Četnik IX. Celovec, petek, IG. julij 1959 Štev. 2S (G3&) GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Posamezni izvod 1.30 šiL, mesečna naročnina 5 šilingov. E Jugoslovanski veleposlanik Vučinič obiskal Koroško Od minule sobote do srede tega tedna je bil na Koroškem na obisku veleposlanik FLR Jugoslavije v Avstriji, pooblaščeni minister Drago Vučinič s svojo so-progo. Med svojim uradnim obiskom od ponedeljka db' srede je jugoslovanski veleposlanik obiskal v ponedeljek deželnega glavarja Wedeniga, v torek pa namestnika deželnega glavarja Ferlitscha ter se z njima razgovarjal o skupnih problemih in možnostih nadaljnje krepitve sodelovanja obeh sosednih dežel. Razgovori pri obeh predstavnikih Koroške so potekali v prijateljskem duhu. Deželnemu glavarju je veleposlanik izročil 50 knjig kot darilo za javno ustanovo. V ponedeljek popoldne je veleposlanik sprejel delegacijo koroških Slovencev pod vodstvom predsednika Demokratične fronte delovnega ljudstva dr. Petka in se z njo zadržal dalj časa v prijateljskem razgovoru. Ob tej priložnosti je predsednik Demokratične fronte povabil ministra s soprogo na večerjo, ki jo je v počastitev njunega obiska priredil v hotelu »Korotan« v Sekiri. Na večerji so bili poleg visokega gosta in njegove soproge navzoči še šef Urada za zvezo FLRJ v Celovcu, svetnik veleposlaništva Dušan Bravničar s soprogo in ostali člani Urada za zvezo s svojimi soprogami, nadalje zastopnik gospodarskih podjetij LR Slovenije dr. Zidarič z ženo ter zastopnik Tanjuga na Dunaju Branko Škrinjar in dopisnik Slovenskega poročevalca in Radia Ljubljana v Celovcu Jože Žižek. Od koroških Slovencev so bili navzoči predstavniki vseh naprednih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Na zdravico predsednika Demokratične fronte, ki je izrekel odličnemu gostu in njegovi soprogi prisrčno dobrodošlico in v kateri je poudaril pomen tega obiska za utrditev in razvoj miroljubne politike, ki jo v splošnem in še posebej napram sosedom vodi FLR Jugoslavija, je veleposlanik Vučinič odgovoril, da ga posebno veseli, da more ob priložnosti svojega obiska na Koroškem pozdraviti tudi koroške Slovence. Posebno se je dotaknil sedanje mednarodne situacije ter Poudaril veliki pomen miroljubne politike Jugoslavije in njeno prizadevanje za čim boljše odnose s svojimi sosedi. Ko je govoril o prijateljskih odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo je posebno podčrtal Pomembno vlogo koroških Slovencev pri krepitvi teh odnosov in izrazil prepričanje, da bodo prijateljski odnosi med Nepojmljivo zadržanje Dunaja do kmetijske šole v Podravljah Zvezno ministrstvo za trgovino in obnovo je 9. julija 1954 brez navedbe vzrokov že drugič odbilo prošnjo Slovenske kmečke zveze za dovoljenje uvoza gradbenega materiala, ki ga je Glavna zadružna zveza LRS podarila kot pomoč za dozidavo poslopja kmetijske šole v Podravljah. Kakor smo že svojčas poročali, je prvo Prošnjo v ta namen isto ministrstvo odbilo 30. aprila 1954. Takšno zadržanje trgovinskega ministrstva in njegov odnos do kmetijske šole v Podravljah sta našemu ljudstvu toliko manj razumljiva, ko po drugi strani zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ni pripravljeno odobriti subvencije, ki bi omogočila izvedbo adaptacije na poslopju kmetijske šole v Podravljah. Kot vse kaže, hočejo merodajni ^ obeh dunajskih ministrstvih preprečiti, da bi imeli avstrijski državljani slovenske £arodnosti na Koroškem