. rl. v Ljubljani, ker je tu center narodnega slovenskega življenja in bi tu imeli uajboijše zveze z vodilnimi krogi. Delokrog Osnnd. pa se bo razširjal po vseh v državnem zboru zastopanib krouovinah. Namen in sredstva v dosego Osnnd. namena nam diktujeta obširen projrram, ki so razteza na notranje dijaško društveno življenje in na delovanje na zunaj. Osnnd. naj deluje po društvih, kot svojih krajnib organizacijah. Poleg obče konsolidaeiie našega dijaštva^ bo medsebojni stik imel tolik vpliv, da se dobre institucije v posameznih društvih s pomočjo Osnnd. posplošijo in se povzdigne s skupnostio vpliv in utrle«] enotnega dijaštva. Dosedaj pozabljeni celo od Svojih lastnih ljudi, ki so favorizova-!i. kakor je »Slov. Narod<- sam priznal v izjavi odličnega strankfnia druge, ki so nastopali najstrunenejše proti svobodomiselnemu dijaštvu. smo že tekom lanskih priprav od občnega zbora akad. ter. »Save« dosegli, da se splošno respektujeino in imamo od stranke, oziroma od »Narodne tiskarne« razne bonitete in na vodilnih mestih smo znali zbuditi živo zanimanje za naš naslon. Posebno važno je to sodelovanje bilo pri ustnno-vitvi »Dijaškeara veslmka« in pri akciji za izboljšanje možnosti mnteri.iel-nih pogojev prospeka našega dijaštva. Osnnd. bo zastopala interese svojih članov nasproti oblastvom, korpo-racijam, podpornim dobrodelnim in drugim društvom in javnim napravam, kajti večkrat je odvisna dosega upravičenih zahtev in želj le od močnega solidarnega ozadja organizacije, ki podpira svoje člane do skrajnosti in izvaja iz preziranja opravičenih postulatov tiste konsekvence, ki bi jih posameznik ali tudi eno samo društvo, ne moglo Uvajati z zadostnim in upoštevanim poudarkom. Da bodo združeno moći lahko vse intenzivneje podpirale samo izobrazbo po društvih ni treba ponavljati, ravno tako bo potom Osnnd. mogoča direktna pomoč slabejsim včlenjenim društvom in prepotrobno osebno zbli-žanje in bratsko občevanje med društvi. Na zunaj pa nas Čakajo trojne naloge v političnem, kulturnem in narodnem oziru. Treba je od radikal-cev pričeto nadaljevati, razširjati in poglobiti in začeti z vso silo na praktičnih poljih, ki so ostala Še čakajoča delavcev. Prosvetno in narodno delo je očrtano v namenu »Osnnd.« dobro, glede političnega delovanja pa pripomnim: Organizacija je nepolitična zveza svobodomiselnega uarodno-na-prednega dijaštva; oziroma narodno-naprednih akademičnih društev. S tem pa ni nikakor vzeta možnost in potreba, da delujejo njeni člani kot svobodni državljani v javnosti za uresničenje naših idej in to je ze politično delovanje v širšem pomenu. Kaj nam namreč pomaga, če potem, ko smo izpoznali pravo, tega ne moremo in ne smemo niti razširjati, niti sami zastopati, ker nam brani to tista moč, politična premoč, katero je radikalno dijaštvo pri nas podcenjevalo, preziralo in 'se'je' izogibalo. Oe hočemo torej svoje ideje realizo-vati, treba je zaslombe v javnosti, treba je naše potencijalne kulturne sile v politič. moči racijonalno efek-tuirati. Politiko pa moramo vzeti kot plod kulture in zato je treba pričeti pri mladini. Ko si utrdimo lastno organizacijo, gremo v reformi naprej. Prost mora biti, prost naš rod in to gospodarsko, narodno in duševno. V tem oziru je potreba sistematičnega dela, ki je mogoče s potrebno intenziteto le pri generaciji, ki z nami do-rašča. Zato je treba kulturnega dela v sokolskih organizacijah, in kjer teh ni in se ne morejo ustanoviti, tam morajo nastati mladinska izobraževalna društva. V narodno-obrambneni delu moramo nadaljevati že pričeto delo. V upravnih zadevah in sorodnem moramo poudarjati, da tvorijo članstvo »Osnnd.« akadem. društva, ferijalne in starejšinske organizacije. Centralni odbor »Osnnd.« se voli vsako leto na skupščini, katere se udeleže vsi člani včlenjenih društev z enakimi pravicami. Odborniški sedeži se razdele proporcijoualno po številu Članov včlenjenih društev med ta društva, kar bo mogočna vzpodbuda za društva, da si pridobe več članov in naj pravičnejšo razdelitev sedežev centralnega odbora. Raz-ven voljenih članov pa bo imel centralni odbor po enega delegiranega člana z enakimi pravicami od vsakega društva. Odlx>r bo imel pravico s kooptaeijo se dopolnjevati. Notranja uprava včlenjenih društev ostane popolnoma avtonomna, dolžna pa so poslati po vsakem občnem zboru poročilo o društvenem delovanju in društveno statistiko centralnemu odboru, ki v posebnih poročilih poroča vsakemu društvu o svojem in vseh včlenjenih društev delovanju. To je okvir predlaganih pravil in poslovnikovih določil, na katera naj se nanaša glavna debata. (Konec prihodnjič.) »Učiteljski Tovariš« in »Dijaški Vestnik«. »Pčiteljski Tovariš« r> dne 20. t. m. s«e v uvodniku »Vera, politika in učiteljstvo« peča z izvajanj v članku »Naroduo-napredno dijaštvo« in aplicira nekaj tam izraženih mnenj na naše politične in učiteljske razmere. Dasi se nam ne zdi priiaer-n > napi srdi na kupu nekaj citatov iz »Dijaškega Yestnika<', ne da bi se moglo razvide!i, da so vzeti iz različnih partij razprave in so zato nejas-ui. kaj šele, da bi se vzeli za motto, vendar so nekatere misli onega »odličnega pedagoga in narodnega delavca« iz . »Učiteljskega Tovariša« vsled originalnosti in bistroumnosti upoštevanja vredne. Marsikaj pa je, za kar niti uredništvo ni hotelo prevzeti odgovora, ker se ne more skladati z nazori modernega človeka, niti s tendencami »Učiteljskega Tovariša«. Ko bomo imeli celoten članek pred sabo, se bomo morda še pečali z označenim uvodnikom. Listnica uredništva. Kakor je naznanjeno, se redakcija »Dijaškega Vestnika« sklepa vsako sredo in se torej }>ozneje došli dopisi lahko uvrste šele v »Dijaški Vestnik« prihodnjega tedna. Pozneje došlo nazua-nilo dunajske »Save« smo, da ni postalo brezpredmetno, morali prestaviti v sobotna »Društvena naznanila«. .— Tov. I n c o n n u: Tvoja razprava o »Organizaciji« kaze rt sne misli in pravilno naziranje, vendar jo vsaj sedaj, ko moramo preti teoretičnimi razpravami v prvi vrsti priobčev^ti aktualne praktične stvari, zaradi pomanjkanja prostora ne moremo natisniti. Poročaj nam raje za enkrat o razmerah in gibanj" med dijastvom. Zaradi tega vendar nič manj ne želimo "od vseh strani vsa*! kovrstnih razprav in dopisov. £ drtavilBu feleniSHa in deželni« aradaikra pod najcenejšimi in najugodnejšimi pogoji proti m dolgoletnemu odplače- vanju, do višine dveletnih prejemkov, daje mu toflrtia tzlnlli Tmrztfii ra-jeajn na ptetzrt i fciuite, beton 1 Pojasnila se dajo gratis in franko. 264 Velik lokal,Prodajalka oV 9f ohranijo t? idlje eleiaitit v popolnoma novi hiši zraven cerkve, pripraven za prodajalno ali lekarno, so •ftfrjj odda v Zagorju, ob Savi — Ponudbe na: KOM BftMrMkf X«- aagja ob lavi it nj|_349 Zakaj so mornarji tako čvrsti Ste imeli večkrat priložnost občudovati čvrstost mornarjev in ribičev. Oni žive na morju med viharji in valovi in tako jih vidite vedno z razgaljenimi prsi; toda nihče od njih ne trpi ne na revmatizmu, ne na bronkitih ali katarju. Redkokdaj se sliši koga kašljati in med njimi ne boste našli nikdar nikogar tuberkuloznega ali jetičnega. In to zakaj? Vzrok je znan iz najstarejših časov. Zdravniki so vedno nanašali to na dejstvo, da mornarji dihajo vedno katran, ki je jako razširjen na ladjah. Sedaj vsak ve, koliko pomaga katran za bronkite in za prsi. Najmanjši zanemarjeni revmatizem lahko povzroči bronkite in nič ni težjega kot oprostiti se zastarelih bronkitov. Nikdar ne moremo zadosti priporočiti bolnim, naj si pomagajo takoj v začetku; in najnavadnejše, najgotovejSe, najbolj priprosto in najceneje sredstvo je, piti vodo iz katrana med jedjo. Toda ona, ki se navadno izdeluje je maio uspešna, ker se navaden katran ne razstopl v vodi. Danes hvala gospodu Guyotu, lekarnarju v Parizu, ki je iznašel sredstvo, potom katerega, se lahko katran razstopi. V vseh Mlad mornar. lekarnah se lahko dobi pod imenom »Gou-dron-Guyot« katranovo zdravilo, ki je zgoščeno v najvišji meri, ki dovoli vodo zred-čiti in ki je jako uspešna. Zaporedno uživanje zdravila »Goučron-Guyot« v vseh jedilih, v množini kavine žlice na vsak kozarec vode ali kakoršne si bodi pijače, ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši ravmatizem in najbolj zastarele bronkite. Večkrat se namerava ustavit napredek jetike in ozdraviti jo. ker katran ustavi razdelitev tuberkeinov v plju:ah uničujoč bacile, ki so vzrok te razdelitve. Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronkite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Gou-dron-Guyotc. Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega »Goudron-Gu-yot« ne zaupajte, ker se gre edinole za do-1 biček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronkitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov in jetike, da zahteva pravi oGoudron Guyot<'. Dela se iz katrana, neke posebne vrste obrežne smreke, ki rase na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrana; in to zadostuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zakiječku, za preprečiti vsake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi »Goudron-Guyot« ima ime Guyot natiskano v velikih črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni m rudeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob. Pariš. Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi P. T. — Oni, ki se ne morejo privaditi okusu katrana, lahko nadomestijo »Goudron-Guyot« s »Krogljicami Guvot« iz norveškega katrama obrežne smreke, vzemši po dve ali tri krogi ji ce pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje Zavzete pred jedjo in tudi vmes, te krogljice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in tek) sploh. Prave »Krogljice Gu-yot« so bele in podpis Guyot je črno natiskan na vsaki krogljici. Glavna zaloga: Maison Frere, 19, me Jacob, Pariš Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. pl. Trn-,>oczy in v vseh boljših lekarnah. Izvrstna prilika za potovanje erlko l! li umu MM WM velikani: Kaiserin Anguste Victoria. 23.000 ton Amerika...... 24.000 „ Cleveland ...... 20.000 „ Cincitinati . . . . . . 20,000 „ Pres. Lincoln..... 20.000 „ Pres. Grant..... 20.000 ,, Jrezplaba pojurila lije FR.SEUNIG Ljubljanu, Kolodvorska, ulica St 38. pridna, poštena in zanesljiva, se sprejK lit vodlteliica podrnzolce. Biti mora najmanj 23 let stara. Katere so ze poslovale samostojno z dobrimi izpričevali, imajo prednost. Sprejme se takoj pri 263 Um INIH, Bina 1 ttnid n Sni. Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajželj Ljubljana Marije Terezije cesta 11 (KollzoJ). Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2-—. 27! V najem se daje gostilna s koncesijo za točenje žganja v Trnovem na notranjskem. Nahaja se v hiši ltžeči nepu&redno tik ceste do cerkve. Pripravi j na je posebno za obrtnika (mizarja, kolarja, kovača, čevljarja) itd. odnosno za trgovsko izobraženega, ki bi imel malo detajlno trgovino mešanega blaga in slednjemu bi bil še postranski zaslužek zagotovljen. Potrebna kavcija no d »govoru. — Gostilna odda se s 15« junijem t 1. Ponudbe ja poslati na S« J 6 lik O Fodgrad-Istra, kjer se dobe tudi natančnejše ii f »rmac'je. 185 (kite) dolga preveza ... K 5'— poldolga preveza . „ 7m — kratka preveza . . ,', 3* — ii ii ve^a || 12" —■ nežno svetle (blond) in sive 20% dražje priporoča S. Strmeli, brivec in lasaicar, fjubljana, ?o5 Trančo št. 1, (zraven čevljarskega mostu). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenab. 1164 Ceno posteljno perje! Najboljši češki naknpai vir. 2815 Kg sivega, dobrega, puh enega 2 K ; boljšega i 4 » K; prima pol belega 2 8'i K; belega 4 K; bt lega puhastega 510 K; S. EVrmch M*timdD)*Z velefinegt sne---■--—'^^E^-yznt bek ga, pulje- nega, 640 K 8 K; kg puha. si ega 6 K. 7 K, belega, finega '0 K; na finrjš' prsni puh 12 K. Nar«rila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje &gsz*x drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 c n d *lga? 20 cm široka, z dvema zgtavnicama, 80 cm dlg, 60 cm str, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 4 K; posamezne pernice O K, 1 K. -4 K. 16 K, zglavnice 3 K, 3 50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajaioče se vrne denar. Natančni cenovni k» gratis in franko. L Bcnlscli. Delen ce it 767. ttiW f r. Varstvena znamka: Sidro. 179 liaimeiit. Capsid comp. Nadomestilo za priznano izsoroo, bolečine tolažečo ia •ivajalM auzilo ob ■reblajeaja iti. po 80 h, K 1*40 in 3*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se Jem telo le originalne steklenice v škatljicah s našo varstveno znamko »sidro«*, potem je vsakdo prepričan, da je doba originalni mTm maio! jasa pri .Zlatm tem" f hu\ (HM L S -wm> WC Najboljše in njjslfumcjSe sredstvo zoper ki v kratkem času odpravi rdečico in vse druge bolezni v nosu je f)«- j,Konnelija"- ^3 Razpošilja z natančnim pojasnilom po ! Sovzetju teh kron H. M, B. Medlog, Cel|a ! L 16, Štajersko. 295 IS1 296 [□] 0 [5] [51 IŠ1 tal m 15 Ženitna ponudba« Mladenič. 28 let star, iz boljše hiše, premožnih staršev, s stalno službo, 170 K mesečnega zasluška, še želi poročiti. Ponudbe naj se blagovolijo do 15. svečana podati, ako mogoče s sliko na upravništvo „Sloven. Narodi" pod šifro: »Mladenič 30". arrjir5ir5irair5ir5ira CLLA speciaiiteia gumija po današnjem stanje • snesti dokazano tolisi CtBfll OLLA je več nego 2000 zdravnikov označilo za najiane-aUvejse. Za loga v Ljubljani: A. marka, R. Susoik, liabnei Piccoli, lekarnar, A. Kane, drogerija, AnL Krisper. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago". llustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvornice za gumi OLLA na Dunaju II. 300, Praterstr. 57. 1000 lekarnicab ic dregenjab. ■t Najbolj kar morete kupili le iz tvornice za milo v Celovcu. Dobiva se po vseh boljših trgovinah na drobno, M ne pomogni avtomati so le • i i•v« Ljubljana Sodnijska 3067 št. 5. Milko Krope! urar in trgovec 1954 v Ljubljani, Jurčičev trg 3. Velika zaloga zlatih, are« brnita In nlkl]aitUi topnih ur ln verižic, atenskih nrf k prstanov ln uhanov- n popravila točno in ceno I Za veako prodano ali kupljeno uro jamčim eno leto. CesDk brezplaOio in mtttniae prsti. ? Zakaj ? b! se vsakdo moral prepričati b solidnosti tkalnice inrazposiljalnlce totjtRRjar.IIMkait.S213 na Češkem T Vsakomu pošljemo brošuro in veliko zbirko platntne in pavolnine gratis In franke« Vse opreme in oprave. Za polž kušnjo naročite šest rjuh la la 150,200 za K 14-—. Ooepoeki itte nsjio Flux uliea Uev. 89 Ljubljano is laaaj: Ma lebelUs m\i Mi kakor 367 Devin - Buckau. Podružnica i Patentne Dunaj III, An Heumarkt 21. oročeporne lokomobile .o«« STSSSK*: brez ventila. Originalne VfoHev gradbeni način ....... 10-800 P3. Obratni atroji največje popolnoati in hranljivosti *W za industrijo in poljedelstvo. ~m V celem izdelanih nad 750.000 PS. VABILO k XXIX. rednemu občnemu zboru Kmetske posojilnice na Vrhniki registrovane zadruge z omejenim poroštvom ki bo v torek, dne 7. svečana 1.1. ob 3« uri popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki. Ii Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva o računskem sklepu. 3. Sklepanje o razdelitvi dobička. DNE VI RED: 4. Volitev ravnateljstva in nadzorstva, 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 384 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Imetek. il Kmetske posojilnice na Vrhniki za leto 1910. Dolgovi. 1 2 3 4 5 6 l 7 8 9 Račun posojil: Stanje konec leta 1910..... Račun obresti: Zaostale obresti ....... Račun denarnih zavodov: Stanje naloženega denarja . . . . Račun poštno-hran urada i Saldo konec leta 1910 . . . f . Račun vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1910 . . . . Račun prehodnih zneskov: Zaostali eksekucijski stroški . . . Račun inventarja: Končna vrednost ...... : • Račun zadružnega doma: Stanje vrednosti 31. decembra 1910 Račun blagajne: Gotovina konec leta 1910 . . . . kron vin. 2721442 j 29 U0959 I 01 I f 235296 ! 52 : 130 15350 15 319 ! 56 500 56213 41227 04 23 3091439 80 T Račun delež v: 73 zadružnih keležev a 200 K • . Račun hranilnih vlog: Glavnica .... K 2,764.537*29 Kapitalizov. obresti 99.874-85 31 Račun obresti; Predplačane za 1. 1911 K 2.61607 Zadružnikom dolžne . „ 648,— 5 Račun rezervnih zakladov: 1. Stanje glavnega rezervnega zaklada . K 134.085-22 2. Stanje pos. za izgube ..... ■ 14.724-31 3. Stanje pokojninsk. rezervnega zaklada „ 42.798-63 Račun izgube ln dobička: Čisti dobiček za leto 1910 . . kron ! vm. ! 14400 2864412 13 3264 ! 07 191608 17755 16 44 3091439 80 Izkaz stanja in poslovanja Kmetske posojilnice na Vrhniki za dobo zadnjih tO let. Koncem leta 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 19081 1909) 1910 Stanje vplačanih deležev kron 14400 14400 14400 14400 14400 14400 14400 14400 14400 14400 Stanje hranilnih vlog kron 1470804 1617677 1745875 1891456 2050018 2167584 2356332 2439670 2558517 8804412 vin. 66 07 21 35 98 t 31 05 06 89 13 Število vložnikov Stanje posojil kron 1723 1710 1755 1715 1728 1776 1789 1936 2000 1075 1290510 1470491 1535966 1680595 1856739 1993590 2141516 2327744 2269493 2721442 vin. 34 79 46 31 05 33 88 00 31 Število dolžnikov r 1141 1137 1133 1121 1115 1106 1100 1109 1085 1094 Stanje rezervnih zakladov kron 98149 106892 116788 128229 130528 138416 148367 160299 174980 101608 Vin. 49 14 06 86 47 10 46 79 60 M ii 33V obstoječe tz lepega stanovanja, velikega hleva, *krdnja ;*» pod emije, se da v Zgornji Šiški takoj v najem. — Plačilni pogoji ir> drugo poizve se pri županstvu v Zgornji Šiški. Zgornja Šiška, 21. jati. 1911. Ivan Zakotnih. Pristen letnik 1910 »a se dobi po primernih cenah pri Lovni Petovarju posestniku vinogradov v Jeruzalemu pošta Ivanjkovci pri Ljutomeru« Vzorci in cene na zahtevo« ^aaaaaaaaaaaaaaaaV Lastniki tovarn za opeko in temeni zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke K. Monoliti ipecijalM fovaroe strojev za keramiko in livarna Praga-Visočany Opreme za V rožne peći, transmisije, po« sode za impregnovanje lepenke i t. 8, Na vpogled mnogo priporočil. 3820 Izvrstne, izborno vzhajalne špirit ne d rože franko na vsako poštno ali brzojavno postajo • r Mnkso Ncy.r preje baron Dmnreicherjeva tvornica špirita in droža 4353 v Savskem Jfarofu. jjigM hranilnica v Drnišu v Dalmaciji sprejema hranilne vloge od K 2-— do K 100.000*— proti 5 °, o obrestovan ju, ter povrača zneske do K 5.000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000*— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestno knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 3825 Za varnost hranilnih vlog in njih obro-- štovani« jamci obćina Drniš. Ranitve vMb vrat naj m skrbno varojajo vsakega onečlioenja, kar se s tem lahko najmanjša ranttev rarrije do prav hudih, težko celjivih ran. Že.»« let se Bralko domaoe IMlIo obna&a kot ome£uJoCc obvezi i no sredstvo, ki vleče Is rane. Va/uje rape, lajfta vnetje in bolečine, hladi in pospešuje z., dr. a. 4026 4779 54 Po svetit • Skandal v vatikanskih krofih. Milanski »Seoolo« ima zaslugo, da je odkril svetu nečuvene škandale v vatikanskih krogih, ki krožijo danes po celem svetu. Vidi se pa listu, da se bori s temi svojimi odkritji tudi proti sistemu, ki se je udomačil v teh krogih, in priznati mu moramo, da vrši s svojo brezobzirnostjo, s katero razsvetljuje najtemnejše kote, zelo važno kulturno misijo, če tudi gre v iiekaterih svojih izvajanjih morda v marsikaterem oziru predaleč. Tako se spominja tudi v zvezi a vatikanskimi dogodki afere grofa Eulen-burga, ki pa v teh zadnjih škandalih ne igra ravno posebno velike vloge. Mnogo več pozornosti pa zasluži sistem, ki ga je vpeljal Leo XIII., pod katerim je dobil vsak inozemec, ki je igTal v Rimu gorečega katoličana, visoke redove, plemstvo in naslov častnega tajnega komornika. Tako je bil imenovan pred kratkim harubur-ški Pavel Mathies za barona, junaka nove vatikanske afere pa sta Irec Mac Swiney in Meksikanec Del Fier-ro. Mac Swiney je prišel pred kakimi 15 leti v Rini in si je vedel pridobiti naklonjenost Rampollovega kroga. Avanziral je za gregorjanskega viteza, postal je častni tajni komor-nik, končno marki in kora tur Pijeve-ga. reda. Posebno utrdilo pa se je njegovo stališče, ko se je poročil z voj-vodinjo Stello Cavalcante di Albu-querque. nečakinjo takratnega nadškofa v Rio in poznejšega kardinala. Nova markiza je bila brez dvoma najlepša prikazen v vatikanskem svetu, očarujoča, visoka in vitka blondinka z velikimi temnimi očmi. Kmalu pa se je razvedeio, da zakonska 'vestoba ognjevite Braziljanke ni po-sobno vzorna in vsi so se čudoma iz-praševali, kako to, da mož ničesar ne idi. posebno ker niti skrivala ni svojega razmerja z nekim drugim Ircem, i je bival kot portugiški diplomat v Rimu. V tem času pa je dobil Mac Swiney zelo nevarnega tekmeca v Vatikanu, meksikanskega markija De! Fierro. ki si je vedel pridobiti naslov tajnega komornika in skušal Mac Swineya v vsakem oziru izpodriniti. Ravno v tem času je začel dobivati Mac Swiney pisma, ki so ga opozarjala na njegovo zakonsko mizerijo. Seveda so bila ta pisma anonimna. Končno so je zgodilo, kar se ni dalo odvrniti, dvoboj s portu-^iškim diplomatom in razporoka z le- 00 ženo, ki je privolila v to, da se raz-ooroči v inozemstvu in se stalno na-^eli v Parizu. Vendar pa niso prenehali anonimni napadi in sedaj posebno ga je dolžil anonimni pisec onih prestopkov, ki spominjajo na Eulenburgovo afero. To posebno je potrdilo Mac Svineva v mnenju, da je pisal ta pisma Del Fierro. ki je bil baje sam osumijeu takih dejanj. Da V>i zadevo razjasnil, je tožil Mae Swi-ney Del Fierrota zaradi obrekljivega žaljenja časti in bo v tem procesu pol Vatikana defiliralo pred škandalov željnim svetom. Ta afera pa je nadalje jasen dokaz, s kakim premislekom so se izvršila ta imenovanja za tajne komornike. —- Med tem časom pa je zadela Mac Swineya od -Iruge strani usoda. Papežev tajni komomik se je namreč poročil v T^ondonu drugič z neko Nemko in T>rotestantko in sicer kar po protestantskem obredu in brez papeževega dispenza, govori se celo, da je sam prestopil k protestantizmu. To pa je bilo končno tudi papežu Piju X. preveč in zato je odvzel Mac Swineyu vsa dostojanstva, vse redove in titn-iature, ter ,]e sedaj Mao Swiney zopet navaden človek. Najmanj s tem bo seveda zadovoljna usedanja njego- a soproga. Ves kulturni svet pa ma-e glave čez vatikanske dostojanstvo-ike in to upravičeno. Predpotopna bolha. Geolog pro-esor dr.Klebs v Kralje.vem gradu na ruskem je našel pred kratkim v jantarju prvo in edino predpotopno bol-bo. Bolha je zelo dobro ohranjena in jo je prevzel dr. Dampr, da jo znan-fttveno preišče. Pred nedavnim časom Ie dr. Dampf končno objavil rezultat vojega raziskavanja. Bolho v jantarju prišteva med pleme Palaeo-*>ylla (prabolha), katero vrsto je )rvi določil Wagener, in je v ozkem orodstvu s Štirimi danes znanimi, od-nšno daiK-s živečimi boljšimi vrsta-?. O vprašanju, na kateri živali je 1 vela ta bolha, se dr. Dampf ni mori izjaviti, ker so dlake v jantarju ►reveč nedoločno razvite, da bi se iz jih moglo sklepati na žival. Ker pa 2 ta bolha slepa, kakor vse danes ži-eee vrste plemena Palaeopsyl!a, ki ive na sesalcih, ki rijejo pod zemljo, g sklepni dr. Dampf, da je tndi ta -odnotorma bolha živela na podob-Ih živalih. Na čast najditelju je do-ila ta bolha ime Palaeopsvlla Kleb-ianp p rti. * Kako je poternll Ahdol Ha-*5d nč^njake. O odstavljenem sul tari Abdul Ham idu se pripoveduje rav lična dogodbica. Ko je razsajali; pred leti kuga v Carigradu, je prašal pultan nekega dne eneara iz-led svojih dvornikov, kaj pravijo čenjaki L'iovzroča to bolezen« Dvornik mu je odgovoril, da pravijo učenjaki, da se koga raaširja s pitno vodo. »Tem učenjakom je treba malo bolj gledati na prste,« je po kratkem premišljevanju izpregovoril Abdul Hamid in si dal prinesti steklenico vode. Iz te steklenice je nalil šest manjših steklenic in jih zapečatil ter poslal po služabniku, ki ni vedel ničesar o tem, da je voda v vseh šestih steklenicah iz ene in iste steklenice, šestim najslovitejšim učenjakom v Carigradu. Presenetljiv pa je bil od- govor, ki ga je dobil od učenjakov, tirje so odločno trdili, da se nahajajo v poslani vodi bacili kuge, eden je našel, da je voda pokvarjena in ne-pitna vsled nesnage« ki se nahaja v nji in samo eden je odgovoril, da je voda čista in pitna, »Saj sem rekel,« se je zasmejal Abdul Hamid, »da je treba učenjakom bolj gledati na prste. Ena in ista voda je tedaj okužena, nesnažna in dobra. Res, velika je ta učenost!« * Nekaj o letalnih strojih. Mnogo se sliši o tem, da se je zgodila kaka nesreča z aeroplanom vsled tega, ker se je zlomil propeler. 14. novembra je govoril v Londonu major Kennedr, sam tudi aviatik, o vzrokih, zakaj se te lopate tako pogosto zlo- j mijo. Najrazličnejši so vzroki takih nezgod, njih posledica pa je vedno, I da pade aeroplan iz višine ali pa, da v pravem dričalnem poletu dospe na zemljo. Lopate, ki se vrte z nepopisno hitrostjo, so vse konstruirane iz lesa zaradi manjše teže in pa ker se na njih lažje spozna vsaka najmanjša okvara. Letalec Elv, ki se je dvignil s križarke »Birmingham« kakih 50 km oddaljen od angleške obali, se je na primer ponesrečil, ker je zadela lesena lopata ob morski val in se zlomila na drobne kose. Prav posebno morajo paziti zrakoplovci, da nimajo pri sebi stvari, ki bi jim med letom odfrčale. Gumb n. pr. bi zadostoval, da se zlomi lopata. Od druge, nemške strani, pa se zatrjuje, da niti krogla, ki bi jo ustrelili proti lopati, vrteči se z nepopisno hitrostjo, ne bi mogla poškodovati lopate, ker bi sko* čila iz svoje smeri ravno vsled naglih obratov lopate, Vsekako bolj verjetno pa je, kar poroča major Kennedr, ki opira svojo trditve tudi na statistično podatke. * Kam izginejo naše knjige? Interesantno je to vprašanje, če si je ogledamo tudi samo iz tega stališča, kam izginejo knjige in časopisi, ki so tiskajo ne glede njih vsebino, marveč g-toie njih prostornine. Tako si je napravil nek človek, ki je imel brez dvoma mnogo časa, delo, da je izračunal za Nemčijo ta problem. Prišel je do zaključka, da se tiska na Nemškem na leto več kot 30.000 knjig po 10 tiskovnih pol. To da 300.000 tiskovnih pol. Ce računamo, da izide vsaka teh knjig v samo 1000 izvodih, da to 300 milijonov tiskovnih pol. Temu prišteje se 2500 časopisov, katere ljudje hrautjo, ne prišteje pa dnevnikov, katerih ljudje navadno ne hranijo. Teh 2500 časopisov v 1000 iztisih in z 20 polarni na leto da 50 milijonov tiskanih pol. Da se morejo vse te tiskovine shraniti, bi bilo treba 14.000 navadnih sob s predali ali pa 3000 srednje velikih stanovanj, kar hi stalo na leto okroglo 3 milijone mark. Ko bi pa položili vse te knjige drugo poleg druge, bi pokril nemški književni trg Ženevsko jezero ali pa 600 kvadratnih kilometrov. Teza vseh teh knjig bi bila 17 milijonov stotov. Napačno pa bi bil« , če bi kdo mislil, da pridejo vse te knjige med občinstvo. Velik del o>ranc pri založnikih in gre od tam zopet nazaj v papirnice. Nekaj knjig potuje iz roke v roko in najde navadno končno zasluženi počitek v kaki biblioteki. Malo pa jih gre v ogenj, med te spadajo posebno knjige za I mladino, knjige katerih vsebina nas ■ jezi ali pa tudi knjige, ki jih otroci j ali včasih tudi starši ne smejo videti. Tako filozofira nemški žurnalist v j »Kolnische Zeitung«. Interesantno bi bilo pa izvedeti, kako je z našimi knjigami. Ta tema je še neobdelan in čaka človeka, ki ima do>ti časa. * Nekaj o dreadnoaghtih. Vsak človek, tudi če ni strokovnjak, že ve, da imenujemo drcadnoughte take moderne ladje, ki izpodrinejo vode v teži nad 20.000 ton. Mnogo se je tudi že govorilo in pisalo o konjskih silah strojev teh velikanov in o drugih strojih in aparatih, ki spadajo kot neobhodne potrebščine k takemu kolosu. Vendar pa nam samo te številke še ne povedo vsega. Pravi dread-nought je 160 do 170 metrov dolg in 26 do 28 metrov širok, visok pa najmanj 18 metrov. Jeklo, iz katerega je zgrajen dreadnought tehta 22 milijonov kg in samo barva, s katero prebarvajo velikana, tehta 50.000 kg, pri tem pa niti ni vračunjeno olje, katerega je treba za snaženje in mazanje strojev in topov. V sekundi napravi ves ta velikan pot 10V2 m, v eni uri pa 21 do 21 Va morskih milj ali približno 40 km, kar odgovarja hitrosti navadnega osebnega vlaka. Med tem pa, ko more tak vlak, tudi če teče, na 100 oseb vleči samo 750 ton, znaša obtežitev dradnongfeta samo vsled opreme s topovi municijo. torpedi, premogom, vodo in jestvi-nami kakih 10.000 ton, saj ima samo 2400 ton premoga, katerega bi morali prevažati na kopnem 4 tovorni vlaki s po 120 vozmi. Ta velikan ima med drugimi 12 ogromnih topov v jeklenih stolpih, 16 do 20 srednje velikih in 24 do 30 brzostrelnih topov, ki vsi gledajo na morje skozi tako ozke line, da jih je od zunaj in iz daljave le težko zapaziti. Naenkrat izvrže lahko dreadnought na obe strani 7000 kg železa. Do 150 strelov more oddati največji top zaporedoma, mali brzo-strelni topovi pa celo 2500 strelov. Jeklene plošče na bokih dreadnoug-hta, ki so debele od 250 do 305 milimetrov, so težke 6500 ton (po 1000 kilogramov).'Da se zgTadi tak velikan, je treba 75.000 dni posameznega duševnega dela v konstrukcijskih birojih in 4,250.000 delavnih dni ročnega dela, tako, da je mora delati, če naj bo zgrajena v 30 mesecih, okroglo 5500 delavcev 810 arzenalskih delavnikov. 62 milijonov kron je potem plačilo za to velikansko delo in za materijal. 1000 mož potem zasede ladjo, med njimi v prvi vrsti topni-čarstvo in strojništvo, k tem pa pride še poveljnik, detajlni častnik, zdravnik in računski vodja, poleg teh 24 častuikov, 20 strojnih uradnikov, 16 pomorskih kadetov, 120 višjih in nižjih podčastnikov. Za to moštvo je treba na dan 400 kg mesa, 500 litrov vina in 250 litrov kave. Na dan stane hrana 900 K za moštvo in 700 K za častništvo. Zunaj avstrijskih voda pa stane vse to, oziroma se zaračuna približno dvojno ceno. V Ameriko in Kat*s*do A. KUNST {Velika zaloga oba val Prelitale— taravilsa ari katari*. kaiUo. aripaveoti. zaalezeajs. le-leeisi Usliai, iafisesd iaaaHeOit!. Oobfva se povsod po lekarnah, dr gerijah in trgovinah ? rudninskimi vodami. 3682 ta saaesl.lva vstaja Cunard Line. prfstaaUca Trsta: Ultonia IS. februarja 1911. Saxomat 4 marca 1911. Pannonia 15. marca 1911, Is Uverpeola: 274 Največji in najlepši parntki sveta. Lusitania, 28. januarja 18. februarja 11 marca 1911. Mauretania, 11. februarja, 4. marca, 35. marca 1911. Pojasnila hi vozne karte pri Andr, Odlaaek v Mnbljaol, Slomškova ulica Mat. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trsi-New York lil. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. IstaoiUeoi leti me. I [1 L f S I Ljubljana,I . . I Kongresni trg 7. ] Predtiskarlja. Risarski atelijc. mm Maje, montiranje. , Tanhinraeie h teženje ea rolo. Največji uloga ionskih m ročnih dol in vsakovrstnega materijala. KAŠLJ AJ0GIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom TNMONEL SCtLLAE pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivostl in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek TkvatOBMl Scflla* pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušijivega kašlja mm* Prosim vprašajte svojega zaTavvika. 1 steklenica HI S. Po pošti franko ako se posije naprej S-00 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K. 10 steklenic ako denar naprej za M»— WL Izdetofaaje n glavu zalaga B. Fragnerja lokama c kr. dvorni dobavitelji — Praaa III., M» tel. —_ Fazne aa lae izdelka, Izdajalca to as wvr- V IjatUaaJ f letoratk. Jez. Navr, O« a» McceB ii ta afetfca !• Vsikrtaa aarocila se izrršajcjo Mm ia f nizki ceni. Vse mere se shranjujejo ia zazaaaajejo. — Pri zaaamjJa naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40 najnovejša tniiiM Min G. F. JURto, t«1m klaviri«* ia trgovao v tjnbljani, poljanska cesta 13. Priporočajo se klavirji, planini In harmoniji nepre-sežni po dobri kakovosti glasu in solidni sestavi Vsa v to stroko spadajoč a poplavila kakor tudi ugiaševanje vseh sistemov klavirjev izvršuje po jako nUtoh brezkon-kurenčnih cenah, imenovana tvrdka vzame stare klavirje v račun za najvišje cene, ako se pri njej kupi nov klavir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let *>GIasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje klavirje edinole koncesionirana tvrda juriše*. Novo dvostranske slovenske plošče! Cona K 4- - ln so B 1-30. naj se blagovolijo obrniti do mene. Jaz jih dajem po znižanih cenah, znano je pa obče, da so avtomatični gramofoni znamke »Kal-liope« najboljši in najtrpežnej^. Ploče stanejo komad (25 cm premer), na obe strani svirajoče 2*50—3 50 K, vsakovrstne slovenske. Priporočam se za namčila Ivan Baiiell, LJubljana. KollzeJ, Vinko Jvtajdič Gramofoni od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. ZanlFvijf! ulej toeptato osli finelnn ti rezrnU jiolt FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 26. Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica St. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličaejšia konjakih oprav Ukor rodi krasa« opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljena vozove in konjake upravo« Naprodaj Ima več lepili S1 sani Specialna trgovina ročnih del TONI JIGEI Židovska uliea štev. S. Predtiskarija I (Kranjsko). Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 66 V LJubljani: Podgradu, Trnovem, Kočevju, Trsta Gorici, Celovca, Beljaka. Boloana, tnoznosta, Tri-eentu, Zadru, Splietn, Eroegnovem, Kotoru, Sarajevu in Puljn. Brzojavi: Valjčni milu, Kranj. POZOR! Nainovejši in najfinejši pletilni stroj za jopice, nogavice, In droge pletenine nun: v-akomur f rez razlike trajen ln dober zaslužek. Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 233 Franc Kos mehanična Industrija pletenin modne konfekcija i Ljubij»Di. Sodna ulita Ste?.3. Prospekti In ceniki brezplačno. uperfosfati mineralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo josforovo - kislinsko za vse zilje Vsebin« strogo zajamčtna, Jamstvo za najhitrejši učinek, ■aiviaji donos. O 2m ipomlaOnJo sete« nestrpljivo. ■■ > • D AIj JEl aanilatiK. kziijsre a uEime soierfn'in ZjbavT;ija ne tvfraii a antsa fiejila, kotasU .Mtijsfc ztiife n rrofira. Pisarna v Pragi, Pfikopv Stev. 17. znanje! Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pu*ti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempe* riranem prostora shraniti. Vse to preskrbi proti mali od* škodnim, primer«** prostor pa da na razpolago 1fcre*pUtaO tvrdka K. ČAMEMIIK šaecijalna trgovina s kolesi in njih-postnezni deli £]all]auf Suiujska cesta 9. DBU 1 795154 87 37 ZL 89 lasla I• vatel j vosov Frano Vlsjati Ljubljana, KaMtanka ulica 25 priporoča tvojo bogato aotofo 55 novih la ta rabljoalh vozov. 1 do 2 vinarja obratnih stroškov mfttnriom i nnraim uri na uro in HP z mojim Fat. ■W»[JOT * MNi Plr tiiku ii za nnn alfe od 16 H P naprej; 4 do S vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih loko* mobilan, dalje 2-3 HP tudi stoječe motorje Tvorni o« motorjev I. WARCHALOWSKI Dunaj DJ, Paolusgase L ob Na tisoče motorjev v - —._-»-- —-- ;iu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoju V zalogi tudi že rabljeni petroliuovi n.oijtor Sledilna ognjišča „tnumph" za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Ze 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Naivečja prihranitev goriva. Specijaliteta: Sledilna otruiUca za hotele, gostilne, restavracije, kavarno L dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog 2040 franko proti doposlani znamki. 7?ornica za sledilna ognjišča Jricmph S. goldschmidt 8 sin, Wels 18, gorenje Avstrijsko. Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip it 8. Reichova hite. VoHko sotofjo štedilnik ognjišč. Izvrstno la Mllotao flolo. Cone zmerne. Popravila ae i i točno izvršujejo, i i ^lanaaaavaanaaaav^ Baifona ntoia umilnih ft NiffKjih otroških vozičkov in narodno oo noltUoJ*. žime. BLPaklč v LJubljani, IznaiB larkiikoa si »flfji t pnntjML llajhojjže za želodec. ••■ji "ČJ* u. 9 Lekarnarja Schaumanna al ii lili solne rs so sredstvo, ki se že skoro 30 let kaže kot jako dobro proti želodčnim bolečinam, motenju prebave In hujša nju. Schaumannnva želodčna sol ftatljica K 15* jH*ffa solne ?ss:: je B ttl tofO, z z z z Fcs;!ja se po pj¥ze:;a od 2 te naprej. i:-1-:":;,: Sshaumaan, Siackerau pri Dunaja. Dobiva se v vseh Sekarnah in d rog er. j ah, Neprimeren učinek. 9BCXKKXSDCNMMMBBOOOBBCNXNNNKMOČ Josip Rojina krojač prve vrste se nahaja sedaj v lastni hiši J 1 x x K x x k x k x x x x x I? TROPINE kot najooro, najizđatnejo in najcenejo krmo mlečni živini, konjem in prešičem priporoča tovarna olja mu IVAN CIC v RSedvodah. >v> oa - ^ . v - - Orehove tropine vsebujejo 56'- c proteina in maščobe, torej trikrat već kakor pienićni otrobi. Cena zmletim tropinam je K 18«— za 100 k- z vrečo vreii. Zahtevajte vzorce in navadila. X X X X x X X X X X X X X X konkurira t največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne rsvvaftfe. Tf omlia zalege najfinejši« ail. in fraot. specijalitet blaga. xxxxxx^:;xk?sxxx^kxxxxxxxxxxxxx 10 T©¥: lat 74 cementnih la izdelkov v Ilirski Bistrici priporoča svoje izdeke kakor: raznovrstne cevi, tla-teovne plošče v vseh iarvah, vse vrste okraskov, po4&eJe vrat fo eksn, nagrobne spomenika, altarje, cemontao opoko, marmcslrace in navadne stopnice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Ha n intit te.ni is po tfiiZjik tnal. — RakoTost izdelkot je izborna. €•9 03 S a 4* Najboljši kssmetiški predmeti za olepšanje polti in telesa so: ^«110 po 80 h, :: cream po :: — 1 K; \am :: Menthol n Id, ustna voda po zobni prašek po 60h? za ohranitev i o rast las: lasna voda po 1 Kj lasna pomada 1 K. figi e> C« I Ti izdelki „Ada-, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v • IS • Ph. Mr. Josip Čižmar v Ljubljani. Kupajte zaupno te domače izdelke. SI- SE Dstanmrljgno leta 1903. Odlikovana: Pariic lihi. 1 onaonu iMi. Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in frakov z napisi Zunanja aaioflla » izvrsujelo mira ii loto. Cene broz konkurenco. V zalogi je vedno «o 500 kosov od 2 R do 60 K komid, uko da si vsakdo lahko ijbere 3Q64 FR. IGLIC LJubljana Mestni trg 1M2. Odlikovana Prva kranjska tiiornica mauirlev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planina, klaviri« ]n harmonija tudi aantolgralna u gotov denarv na delna od-»U6IU aH napesodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in rakuni jo najceneje. VaJvatla tvornica na neopravičljivo je* 402t +alro ne rabite moj« August Repu 40 InsOAitfnatt (»Tirna) :. iztfclmjt, popravlja is eroSaja ftskomtae sode po aalaiitik cenah. Blaž Jesenko LJubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. -■ najnovejše fasone--= = po najnižji ceni« Najcenejše m »i domačega izdelka priporoča j tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmai1 Ljubljana Pred Škofijo 19, Stari trg 4, Prešernova ulica 4. Mit, Žfat&rt xt?iija zjfcttVti 09 c&nt trt v £jabi/€tni Jćbfoćvonske u/ice f. K. Kaiser i Ljubljani, Šelenbursove ulice it. 6 I priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov litin MtiehaiB. rak iti Ur (bitiklov) kakor tudi — omotala! ogonj po najnižjih cenah. tonih aR satanih UdUntKuhulIia Ho9forthoDl selolni stroji ..flsncoia" ____ik.nu _ f Tvorplpe kmUJeklk atro. m najbolj« Esiiaacraa a nt vrste sme«. Model 1911. tt vet in sajhtflfe prertaieel. Krepka, nIUm aradsj*-Hsjprfvfostcjfte araraanje in Uprazsajf. Tvorplpe kraetijeklb lav, tolesalivalee la parna fntfae Ph.Mayfahtl&Co.. Dona] II.|1 Taborstratse 71« DsUMVlj. 1872. i Me evUicci. Baiaatal, tlnstrovanl katalogi gratis. — Zastopafti is preprodajalci »e Iščejo. tavi Združeni čevljarji V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14. t eanaa v—t nm ss Pssalo l ino. priporočalo sv« jo bogato zalego obuval za zimsko sezijo. Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev la*tnrga in tuiega izmika. Onmi za pete, vrvice, zaponke, Čistila Itds vedno v največji izberi. Specialisti za prave gorske la lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delav-tiici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. — Znnanja -r naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike, cm Ustanovljeno 1853. (LTopiicifteCo. družba z omej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica Dum) Xi, Gudrenstr. 159 grade za specialiteto: polne jarme vsth vrst za parne in vodne ža^e, vse stroje za obdelovanje lesa • krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob- Ijenje (Fržismascbine), stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije. Prospekti proračuni stroškov obisk inženirja zastonj. 192 z modernimi velikimi brzopamiki iz Ljubljane čez itarpeii v fiew-Yor» je proga ed Star Line deča zvezda Na naših pa mikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost. izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter tiaja vožnja 7 dni. Odhod iz tjublians vsak crek popoldne Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje fladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, j Kolodvorska ulica štev. 26, odjuinega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tišldrja", Delniška glavnica: K 60.000.000'-Rezervni in varnostni zaklad: K 16,000.000, i. Ustanovljena 1. 1868. Podrntnicev Brnu, Badjejevicab, Iglavi, Krakova, Lvovu, Moravski Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Plznju, Prostjejovu, Taboru, Dunaju, Herraag. 12. Bančni prostori v Trste; Via S. Nicolo 30. .-. Menjalnica: Via Nuova 29. .-. Telefon št. 21—57. 3zvršuje vse bančne posle. * a Obrestuje vloge na vložni knjižici po 4 J0 na tekočem računu po dogovoru« Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje predujem na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbne in carinsko kre« tlite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejemal bor-tna napodila ter se rada udeležuje s svojim kapitalom na dobrih in naprednih industrijskih podjetjih. onalav i Živnoeteneka, Trat. ^53334 8C W.D 533^ Julija Sur •BOB 9L i Ljubljana* Julija Štor Prešernovih ulicah štev. 5. Uriti z*n wm lavM h itrtHfc mlin, mu u Im-taiis h prisilil lisoiiul ionu. Mi. Išče se za takojšnji nastop za Kranjsko in Štajersko manufaktnrne stroke Elegantna ta iako akrtaa izvršitev p* slovenščine in nemščine vešč v govoru in pisavi. — Ponudbe v slovenskem ali nemškem jeziku z natančnimi referencami in navedbo zahtevane plače pod „B 200 W. T. 0045'* na anančno ekspedicijo Rud*!! Mosse. Dunaj I. 75 8271 Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrirana sadroga s omejeno saveso s seiežem v Jjnbljani, Jlarije Zna je cesta it. 11 (Krtini). Zaloga pohištva lastnega Izdelka In tapetniškega blaga. Izvršuje vsa mizarska stavbna deta. I BS en 32 3E 3l SE 3E 40 ! Nalvečla si i i~-^a nilniral 1 Denarnega prometa do 31. decembra 1910 nad 564 milijonov kron. [v Lili, v laii li, v Prešernovi uliti M. i u Ljuuija Stanje hranilnih vlog: nad 39 milijonov K. Rfvervrti zaklad: sad 2 200.090 kron* Sprejema vloge vsak dan ia jih obrestuje po a/ 4 /O 41/ brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vlažne knjižice drugih denarnih zavodov. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada Se me sina občina ljubljanska 2 vsem premoženjem in z vso davčno močjo. 3zguba naloženega denarja je nemogoča, ker |e po pravillk te hranilnice, po-.'. ti jenih po e. kr. deželni vladi, a Wmm mu Manja z vloženi HenarjeiiL krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Vsak dan sveže l# [-11-11—\ Posoja na zemljišča po 5", in proti plačevanju dolga I po najmanj *.%. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati m tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice I :: in vrednostne papirje. :: I Za varčevanje ima vpeljane lične I domače hranilnike, I v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa - II a O a m priporoča e e i Stari trg št 21. a • a 9i§®t0,®«o#@e I II i acez v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg l rbanceve raanuf. trgovi us priporoča klobuke slamnike čepite, razne moško perilo, kravate, ovratnike iti iti. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. □iniainlDlDldin □inlninlalDlnin j t« Brata I tFKOSli Prodajalnicas Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". EBERL • e • 243 Delavnica 5 Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Izvolite pisati po vzorce! J. J. Mtt iii tal. ?8deHy. ■ izvozna trgovina blaga In rekodeinih Izdelkov priporoča v preizkusen h in vilo znan>h kakovostih plesno blago, opreme za neveste daic&st, kin^alas, U u v očkovo tkanino, žepne robce, brisače, namizne in kavne garniture, platno. jtfoSno blago. Sukno. Ce/tri. 1 kos Havličkove tkanine »Kvčtuše« 23 m za 16 K 1 kos Havličkove tkanine 15 m za K 10 50. Zavoje s 40 m letnih in zimskih okusno odbranih ostankov za 18 K franko po povzetju. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Vzorci franko. Vzemite si najboljše! Samo pri nas pristno. ^ iiniii laMiMi Mčmsaaaaaaaaag: M\mm ia najbitrejia vožnja v H s parni ..SeveronemsKega uW iz 3267 Bremna NewYork s cesarskimi brzepasniki „KAISEB WILEELIY2" „SSONPBHfZ WILfi£I.MMs „KAIS£E VUJSESM d. G&OSSS". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parebročnega tU ušiva kakor ludi listke za vse proge ameriških železnic dobite v LJubljani e:ino le pri 91 Si .35 nasproti obceznani gostilni „pri starem TišlerJH* Odhod iz Ljubljane fe vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa mmw pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno« — mmm Postrežba posteča* reelna in solidna. tat Pomikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meksiko. Kalifornijo ® Arizona, Itah. U'ioming, Nevada. Oregou in Wash!nnon nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno čez valveston. Odhod na tej progi iz Bremna n enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi iistki preko Baltimorain na vse ostale dele sveta kakor Bi Brazilijo, Kubo, Bnenos-Aires, Coiombo. Singapore v Avstralijo itd. Najnovejša iznajdba! se zamore lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovlmi brizgalnicami ■ 40 delavske sile poman Jsanizn ravnotežen* nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela* BrnsiCAj Zgornja Šiška, Dravi£s, Spodnja Idrija, Predosije, Sora, Stob> Trzin, tabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stotice, Valta vas« St« Pator na Dolenjskem. R. A. S USEKAL skladišče vseh gasiinin predmetov, brizgalnic, cevi. pasov, sekiric, sekalkjn gospodarskih stro-jer ter motornih mlinov. Odplačevanje na obroke m |f 129 odlikovanj! ¥ Zagrebu ED 4 18 61 17 30 Krompir vsake množine in vrste same na vagone dobavlja najceneje d# BttCHMAT, Mini pm tam a a« k (Intimi an.41?J PAT NT HM. Gfil^lIlfAlJii vseh dežela izposluje inženir 35 oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI-, Marlahilferstrasse St. 37. i Mi stroji za vse la mogoče 0 namene, oe samo industrijske stroke, nego za vsa šivalna dela v rodbini, se lahko dobivajo pri nas. Pazite na to, da kupujete v naših Nase prodaj al niče spoznate pa sgor-prodajalnicab. njeni kasala. S IN HE H Go. d. d. za šivalne stroje. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. II' ■^tt^; iiit iiumiiju salamam n in mlin prinravna za tvornico ms&arcn al? veletrgovino z vinom, lesom s ca hiša s praaajžuno in gostilno, pekarno m */4 orala WtBt na pri.neti em kraju, pnpiavno za vsakovrstno tTgovino, tik deželne ceste in kolodvora v Sesvetih pri Zajebu, na kr žcv ti Zagreb-SvJvan-Dugoselc-Vugrovar-Moravče B strica, se proda alt poslu in trgovini ve^ Novel* h»i ko «toni y kompanijo. — Vrč nove Usmik MARKO MLSUSNiČ, Zagreb, Maksimir, telefon 352, 382 ;■ ŠIHARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 18. V novi hiši „Kmetske posojilnice**, nasproti gostilne pri „Figevcu" Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe U ožilja traja samo 6 dni! Izdaja tndi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake 1863 in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets). fM s* Svetovna razstava Bruselj: grand prsx. Henrik Lanz, Mannheim Patentne vročeparne in polnoparne z ventilno zavoro sistem Lenz Avstrijska prodajalna pisarna: Emil Ifcmlgmann, Dunaj IX, 3So Lobeichgasse št, 4. =3 O 3 o Mednar. lovska razstava na Dnnafn 1910: državni častni diplomi (najvišja odlika.) ■■ Krasna umetniška reprodukcija v već barvah .-. .-. znamenite Groharjeve slike .". .\ Primoža Trubarja ustanovitelja slovenske književnosti visoka 60 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. Paf Cena s pošto K 3.20. V Dobiva s« v Perje aa postelje in puh priporoča po aajnUgili eenk JR. HITI Pred Škofijo itev. SO* Zamuja narotlta se točno izvrtujejo. J. fECOlET zlatar v Ljubljani nasproti glavno poŠte priporoma svojo trgovino niknrstit (S zlatnine1 ter precizi]skih žepi ur. lastna delavnica. Cene zmerne. Solidna in reelna postrežba UbUnotUeiio 1S45. arno barvarstvo Zaradi preselitve se prostovoljno aaav* proda -aa* na Hotranjakam, bhzu železniške postajo »v ofetoiece iz h i Se s postranskimi poslopij, hlevi, velikim vrtom, travniki, njivami in gozdovi. V hiši se nahaja gostilna, trgovina ia pošto. V tem kraju je tudi vodovod. 336 Nas'o v pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. Novo! Senzacij onalno! Novo! 6 Šelenburgova ulica 6 jffaatomična poučna razstava. Med drugim U uspeti dovelega profesorja EttMta z zdravilom NIL Odprto od zjutraj do 9. zvečer. V petek od 12. do 6. zvečer samo za dame. Vstopnina 30 v, za vojaštvo 20 v. Za mnogobrojni obisk prosi 289 podjetnik. 363 ter kemično čiščenje in snaženje oblek. _l Apretura sukna. _ -J0S.REICH- g Poljanski nasip • Ozka ulita It. i g )| Sprejemališče Šelenburgova ulica It. 3. Postrežba točna. Solidne cene Ljubljana, DunoHka cesto 13 Izborna zalog. namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste po nizkih cenah Y važno! 7, Važno! : m m e O o e e o a m a, a op 1 ar i _____ m Hojbcl So In nafceneio postrežba za drogve, kemikalite, solista cvetja, korenine itd. tndi po Kneippa, ustne voda in sobni prašek, ribje olje, redllne in poalpalne moke sa otroka, dišave, mila in sploh vse toaletna predmete, fotograf lene aparate in poareesclne klmrgicna obvezila vsake vrsta, sredstva sa desinlekello, voaak ia paste sa tla Itd. — Velika zaloga asjftaeiisga rama in koalaka. — Zaloga svežih mianeviaon vod aa aoll za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorajoe posebno- priporočljivo: _ apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo ločno in solidna • Drogerija ANTON KANC i e« e e o e e # a ♦ a t Ljubljana. Kapala pa__ ^jrolc), rage karesfas, seansa, saerje itd. RAZGLAS. V tekočem letu 1911. so določeni naslednji dnevi za pomočniške preizkušnje s 1. sreda, dne 22. marca, 2. , „ 24. maja, 3. „ , 20. septembra, 4. „ »6. decembra. Lastnoročno pisane prošnje za pripustitev k izkušnji je vložiti pri podpisanem predsedniku najpozneje 4 tedne pred določenim rokom. Takso v znesku 6 K je plačati pred izkušnjo pri trgovski in obrtniški zbornici. Obrtno-oblastvena preizkuse valna komisija za pomočnike. Predsednik: Ivan Šubic, c. kr. drž. obrtne šole ravnatelj. Št 6. RAZGLAS. 356 Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje dve mesti praktikantov z letnim adjutom po 1000 K. Prosilci morajo dokazati, da so z dobrim uspehom dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko ali pa nižjo gimnazijo odnosno realko ali trgovsko šolo. Prošnje z dokazili o šolanju, dosedanjem službovanju, o starosti, do-movinštvu, o zdravju in nravnosti ter o znanju jezikov je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati najkasneje dO 14. februarja 1911. V Ljubljani, dne 25. januarja 1911. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. C. kr. izvedenec in učitelj Glasbene matice" ljubuana ALFONZ BREZNIK Ljubljana Kongresni trg št. 13. Največja, nalstarejša in ediia domača tunika in izposojnaliira klavirjev in haraanijev. Velikanska zaloga vsega glasb, orodja, K t kor: violin, citer, kitar, tamburi c, harmonik, klarinet itd, nslbolisib staran (tudi Weicheld) ter mnilkalij. Prodaja na r1 u dO vit o majhne obroke tudi brei zadatja, tako, da je vsakomur dana prilfka, izogniti se vsiljiv mu ,,polelnutt ter si na najugod leiši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste. Dvoma firma klavirjev Czapka, HAlzl * Beitzmann, Stelihammer in Boaler ter Horttgel in Haubom; (amer. harnu so ^voie zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam. la jas izključno edini te znamenite instrumente v najv. zalogi in izbiri. 1-0 letno pismeno jamstvu. Popravila la nolaSavanla klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji ------ ar Najnižja izposoievalnina - najugodnejše jemljejo v zameno. 177 Priporoča ae Y M. Kristofič-Bučar Stari trg M. 28, LJnblJaiia, nasproti Zalamftn. gaT" Zadnja moda "Vaj BLUZE KRILA FINE KOSTIME — NOČNE HALJE na novo vpeljana, krasno VRHNE JOPE — PLAŠČI — PELERINE v vsakem blaga, barvi In fasonl, tndi po mart. aaaj* anjflnojoo In kompletno "Val OBLEKICE — PLAŠČKI^-- PELERINCE Perilo, predpasniki, moderci, otroSki klobučki, kapice ^x *m fMka mmm mmšm ni Wi Mag* n —M—i iar-— ■ ranim aa UM nO po po«L 5514 23 Poročne prstane kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ooni fr. p. zajec LJubljana, Stari trg 26. Pošiljam cenika brezplačne. Kathreiner Kneippova slidna kava mm svojih netiosežnih w!in vsak dan na milijone ljudem« Edina prava dru> žinska kava! Po ©eni in zdrava. A. Feldstela vljudno priporoča svojo 186 Hnlisoveznlco Radeckega cesta 12. T01PL" IALANDA CETLON ČAJ ■D oKBlir. trgovec z arami tir zaprisežtoi scdnijski ceailec. 236 f jubljana, Voljove ulice št. 3. Velika zaloga jnvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd. Biago pni vnte. Solidna postrežba. Cene na jnitje. CttVMDON C IN HR. DVORNA IN KOMORNA DOBAVITELJA- KRALJ AN GL DVORNA DOBAVITELJA- V EPERNA3U USTANOVLJENE i 7 NA3FINE3ŠI i ŠAMPANJEC , T FRANCOSKI 1 I IZDELEK ■ i I Generalni reprerenlant: JWeiDA\AN- DunajH V. emisija delnic JADRANSKE BANKE v Trstu 158 na subskripcijo. in povišal glavnico za na daljna dva milijona kron in izdati v to svrho — nom. delniško a K 400- t.j. K2,000.000 - nom. po nižje navedenih pogojih. Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K 6,000.000'—, tako, da bo postala Jadranska banka najveći a vatri jaki Jugoslovanski bantni zavod« Bilančni vspeh preteklega leta odgovarja percentualno vspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od 1. junija 1910 zavodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu zboru izplačanje zopet iste, t;j. 6%-nc dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde, kateri bi se na ta način, vpoštevaje ažijo nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni rezultat, zahteval povišanje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnice do zneska K 12,000.000*— in spremeniti v tem smislu pravHa Jadranske banke. Za V. emisijo delnic Jadranske banke v Trstu veljalo sledeči pogoji s a) Imejitelji delnic prejšnjih emisij imajo pravico prvenstva (opeje) in sicer so upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije po knrzn K 425"— za delnico; b) delnice, katere eventueino vsled ncizvršftve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po burzu K 445*— za delnico. Prijave za nove delnice se sprejemajo do 15. februarja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 200*— kot prvi obrok in ob enem kavcijo, ostanek pa — vpoštevaje svoječasno položeno kavcijo, — po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani najpozneje dO 15. marca 1911. Nove delnice participirajo te na dobičku za leto 1911 in zato morajo se vplačati 5%-ne obresti od nom. zneska od 1. januarja 1.1. do dneva izplačila. Od vplačanega prvega obroka oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi 57ft-ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subskripciji cel znesek podpisanih delnic. Kurzni dobiček (ažijo) p.ipade, kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije, rezervnemu zakladu banke« Upravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor je veljal za IV. emisijo z namenom, da bi omogočil subskribentom, na katerih prijave se s. č. ni mogel ozirati, nabavo rjelnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki z določenjem nizkega kurza nadaljne interesente. Prijave na nove delnice se sprejemajo: V TRSTU: pri blagajni banke V OPATIJI: pri blagajni banke. V DUBROVNIKU: pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šibeniku, Zadru in Spljehi, in pri Dubrovački trgovački banki. NA DUNAJU: pri Živnostenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki. V LJUBLJANI: pri Ljubljanski kreditni,banki in njenih podružnicah ▼ Celovcu, Spljetu* Sarajevu In Borici in pri Trgovsko-obrtni banki. V PBAOI: pri Živnostenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki. V SPLJETU: pri Prvi pučki dalmatinski banki. V SUŠAKU: pri Banki i štedionici za Primorje in njenih podružnicah m Boki in v Bakru« V ZAGREBU: pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varatdinu, Osjeku, VeL Ctoriei, Sisku, Virovitici, Cirkvonici, Reki, Zemunu, Bolovaru, Delnicab In KraJlevlci. Pri navedenih subskribčnlb mestih morajo se tudi deponirati store delnice v svrho Izvršitve opcijske pravico Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico repartidje delnic med subskribente. Upravni svet Jadranske banke v Trstu. OPOMBA: Jadranska banka pošlje vsakemu interesentu na zahtevo položnice avstrijske ali ogrske postne hranilnice, tako, da more slediti pošiljatev denarja brez vseh stroškov za subskribenta. V svrho izvršitve opcijske pravice zadostuje predložiti samo plašče delnic (delnice brez kuponskib pol). I >eatniaa In tlak »Narodna Hitar«« / Znkoj sem odložil mmUflt? To je naslov obširnemu spisa, ki ga je obelodanil bivši deželni poslanec Mandelj. Ker so njegova izvajanja obče zanimiva, jih prijavljamo kar v celoti. Bivši poslanec Mandelj piše: Začetkom decembra lanskega leta sem odložil mandat deželnozbor- skega poslanca. Moj sklep je bil, da se tiho umaknem s političnega odra. Prezreti sem hotel vsak napad od nasprotne strani. Na napad iz lastne stranke seveda nisem bil pripravljen. In ravno v štajerskem listu naše stranke je bila sprožena name strupena pšica. Kompetentno in poučeno mesto tega ni popravilo, zato sem primoran braniti se sam. Ako bi molčal, bi izgledalo to tako, kakor da se bojim svetlobe in da moram lejK> tiho prenašati te vrste napade. Vsled takega položaja moram — dasi nerad — poslati sledeče vrstice med svet. Namenjene so zaupnikom v okraju in mojim osebnim znancem. Kaj je tedaj dalo povod, da .-em odložil mandat? Ker sem prišel glede deželne električne akcije s klubom v nasprotstvo. Ni 6e mi v tem oziru niti toliko popustilo, da bi za svoje stališče nemo manifestiral s tem, da bi v deželni zbornici nasproti glasoval ali vsaj da bi se glasovanju umaknil. Iz ozira na klubova pravila sem bil prisiljen se identifikovati s to električno akcijo deželnega odbora. Ta električna akcija pa je denarno za deželo tako občutna, da jo z ozirom na neurejene deželne finance ne morem zagovarjati pred javnostjo in ne pred volilci. To je vsa skrivnost mojega odstopa. Neresnične so pa vesti, da bi bil odložil mandat ker sem se baje čutil užaljenega ali utrujenega, kajti toliko spoštovanja in ozira imam vendar do volilcev, da jih zaradi osebne kaprice ne bom gonil v nove volitve. Da bodete mogli častiti prijatelji ta moj korak do cela razmotriti, hočem v par kratkih potezah nacrtati finančni položaj dežele, in označili nekaj neodložljivih nalog dežele v I najbližnji bodočnosti, takih nalog, ki bodo vse občutno obremenile deželo. Omenjam najprvo deželni proračun za 1. 1911. Deželni proračun izkazuje za t. 1911. primanjkljaja 1.299.S91 K. AJi bo v resnici tolik* Upam, da bo manji ali na vsak aačin bo primanjkljaj izdaten. Vso ^rimanjkujočo vsoto bo pokriti z visečim dolgom, ker blagajniških pre-pstankov ni in iz izposojila pri last-lih fondih tudi ne bo več mogoče iz-rševati. Ne zasledujem pri tem nobene tendence, ako rečem, da je fl-lančni položaj dežele — skrajno ne-igoden. Leta 1899. so bile deželne finance v redu. Bilo je še celo 154.3H3 K >rebitka. Od L 1900 do 1906. je slo leželno denarno gospodarstvo nizdo-i. Počasi sicer ali z železno doslednostjo. V teh sedmih letih je za redio poslovanje primanjkalo skupno '94.247 kron, tedaj povprečno 13.000 kron na leto. Leta 190Z. se je najelo posojilo ,000.000 kron. Iz tega zneska se je rnilo v razne zaklade gori na vedela v 1. 1900. do 1906. izvršena postila, kar je z obresti vred zneslo *22.277 kron 32 v. Od tega časa datira živahneje iivljenje v deželnem gospodarstvu in ier se redni dohodki s povišanjem do-slad niso povišali, gre to na rovaš norih dolgov. Deželni melijoračni za-clad alimentira deželno gospodarstvo >ri izdatkih, ki so se poprej izkaz-j-rali v računu deželnega zaklada. To alirnentiranje iz melijorač-tega zaklada imelo je tudi v L 1907. n 1908. za posledico, da je izkazal [eželni zaklad prebitek. A bila bi sa-noprevara misliti, da je dežela ti lcri zhajala z lastnimi dohodki. Da je deželni finančni položaj eugoden, ni kriva ne sedanja ne »rejšnja veČina, krive so razmere; zredno naraščajoče potrebe in le po-asi rastoči dohodki. Toliko o proračunu! Zanimivo »a je tudi poglavje o dolgovih. Najprej bodi povedano, da ima ežela okroglo 9 milijonov dolgov. Velika vsota. Ako izvzamemo Buko-ino, ki ima 96 % doklade in 16 mili-:>nov dolgov, tedaj v vsakem oziru rednjači, smemo Kranjsko deželo z jeni mi dolgovi staviti poleg Gori-ke, Štajerske, Češke, Moravske in ališke dežele. Druge krono vine so slativno manj zadolžene. Tako n. pr. ima Koroška 1 Vio lilijona dolgov pri izkazani letni po-•ebščini 7 milijonov. Sedaj pa si arlejmo v našem dež. proračunu po-lav.ie »Dolgovi«. Za odplačevanje dolgov in obre-i izkazuje proračun 558.083 kron. ozirom na to, da bo melijoračno polji lo prav v kratkem do cela izčrpa-o, bo treba obresti in upravni pridevek tega 4 milijonskega posojila r. 165.000 kron že prihodnje leto revzeti na deželni zaklad, od 1. 1917. T pa ho anuiteta fags posojila znašala 905.000 kron. Letni po višek potrebščine pri poglavju »dolgovi« znaša tedaj v letu 1912. za 165.000 kron, v 1. 1917. pa skupno 105 + 40 = 205.000 kron. Na zmanjšanje letnega izdatka notom konverzije dolga iz 1. 1888. pa iz ozira na sila neugodno denarno konjunkturo ni misliti. Glede novega 10 ; milijonskega posojila mi ni ničesar znanega, za to tudi ne morem trditi ali bo obresto-vanje takoj obremenilo deželni zaklad. Tudi mi ni znano, na kakšen način se bodo izposojila pri zakladih refundirala. Mogoče z novim posojilom. Nadalje je računiti na višji redni izdatek pri učiteljskih plačah fPo-glavje X.). Regulacija učiteljskih plač je neodložljiva, ker so plače učiteljskega osobja v primeri z draginjskimi razmerami obupno nizke. Ako hoče deželni zbor samo najnujneje storiti in to mora, tedaj se morajo temeljito plače najmanj za 30 % zvišati, kar znaša od 1,034.380 kron okroglo 310.000 kron. Ta vsota je minimum poviška. Ce pa bo dež. zbor užitke učiteljskega osobja času primerno uredil, bo za ta povišek 500.000 kron potreboval. Nadalje je računiti pri cestah z višjim izdatkom in ne samo za ono, za kar se razbremene okraji, temveč tudi še raz ven tega. Reorganizacija cestne uprave se mora izvršiti, ko dobi cestni zakon Najvišjo sankcijo. Novi cestni zakon spremeni temeljito sedanjo organizacijo. Dasi okrajni cestni odbori še ostanejo, vendar so le podrejeni iz-vrševalni organi dež. odbora z jako omejeno lastno upravo. Tehnično in upravno središče za oskrbovauje cesta pa postane deželni urad. Ker nosi dežela 2/s vzdrževalnih stroškov, cestni okraji pa le 1/3, je to tudi naravno. Cestni zakon da deželnemu odboru oblast, da more cestno omrežje v deželi sistematično in potrebam primerno urediti in popolniti. Seveda je s tem združena neprijetna stran, da bodo poslanci in deželni odbor izpostavljeni kritiki in očitanju, ako se glede cest želje prebivalstva ne bodo popolnoma upoštevati mogle- Dose-daj so taki očitki padali na okrajni cestni odbor. Tudi jo resnično dejstvo, da bodo davkoplačevalci v Ljubljani in v nekaterih cestnih okrajih v cestne svrhe višje obremenjeni kakor doslej, nasprotno pa bodo drugi cestni okraji, in k temu jih pripada večina, deloma razbremenjeni, ako tudi nimajo od tega neposredne koristi. Pa nekaj drugega je, kar je v zvezi s to reorganizacijo: Bremena bodo za deželni zaklad večja, to pa ne samo za ono, za kar se razbremene cestni okraji. Najprej se zvišajo upra\-ni stroški. Cestni odbori obstoje kakor doslej, ostanejo tedaj saj deloma stari upravni stroški, novi pa pridejo, ker se mora pri deželi ustanoviti ali vsaj popolniti dosedanji tehnični in upravni cestni aparat. Glavni strošek za dežilo pa nastane, ker bo treba ustanoviti nova mesta za cestne mojstre in cestarje in slednjim sedanje beraške p)ače zvišati. Ureditev plač cestarjem v obče in pomnožitov tistih na seda- a njih okrajnih cestah je bilo že zdavnaj silno nujno. Prepričan sem, da hoče deželni odbor ceste spraviti v tako dober stan, kakor so državne, zato bo moral raČnnati pri personalu in pri materijalu približno na take stroške ko erar. Sledi naj tukaj seznnmek, ki pokaže v nekaterih točkah primero eraričnih cest z deželnimi, oziroma okrajnimi cestami. l Vzdrževalni elroštl na erario-»ih cestah znašajo 9 vinarjev na m*. Pri tem pa niso račnnjeni stroški za eestne mojstre in ne za inženirje. Ce dežela cestno službo tako organi zuje kakor država, jo bo stal m* tudi 9 v, potemtakem 10,110.000 m* X 9 = 909.900 kron. Tedaj je poviška za 230 900 kron. Dneedaj skupno le 679 000 kron. Račuiiinio še stroške za sedaj na novo Izdelane cesto kakor deželni tehnični urad G0.0*)9 kron, dobimo skupni strošek 909 + 60 — 969 000 kron. , Skupni strošek za ceste, od katere nosi dežela Vs &» 1 's cestni okraji, ki ga računamo z 969.000 kremami, dobimo tudi potom sledeče kalkulacije. Ako dežela kontrolne organe tako organizuje kakor država, bo potrebovala: Cestnih mojstrov (1 mojster na 45 V2 km) — 52, dosedaj nič, tedaj plus 52. Cestarje\ (na 4 km 1 cestar) je 594, dosedaj 269, tedaj nI as 325. Vendar mislim, da bo v očigled prekernemu gospodarskemu položaju deželni odbor Štedii ter bo potrebni personal kolikor mogoče skrčil. Na vsak način pa bo treba nastaviti 1 cestnega mojstra za vsakih 90 km in 1 cestarja za vsakih 6 km ceste. Plače bodo znašale najmanj 2000 kron za cestnega mojstra in 720 kron za cestarja. Iz tega sledi: 26 cest. mojstrov a 2000 K 52.000 K 396 cestarjev i 720 K 285.120 » Skupaj 337.120 K Odšteti so dosedanji užitki cestarjev (glasom »Promemoria«) . . . 112.506 » Tedaj taktični povišek pri personalijah . 224.614 K Pri tem niso všteti užitki onih inženirjev, ki bodo vsled reorganizacije cestne službe na novo potrebni. Po zatrdilu tehničnega deželnega urada se bo uvrstilo, oziroma dogradilo v najkrajšem času 200 kri novih deželnih cest, pri čemur računi ta urad pri vzdrževanju na letni prirastek 60.000 K, Sedaj reasumirajmo: Dosedanji vzdrževalni stroški K 675 + 4 = K 679.000 Prirast, vsled reorganizacije najmanj okr. K 224.000 Prir. vsled zgrajenih ali v zgradbi se* uahajajo- čih n. cest » 60.000 » 284.00U Skupni vzdrževalni stroški .... KI Ti stroški se porazdele \ kona: z 2/a na dež. budget t. j in z 1/s na skupni budget okrajno - cestnih odborov t. j. K vzdrževanju cest so dosedaj prispevali okrajno cestni - zakladi po gornjem računu v bodoče • . . . . 9G3.000 sled za- K 642.000 » 321.000 * 532.000 » 321.000 Tedaj vsled novega zakona manj >► 211.000 Deželni zaklad pa je prispeval doslej . . » 147*300 po gornjem računu pa bo .......» 642.000 1. Tedaj vsi od novega zakona in renrga- nizovane službe več za K 495.000 2. Relativni prirastek vsled regulacija užitkov in novih cest 2A od K 284.000 . . * 189.000 To znaša v odstotkih ad 1. 13 % ad 2. 5 %. Sedaj pa napravimo iz predido- čih izvajanj povzetek: f.tešelni deficit glasom* proračuna .....K 1,299.009 2. Večji trošek pri poglavju X. »dolgovi« za obrestovanje v L 1912 . . ? • . " ~ 165.000 3. Regulacija učiteljskih plač minimalno......» 310.000 4. Višji redni izdatek za ceste . . • • » 495.000 Skupno . . K 2,209 000 Stroški pod 2., % in 4. v skupnem znesku pr. K 970.000 so za leto 1912 neizogibni. Naglnšam, da sem nove stroške za ceste in povišanje učiteljskih plač kolikor mogoče nizko precenil.. Kaj imamo pričakovati od države v svrho saniranja financ 1 Kakor se sliši, iz davka na žganje 900.(»00 kron. Imenujejo se tudi nižje številke. Pa ostanimo pri tem. Ker je pričakovati, da ne bo 1,299.000 primanjkljaja kakor navedeno pod 1., ampak se bo vsled večjih dosedanjih dohodkov zmanjšal, tedaj ga postavimo v račun na K :>00.000. Potemtakem dobimo sledečo sliko: Deficit v 1. 1912 . . K 900.000 Novi stroški p. 2., 3.in4 » 970.0U0 Skupno j K 1,870.000 Odštevši državni prispevek za sanacijo . » 900 000 Preostaja se vedno . . K 970 000 brez pokritja. Ta primanjkljaj fce mora hočeš nočeš pokriti z zvišanjem deželnih doklad. Vsota davkov, ki je podvržena dokladam znaša kron 3,796.000, potemtakem, da se pokrije K 970.000, treba doklade z\;š*iti za 25*0 %, ali od sedanjih 40 % na 65*0% . Ako se ne pripeti noben čudež, imamo prihodn. leto računati s povišanjem 25 % doklad od 40 % na 65 %. Ce bo država dala tistih 900.000 kron v svrho sanacije, se bo po zvišanju doklad, v deželnem gospodarstvu napravilo ravnotežje. Ali to ravnotežje bo na noževi ostrini in se kar čez noč lahko premeni v deficit. Treba Še novih šol, stroški za zdravstvo in dobrodelstvo rasejo od leta do leta, stroški za obrt in trgovino — opozarjam na obrtnopospeše-valni zavod — bodo poskočili, isto-tako stroški za ppnzije in provizije, zato se bojim, la 65 % deželne doklade bodo le za par let zadostovale. Sliko v zadevi deželnih financ za 1. 1912 je na kratko tole pričakovati: 1. Deželne doklade na davke 65%, sedaj so 40%. 2. Deželnih dolgov 9 milijonov. 3. Najeto posojilo 10 milijonov za melijoracije in investicije. (Ta vsota že v 1. 1911. načeta). 4. Ureditev deželnega denarnega zavoda. Sicer ta zavod dežele nič ne obremeni, ali statuirano je za ta obratni kapital deželno subsidijarno jamstvo. Davčna sila dežele bo potemtakem zadosti obremenjena, direktno po dokladah, indirektno po jamstvu za posojila. Ali naj ob takih razmerah z mirnim srcem glasujem, da se dežela spusti v tako široko zasnovano električno akcijo* Kaj zasleduje deželni odbor pri električni akciji? Navajam iz poročila deželnega odboja. Predvsem ohraniti deželi eventualno izrabo vodnih sil z napravo hidroelektrienih central. Ker se pa železniško ministrstvo v svrho elektrificiranja železnic tudi jako zanima za večje* vodne sile, se je deželni odbor odločil, da s tem ministrstvom skupno postopa. Za sedaj je skupno postopanje omejeno na sestavo katastra vodnih sil, izvrševanje projektov in pridobivanj3 vodo-pravnih koncesij. Del teh stroŠkov nosi železniška uprava, drugi del pa dežela. V svrho izvršitve te naloga je deželni zbor dovolil 20 + 50 — 70 tisoč kron. aj Inženerjev Cestnih mojstrov Cestarji VrtricfSfiii stroški Dolžina cest km Skupno inžener 1 km Skupno l cest. mojster na km cupno 1 cestar na km Za celo dolžino za 1 m cestne ploskve a ~ 2 K vin. 1. Državne ceste 499 4 125 11 45'/, 129 */,• 360436 9. Drž. cest cestna ploskev: 500.000 x 8 m 4.000.000 m« 2. Deželne ceste 622 — — 102 67,. 2.000 215.000 T* Cestna ploskev dež. cest: 622 000x5 m 3,110.000 m* 3. Okrajne ceste 1750 — — — — 167 io*/w 2.000 460.000 «*/,. Okrajnih cest: 1.750.000 x m 7.000,000 m* Skupno 2—3 . . - - 2372 269 9%m 4 000 675.000 6'/.. Podrobnosti te pogodbe deželni odbor ni objavil, zato ne vem*povedati, kake pravice do eventualne izrabe vodnih sil si je pridržala železniška uprava. Samostojno postopanje deželnega odbora pa obstoji v sledečem. De- želni odbor je v teku študij izprevi-del, da bi vsi s temi spojeni ne ravno majhni stroški bili brez koristi, če ne bi t nakupom v to -potrebnega sveta in morebitnih vodnih pravic pravočasno preprečil* ds bi se posameznih zemljišč in stavb aa polastili špeku- lanti, ki bi s pretiranimi zahtevami onemogočili svoječasno izvršitev mišljenih načrtov. To vodilo je bilo sa deželni odbor merodajno, Ha je meseca julija 1910 kupil šest savskih mlinov, ki laže med Mavčioami in ZbUjami, od- nosno med Mošnjaii .2 nednifconff. Ti nakupi so provzročili 190.000 kron stroškov. Pripominja pa deželni odbor, in to je važno, da ni še gotovo, da mora na tem mestu biti izvršena kdaj deželna hidroelektrična centrala, ker bo vodno silo eventualno kdo drugi porabil in bo moral mline in žage deželi odkupiti. Ampak tu se vsiljuje Vprašanje, kdaj se to zgodil Deželni odbor pa ima za nakup mlinov in *ag še nadaljne ponudbe in preiskuje sedaj porabljivost ponuđenih objektiv za deželne namene. Nadalje je deželni odbor v dogovoru z inženirjem Tobellom radi odkupa načrta in koncesije za izrabo Završnice pri Mostah. Izdelan je načrt za izrabo Save pri Globokem pri Radovljici in deželni odbor je v zmi-slu dogovora s c. kr. ministrstvom z dne 14. oktobra 1910 prosil za vodo-pravni konsens. V delu sta nadalje še dva druga načrta. Iz teh objav deželnega odbora je mogoče razbrati glavne konture vse hidroelektrične akcije namreč: Napraviti projekte vseh važnejših vodnih sil v deželi, izposlovati si pri kompetentni oblasti koncesije, ob enem pa polastiti se za naprave potrebnega sveta ter eventualnih vodnih pravic. Soglašam s tem, kar se dela v zvezi z železniškim ministrstvom, kar gre dalje pa imam težke pomisleke. Moji pomisleki glede akcije temelje vsi na vprašanjih: koliko bo to veljalo, kje vzeti in kakšen bo končni denarni efekt te akcije za deželo t. j. ali je siguren dobiček za deželo? Prvo, s čemur ne soglašam, in to je glavna točka mojega nasprotovanja je, da se hoče vse količkaj upo-števne vodne sile zasigurati z odkupom dotičnih vodnih pravic. Za vodne sile na dveh krajih se je izdalo 190.000 kron, ker so se zadevni objekti odkupili. Pa kakor se čuje, se je tam enega važnega objekta privar-nik polastil. Ker pa glasom poročila hoče deželni odbor nadaljevati s takimi odkupi, utegne to stati milijon ali še več. Kje denar vzeti? Ti nakupljeni objekti imajo gotovo svojo vrednost, ali če bodo dolgo časa t;iko ostali, kje so interkalaruH obresti? Te bo trpela dežela, ampak vprašanja, težVo vprašanje se mi nsil.jnje — ali smo v tako ugodnem finančnem položaju, da si smemo kaj takega privoščiti 1 Drug, ako tudi manjši pomislek imam glede nameravanih hidroelek-tričnih central. Ako se rentabilitetni računi izkažejo zelo ugodni, se zgodi volja deželnega odbora. Ampak tiste optimistične nade, da bo to deželi bog- ve kaj neslo, tiste nade pa naj se b» skrčijo. Gotovo je, da bo v najugodnejšem dučaju velika hidroelektrična centrala prva leta pasivna. Izključeno pa ni, da kakšen nepredviden slučaj prevrže najlepše •••»•»♦abilitetne račune. Dokaz temu hidroelektrična naprava r.ižjeav-strijska. Vrgla se je tudi beseda med mase o industrijalizacaj; dežele potom hidroelektrienih central. Lepa beseda ali v realnem življenju se kaže, da industrija ni odvisna samo od električne moči, temveč še od drugih faktorjev. Tudi na shodih se populariznje električna akcija in agitira s tem. Ljudje so mnenja, da bo dežela napravila električne naprave povsod, kjer je le kakšna večja vodna moč na razpolago in so mnenja, da dežela to lahko napravi in bo dajala moč silno poceni. To je nevarna samoprevara! Pa bodi poslej kakorkoli. Dokler sem imel še mandat, so me trli silni pomisleki. Klub deželnozborskih poslancev pa je odobril vso rkeijo kakor jo vodi deželni odbor. Jaz tega poguma nimam, ker gre v tem momentu čez davčne in kreditne meči dežele. Da se me pa v zadevi izrabe vodnih moči za elektriko krivo ne razume! Dežela je poklicana in dolžna, da Izrabo vodnih sil pospcšuje.Nasprotu-jem le stremljenju, ki meri na to, da bi dežela vse neizrabljene vodne sile podse spraviti hotela. Za monopoli-zovanje vodnih sil nima dežela zadosti denarja, zato som zoper to misel, pa naj bo še tako vabljiva videti. Sicer bodo entuzijasti te misli s časom prišli do mojega prepričanja, ker jih bodo realne rnzmere do tega prisilile. Zalibog bo takrat v tej stvari že mnogo deželnega denarja vezanega. Električna zadeva je strogo gospodarskega zn»č*ija brez vsikeira strankarskopolitičneg-i obiležja. Ali bi ne bila stvarna diskusija mogoča in koristna sko se tudi popolnoma ne krije a nazorom deželnega odbora t Veleposestniki v naši deželni zbornici so glede tega vprašanja razdvojeni in vendar se klub še ni razdrt. Občinski svet v nemškem Građen se sedaj peča z vprašanjem al? naj občina napravi lastno hidroelektrano centralo ali ne. Stranka večina ▼ tam vpraiamjn ni edina in vodijo se ▼ listih obširna diskusijo as to m pro- ti temu od pristašev ene in iste stranke. Tudi zadeva naše deželne električne akcije je še v razvoju in na mestu bi bil prost razgovor za to in proti temu. Pa ne! Disciplina zahteva vezano maršruto! Poslanec ima dolžnost biti z vo-lilei y stiku. Medsebojno zaupanje mora vladati med poslancem in vo-lilci, a trajno more to zaupanje obstati le, če vlada medsebojna odkritosrčnost. Dolžnost te odkritosrčnosti je, da poslanec obvesti svoje volilce o vsem, kar je za njihov žep prijetno in neprijetno; povedati mora kaj se je za deželno gospodarstvo izvršilo in kaj se namerava izvršiti. Volilci so toliko razumni, da ne bodo od poslanca pričakovali, da jim bo davke odpravil. A njihova pravica je, izražati svoje mnenje in svojo kritiko izvrševati glede tega, kako se z njihovimi davki pri deželi gospodari. Dolžnost veže deželnega poslanca, da volilcem odkrije vse potrebe dežele in jim pove, da bo za to treba plačati nove doklade. Pogum imam zagovarjati vse, kar je ukrenil deželni zbor in pogum imam povedati, da bo treba doki ade zvišati. Prepričan sem o svojih volil-cih, da uvidijo, da ni drugače mogoče. Glede tega, kar se je ukrenilo zaradi električnih deželnih nodjetij, pa ne morem zagovarjati in hvaliti kar vse v prek, ker svoje glave v tako važni stvari ne morem zatajiti. Pa moral bi! V tej stiski, da ali prekršim klubovo disciplino, ali pa zatajim v tej vele važni in denarno dalekosežni zadevi svoje mnenje, vidim iz resra edini izhod — da sem se odpovedal poslanstvu. Ako pošiljam te vrste med svet, se zavedam, da nisem prekršil potrebne lojalnosti nasproti bivšim gospodom klubovim kolegom. Obravnaval sem stvari, deželnega gospodarstva, ki so javnosti znane in vsestransko kritikovane. A vkljub temu sem k tem stvarem zavzel svoje stali-sf-e silno nerad in sole, ko sem bil v štajerskem listu naše stranke kruto izzvan. Da branim svojo politično dostojnost in pokažem, da nočem na poti iz javnosti v privatno življenje dati se brez ugovora insultirati, zato sem napisal te vrste. To je moja zadnja beseda v tej zadevi. V Ljubljani, dne 10. januarja 1911. .los. Mandelj. Izpred sodlftn. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Huda mesarica. Nedavno smo poročali, da je mesarica Marija Ma-kovec udarila s kosom zmrznjenega mesa železničnega ključarja ženo Marijo Gorjanc po obrazu ter ji tudi dajala različne psovke. Obravnava se je takrat vsled zaslišanja novih prič preložila. t2G. t. m. se je nadaljevala. Priče vse žalitve potrdijo. Pa tudi mesaričin sin iz prvega zakona Lovrenc Trtnik je Gorjancevko obkladal z različnimi priimki. Priče so tudi to potrdile. Marija Makovec jc bila obsojena na 10 K globe. Lovrenc Trtnik pa na dva dni zapora. Pa tudi Makovec je nasprotno tožila Gorjanc, da ji je ta rekla goljufica. To pa se ni moglo izkazati in Gorjanc je bila oproščena. Med konkurenti. V Rožni dolini se dva peka kot konkurenta seveda ne moreta videti. Vsled tega je D. nedavno v neki gostilni v Rožni dolini rekel gostilničarju, naj nikar ne jemlje od konkurenta A. žemelj, ker ima nalezljivo bolezen. Seveda mu je na ta način na obrti precej škodil, ker so ljudje postajali ]>ozorni. Zato je A. tožil D. Pri razpravi sta se poravnala. Toženec je žalitev preklical in plačal stroške. — Istotako sta tudi zakonska F. in M. B. obdolžila peka A., da je bolan in mu s tem škodovala na obrti. Tudi v tem slučaju se je sklenila poravnava. Obtoženca sta plačala stroške in prekličeta žalitve v treh časopisih. Kragulja je streljal. Dne 27. januarja je stal pred tukajšnjim okrajnim sodiščem Franc Breskvar, da je 12. t. m. šel na lov jerebic v tuj revir, dočim nima niti lovskega lista, uiti pravice v ondotnem revirju streljati. Stvar je bila pa naslednja. Breskvar je že del j časa opazoval, da mn krade'kragulj kokoši, ker mu jih je že več zmanjkalo. Ko je 12. t. m. Videl kakih sto korakov od svoje hiše na bližnjem kozolcu zopet prežati kragulja na kokoši, je pograbil puško ter ga šel streljat. Ko pa je to videl lovski čuvaj J. Š t r u m b e 1 j, je šel k njemu, mu odvzel neopravičeno puško ter ga še naznanil, da je divji lovec in da je hotel streljati jerebice. Štrumbelj pri razpravi 6am potrdi, da je bil takrat na bližnjem kozolcu kragulj. Neumestno je bilo torej, da je Breskvarja naznanil. Seveda se sodišče o Breskvarjevi krivdi ni moglo prepričati in ga je oprostilo. Nepoštenost. Nedavno je bil Urban P r o s e n pri J. Štepicu v službi za hlapca. Voziti je moral v tej služ- bi gnoj na gospodarjevo njivo. Neti Jernej Klemene paje prigovarjal Prosenu ,naj njemu proda gnoj. Nepošteni hlapec je res prodal Klemen-cu gnoj, denar pa zase porabil. To se je potem večkrat ponavljalo, dokler ni gospodar prišel nepoštenjakoviču na sled. Prose n sedi radi tega sedaj že v zaporu. Proti Klemeneu pa se je vršila 27. t. m. razprava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Ker pa je Klemene bolan, tako da ne more iz stanovanja, se obravnava preloži na nedoločen čas. Priporočljiv delavec je France L a m p r e t, doma iz Podsmreke. Nedavno je ogoljufal Jos. 01 u p a trgovca na Starem trgu, za obleko, vredno 28 kron. Nadalje je osumljen, da je v Ribnici ukradel nekemu sodelavcu uro in krtačo. Pa to še ni vse. Ko je delal nekaj časa na Vrhniki, si jc pri Francetu Friškovcu izposodil kolo za en dan. Mesto pa, da bi kolo nazaj pripeljal, je je zastavil za 10 kron. Obtoženec prvo in tretje dejanje priznava. Drugo se mu sicer ne more dokazati, pa vendar je zelo verjetno, da je tudi drugo izvršil. Obsojen je bil na 14 dni zapora, poostrenega z enim postom in enim trdim ležiščem vsak teden. Župnik in bivša njegova ljubica. V soboto ae je vršila pred zagrebškim sodiščem zanimiva obravnava. Radi hudodelstva motenja vere sta bila obtožena Nikolaj Gabin, župnik v Novem gradu pri Karlovcu, in njegova bivša ljubica Magda Fiskus. Obtožnica slika dejanje, ki sta ga zagrešila obtoženca tako-le: 2upnik Nikola Grbin bi moral 20. oktobra 1909. opraviti običajno nedeljsko službo božjo v župni cerkvi v Novem gradu. Oblečen v mašno obleko in s kelihom v roki je pristopil k oltarju. Predno je započe l mašo, se je okrenil, da bi po starem običaju prečital in pretolmačil vernikom iz molitvenika neke predpisane molitve. A sedaj se je prigod i lo nekaj tako nenavadnega, tako nepričakovanega in po priznanju župnika samega tako pohujšljivega, kar se vsaj v oni Cerkvi še ni prigodilo in kar je najhujše na stvari, da je to pohujšanje izzval in povzročil župnik Grbin sam. On je namreč, obrnen proti vernikom, naenkrat stegnil roko ter jel kazati s prstom na svojo župijanko Magdo Fiškuš, ki je stala pri prvi stopnici v bližini oltarja, in jel klicati cerkovnika, naj vrže iz cerkve ono brezbožno in nesramno žensko. Ta nepričakovani poziv župnikov na cerkovnika, ki gotovo ne spada med »bogoslužna dejanja«, je seveda moral osupniti vse v cerkvi se nahajajoče vernike, najbolj pa Magdo Fiškuš, ki je na ta način izzvana, odgovorila: »Ako bom morala jaz iz cerkve, boste morali tudi vi, ako nisem jaz vredna biti v cerkvi, niste vredni niti vi.« Sedaj se je župnik še bolj razjaril. Oblečen v mašmiško oblačilo se je oddaljil izpred oltarja, stopil pred Magdo Fiškuš ter jo jel potiskati izpred oltarja dalje v cerkev. Pri tem jo je opetovano s pestjo in molitvenikom vdaril po obrazu in ramah ter ji prizadejal poškodbe, vsled katerih je bila Magda 8 dni nesposobna za vsako delo. Ko je župnik Magdo Fiškuš tako pritiral do sredine cerkve, jo je še enkrat udaril s pestjo in se na to vrnil pred oltar. Toda tudi sedaj šo ni miroval. Jel je zopet klicati cerkovnika, a ker cerkovnika ni bilo od nikoder, se je napotil v zakristijo in med potoma kričal: »Ako no vržete te ženske iz cerkve, ne bom danes maševai, ker ta ženska ni vredna biti v cerkvi.« Magda Fiškuš župniku ni ostala dolžna in mu je odvrnila: »Ako nisem jaz vredna biti v cerkvi, potem tudi vi niste vredni, da berete mašo. Ako nisem jaz vredna biti v cerkvi, potem tudi tega ni vredna vaša gospa.« Ta dejanski stan so potrdile priče Jakovčič, "Spudič in Lesič, a niti župnik Grbin sam ni tajil. Obtoženka Magda Fiškuš je tudi priznala, da se je vse zgodilo tako, kakor je navedla obtožnica. Povedala pa je tudi vzroke, zakaj je župnik tako nastopil proti nji. Ta izpoved je bila tako pikantna, da je sodišče za ta čas izključilo javnost. Fiškuš je namreč izpovedala, da je bila dlje časa žunnikova ljubica in da jo je jel župnik s svojim sovraštvom zasledovati šele, ko ni več hotela služiti njecrovi spolni pohotnosti. Po dognani razora vi je sodišče obsodilo župnika Grbina radi motenja vere v 14 dnevni zapor. Ceso se v LluMjonl vsega ne Izgubi In ne nlft. T«kom minulega leta je bilo pri ljubljanski policiji naznanjenih 841 izgub. Skupna škoda vseh teh je znašala K 19.574*80. V denarju je bilo iagubljenih 15 bankovcev po 100 kron, 12 bankovcev po 50 K, 45 bankovcev po 'JU K in TO oantovoev po 10 kron, 2 alata po 90 K, 6 aiatov po 10 K, 5 peikrotiskih tolarjev, 62 komadov kron in drobiža v znesku 1447 K. Ves ta denar je bil najden v 235 denarnicah. Najdenih ja bilo veo damskih bluz, 5 boa, 5 zavitkov različnega blaga, 1 blazina, 2 čepici, 3 čevlji, zavitek čipk« 1 havelok, 1 hlače, 1 kapuca, 4 ženske jopico, 2 klobuka, 3 kravate, 3 muli, 4 pare nogavic, 4 ogrinjače, 1 ženska obleka, 1 ženski pas, 5 pelerin, 2 površnika, 1 ženski predpasnik, 1 zavitek perila, 1 svilnata ruta, 31 različnih žepnih robcev, 5 parov ženskih rokavic, 1 moška suknja, 3 zavitke svile, 2 moška slamnika, 1 ženska srajca, 5 šerp, 20 ovratnikov, 8 parov manšetov, 4 zavitke trakov, 39 dežnikov, 4 solnčniki, 1 zaboj čaja, 1 namizni prt, 1 kovčeg obleke, 1 harmonika, 13 sprehajalnih palic, 1 sablja, 1 vreča kuhinjske soli, 8 konjskih odej, 3 vozne plahte, slikarsko orodje, 3 posode za mleko, 1 daljnogled, 16 ključev, 2 molitvenika, več knjig, 55 ročnih torbic, 1 torba za spise, 15 zastavnih listkov, 5 šolskih zvezkov, večje število različnih dokumentov in legitimacij, 5 h ranil ničnih knjižic, 4 lorgnoni, 3 srebrni rožni venci, 17 zlatih, 54 srebrnih in 7 niklnastih žepnih ur, 14 zlatih, 65 srebrnih in 2 nikelnasti verižici, 25 parov zlatih uhanov, 16 parov bri-lantnih uhanov, 16 zlatih in 6 srebrnih zapestnic, 18 zlatih in 15 srebrnih obeskov, 32 zlatih prstanov, 6 poročnih prstanov, 5 zlatih in 6 ni-kelnastih očal, 1 srebrna kolajna, 2 dozi za svalčice, 2 zlata in 1 srebrn gumb, 8 zlatih in 4 srebrne kravat ne igle. Najdenih in pri policiji oddanih je bilo 471 reči in sicer 20 bankovcev po 10 K, 13 bankovcev po 20 K in 3 bankovci po 5 kron, 3 zlati po 10 K, več pet kronskih tolarjev in večja svota drobiža. Najdenih je bilo 83 denarnic, 46 ročnih torbic, 5 denarnih listnic, 5 zavitkov blaga, 3 čepice, 2 hlače, 8 klobukov, 3 pare manšetov, 2 para nogavic, 2 ogrinjači, 2 obleki, 14 pelerin, 2 površnika, 3 namizni prti, 2 zavitka perila, 2 boe, 18 žepnih robcev, 15 parov rokavic, 2 naglavni ruti, 6 solnčnikov, 3 zavitki svile, 2 moški srajci, 4 suknjiči, 1 moške spodnje hlače, 3 šerpe, zavitek usnja, 1 zavitek volne s čipkami, 26 dežnikov, 8 sprehajalnih palic, 1 ko-zlova brada, 16 knjig, 2 molitvenika, 18 rožnih vencev, 1 daljnogled, 4 kovčegi z obleko, 13 ključev, 2 zaslužna križca, 11 vencev fig, 1 zavitek igrač, 1 kokoš, 1 pav, 1 kolo, 3 posode za mleko, 1 metla, 2 žepna noža, 10 pasjih torb, 3 konjske odeje, 2 vozni plahti, 3 podobe, 2 revolverja, 1 zavitek smodnika, 1 zavitek svinčnikov, 1 povečalno steklo, 2 škarje, zavitek duhana, 2 ročna vozička, 1 vozna veriga, več ponarejenih ključev, 3 zastavni listki, 1 škat-Ijica za svalčice, 4 hranilnične knjižice, 7 zlatih, 30 srebrnih in 4 nikel-nastih verižic, 13 zlatih in 1 tula uhan, 1 zlata in 2 srebrni broži, 4 poročni prstani, 11 zlatih prstanov, 1 srebrni prstan, 3 zlate igle, 4 zlate naočnike, 1 briljant, 1 srebrni rožni venec, 1 zlata zapona, 8 zlatih in 6 srebrnih zapestnic, 3 škatulje za svalčice, 1 lorgnon in 53 različnih klobukov. Gospodarstvo. •— Pokojninsko zavarovanje pri* vatnih ulužbencev. Da se evidenca ne le zavarovancev, temveč tudi njih družinskih udov omogoči in da se pri likvidaciji rent prepreči vsako nespo-razumljenje ali da ne bodo mogoče družinski udje pomotoma izključeni od prejemanja rent, oziroma donosov za vzgojo, izdal je obči pokojninski zavod cirkularje, katere morajo zavarovanci izpolniti in deželnim mestom zopet vrniti. Opominja se, da je v interesu nas ta vijence v, da pozivu za izpolnjevanje cirkularjev natančno in hitro ugode, ker se na podlagi evidence družinskega stanja napravlja tabele umrljivosti in delonezmožno-sti zavarovancev, kar je zopet podlaga izračunjanju premij. Posledica izpremembe tabel je lahko tudi znižanje premij v korist zavarovancev. — V. emisija delnic Jadranske banke v Trstu. Kakor se nam poroča, je zanimanje za novo emisijo delnic Jadranske banke tako veliko, da se zamore že danes z gotovostjo računati s tem, da bode tudi takrat na subskripcijo izloženi znesek prepisan. Delnice Jadranske banke so notirane na tržaški borzi in je preskočil njih kurz v zadnjem času na 440 kron do 450 K. Se to leto bodo delnice Jadranske banke notirane tudi na dunajski in praški boni, kjer se že danes pojavlja zanimanje za ta naš — za nalaganje denarja zelo ugodni papir. Opozarjamo ponovno na današnji inserat glede nove emisije, kakor tudi na to, da otvarja Jadranska banka ravnokar svojo filijalko v Ljubljani, s čimur bode v znatni meri razširila svoj dosedanji delokrog. — Zadružni tečaj aa Orma pri* redi ravnateljstvo kmetijske lola od j 6. do 11. februarja 11. Pouk bo vsak t dan od 9. do 11. dopoldne m <*- 3. do » 4. popoldne. Na sporedu tečaja so sledeča predavanja; Važnost kmetijskega zadružništva. Različne vrste kmetijskih zadrug in njih naloga. Uredba in poslovanje živinorejskih zadrug, mlekarskih zadrug in vinarskih zadrug. Važnost, uredba in poslovanje denarnih zadrug. Zadružno knjigovodstvo s praktičnim izgledom. — Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se oglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Podpore potrebni vnanji udeleženci dobe plačano železnično vožnjo do Novega mesta in za hrano in prenočišče po 2 K na dan. — Nakup konj za vojaštvo. Skupno vojaško ministrstvo je skleni!**, da v piiLočuj^ kolikor le mogoče za vojaštvo potrebnih konj nakupi pri konjerejcih samih, in ne pri pre-kupcib. Taki kopji se pa ne bodo nakupovali samo »pomladi in jeseni v za to posebno določenih krajih, ampak tudi med letom na onih krajih, kjer se nahajajo, torej pri konjerejcih samih. Za Kranjsko m »di za na-kun» *r pošte v nakupovalna koTTiisija za remonte št. 8. v Mariboru. Tej je treh* naznaniti, koliko, kje in kakšne konje ima kdo na prodaj. Pripomni se, da bo ta komisija kupovala konje za ježo, za lahko kakor tudi za težko vožnjo. — Železnica in zimski šport. Ravna^ljtv o drž. železnic v Tr6tu razglaša: Oni Ttniki, ki obiskujejo zimskosportne kraje na Koroškem in Kranjskem in imajo pri vožnji po železnici pri sebi tudi za izvajo svojega športa potrebno orodje, so često zlasti pri povratni vožnji v voliko nadlego drugim potnikom, ker se jim trjajo ostanki snega na obleki, smučin in drugem orodju. Da se od pomore temu nedostatku, se bo ob nedeljah in praznikih pri vlakih št. 708, 507, 14 in 11, s katerimi se — kakor skušnja uei — vozi večina ljubiteljev zimskega športa ob teh dneh, rezerviralo po potrebi v vozen II f. razreda oddelke z napisom: »Šport«. Ti vozni oddelki so rezervirani izključno za ljubitelje zimskega špDrta in ni za to doplačati nikake pristojbine. Prometni časi gori omenjenih vlakov so sledeči: Trst c. kr. d. ž. odhod 7*30 zjutraj in 1*05 popoldne, Gorica d. k. odhod 9*00 dopoldne in 3*07 popoldne, Bistrica - Bohinjsko jezero piihod 10*31 dopoldne in 4*57 popoldne, Bled prihod 10*53 dop. in 5*33 pop., Jesenice prihod 11*07 dopoldne in 5*53 popoldne, Jesenice odhod 4*41 popoldne in 6*47 zvečer, Bled odhod 4*54 popoldne in 7*05 zvečer, Bistrica - Bohinjsko jezero odhod 5*15 popoldne in 7*36 zvečer, Gorica prihod 6*27 zvečer in 9*08 po noči, Trst c. kr. d. ž. 7*58 popoldne in 11*10 po noči. — C. kr. državno - železniško ravnateljstvo v Trstu. — Italijanska izvozna banka na Srbskem. Neka italijanska finančna skupina je napravila srbski vladi ponudbo, da ustemovi . J5v.??mgradu izvozno banko s kapitalom 8 milijonov frankov, ki bi podpirala izvoz predvsem v Italijo, Egipt itd. Skupina zahteva za svoj projekt dalekosežne ugodnosti. — Izšel je vanje v Indijo. C. kr. trgovsko ministrstvo je glede na položaj avstrijskih podanikov, ki iščejo v Indiji dela in zaslužka, dobilo sledeče obvestilo: V zadnjem času 6e prav pogosto dogaja, da prihajajo avstrijski državljani preko Trsta v Bomba v v Indiji iskat dela in zaslužka, ne da bi prej poznali ondotne delavske razmere. Večina teh ljudi je poleg tega brez denarnih sredstev. V Indiji opravljajo razne obrte v splošnem domačini, ki delajo takorekoč napol zastonj. Tista peščica Evrop-cev, ki najde v Indiji zaslužek, so strokovno izvežbanl delavci, n. pr. strojevodje, mehaniki, elektrotehniki itd. Vsi ti pa morajo poleg svojega strokovnega znanja biti vešči poleg angleščine tudi jezika, ki ga govore domačini.Takih služb pa je malo in še pri teh dajejo prednost Angležem. V takih razmerah se mora resno svariti pred nepremišljenim izseljevanjem v Indijo. Izjava polnoštevilnega odbora cerkljanske podružnice »Slovenskega planinskega društva«. Z ozirom na dopis v »Novem Času« od 20. januarja 1911, št. 3, v katerem nepoznani dopisnik neosnovano napada cerkljansko podružnico »Slovenskega planinskega društva«, češ, da se njen načelnik krčevito brani, preskrbeti v kočo na Poreznu sv. razpelo, dasi se je to od njega večkrat zahtevalo ter da v prostorih naše planinske koče uganjajo brezverci svoje »orgije« — pribije polno« Številni odbor sledeče: Raaen gosp. dr. Knavsa, tukajšnjega dekana, ki je v obliki opazke v spominski knjigi na Poraznu omenil, da pogreša v kodi sv. raspela, od« boru ni nihee izrazil kake tozadevno zahteve ali želje. A pel u jemo na resnicoljubnost dopisnika, da jaaao pove: Maj, kdo in od koga je večkrat zahteval, da naj ae preskrbi sv. raz- pelo na Forezen — ter mu -auru poslužimo z »novico«, da je sv. razpelo že od lanskega poletja v koči na Poreznu. Izraza »orgije« pa dopisnik menda ne razume, sicer bi se bil previdne je izrazil. Ker razun dopisnika nihče ne ve za take orgije, zahtevamo, da nam navede posamezne fakte. Silvestrov večer pa niso praznovali samo Člani naše podružnice, temveč so bili z njimi tudi člani drugih podružnic, pa tudi Kredarica je imela ta večer, in sicer ne prvikrat svoje odlične goste. Sicer pa odbor nima članov pod kuratelo in ne more nikomur zapovedati, kdaj sme, ali ne sme kam iti. Polnoštevilni odbor izreka na tem mestu obžalovanje, da se dobi med slovensko inteligenco človek, ki skuša z lažjo in obrekovanjem škodovati društvu, ki po možnosti deluje za prospeh slovenskega planinstva in se kljub temu, da se ga večkrat izziva, vzdržuje vsakega umešavanja v slovensko politiko. Ta izjava se je poslala sledečim listom: »Slovenski Narod«, »Novi Cas«, »Soča« in »Slovenec«. Cerkno, dne 23. januarja 1911. Za odbor: Podružnice Slovenskega planinskega društva v Cerknem, Goriško Stres Anton, 1. r, t. č. načelnik. Bonač Janez l. r« t. č. tajnik. Poslano. Foulardna svila od meter l K 15 vin naprej sa bla*o in obleke. Franko in se oe*rlnj«*ii*> se po Bilja na dom. Bogata izbira vsorotv as posije s prvo pošto Ta varna aa avli o HfBBfberi, Zurleb. 2 62 Že stoletja znani JIATTOni^ Mi alkalična kislina kot podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih varili, Marijinih lažnih, Frančiskovih lažnih vedno sijajno preizkušena.. edina slovanska 9 ura za telovadce-. Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana n Muhi m n. Ljubljana S?, Petra testa ■ H O a N a e 3 a i i - — ^ - ■ mm v 16S m m smili izborno delate dobro antiseptiična Melusine ustna in zobna voda *i «»»».. ""t—*: in odatraniaia neprijetno sapo is asi 1 steklenica s navodilom I arama* Deželna lekarna Milana Leusteka v Maallami, Raslim cesta Mar. t poleg Franc Joietovega jubilejnega nostm. V tej lekarni dobivajo idravila tudi členi bolniških blagajn jož. teleiniče, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljabljani. atola nI n s mliis la zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite ml zopet tri steklenice ^ašc^Izborno delujete vad"katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-atranja neprijetno sapo Iz ust Za ohranjenje zob In osveienje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovlć, kr. aoan meštar.