ustrezne in enakopravne pogoje za strokovno šolanje in v*gojo svojega kmetijskega naraščaja. obema državama tudi v največjo korist koroških Slovencev. Na koncu je nazdravil dobremu sosedstvu in prijateljstvu med Avstrijo in Jugoslavijo. V torek si je jugoslovanski veleposlanik ogledal nekatera podjetja, med drugimi tovarno KESTAG v Borovljah in našo tiskarno v Podljubelju, popoldne pa si je ogledal porušeni partizanski spomenik v Št. Rupertu pri Velikovcu in centralno skladišče Zveze slovenskih zadrug v Sinči vesi Istega dne zvečer je šef Urada za zvezo FLRJ v Celovcu Dušan Bravničar priredil na čast visokemu gostu v Modri dvorani Doma glasbe v Celovcu sprejem, na katerem so se zbrali najvidnejši predstavniki javnega življenja na Koroškem. Med odličnimi gosti so bili navzoči deželni glavar Wedenig, namestnika deželnega glavarja Krassnig in Ferlitsch, svetnik deželne vlade Radcr, ravnatelj deželnih uradov dr. Newole, prezident delavske zbornice in narodni poslanec Truppe, celovški župan Graf, varnostni direktor Veleposlanik FLRJ Drago Vučinič v razgovoru s predsednikom DFDL tov. dr. Fet-kom, ki je visokemu gostu in njegovi soprogi na čast priredil večerjo v hotelu „Koro-tan“ v Sekiri. Korytko^ direktor deželnega muzeja dvorni svetnik dr. Moro, šef kulturnega urada pri deželni vladi dr. Rudan, angleški generalmajor Robert Elliot Urquhart in italijanski konzul dr. Roberto Cer-chione. Na sprejemu so bili navzoči tudi predstavniki naših slovenskih organizacij. Pred zaključkom svojega obiska je veleposlanik Vučinič v sredo obiskal župana glavnega mesta dežele gospoda Grafa in po ogledu še nekaterih podjetij in ustanov odpotoval iz Koroške. Za slovo so koroški Slovenci poklonili šopek nageljev. Na Dan vstaje bo Slovenija proslavila 10. obletnico SNOS Slovenija praznuje 22. julija Dan vstaje. Razen krajevnih proslav s kulturnimi prireditvami in akademijami booo letos glavne proslave v Beli krajini, ki je bila središče partizanstva in revolucije in kjer so zrasle prve oblike ljudske oblasti v Sloveniji. Krajevne proslave v Beli krajini so se že pričele minulo nedeljo in se bodo vrstile vse do 22. julija, ko bo glavna proslava v Črnomlju. V okviru teh proslav bodo v zgodovinskih krajih NOB širom vse Bele krajine odkrili 19 spominskih plošč in tri spomenike, v Črnomlju pa velik spomenik vsem žrtvam minule vojne. Odbor za prireditev proslav je vključil v slavnosti tudi gospodarsko razstavo v Črnomlju, na kateri bo prikazana vsa pomembna gospodarska dejavnost in po osvoboditvi doseženi napredek Bele krajine. Hkrati s praznovanjem Dneva vstaje bo letos Slovenija proslavila v Črnomlju tudi 10. obletnico prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je bil izvoljen na zgodovinskem Kočevskem zboru slovenskih ljudskih poslancev. V počastitev tega jubileja bo imela Ljudska skupščina LR Slovenije kot uvod v proslavo Dneva vstaje in 10-letnicc SNOS v Črnomlju slavnostno sejo v obnovljenem kulturno-prosvetnem domu, v katerem je pred desetimi leti med narodnoosvobodilno vojno zasedal SNOS. Po slavnostni seji slovenske Ljudske skupščine bo v gozdiču nedaleč od Črnomlja osrednja slavnostna prireditev z velikim ljudskim zborovanjem. Na podlagi dosedanjih prijav pričakujejo, da se bo slovesnosti 22. julija v Črnomlju udeležilo okrog 60.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije in bližnjih krajev Hrvatske. Pred podpisom pogodbe o balkanski zvezi Kakor poroča Tanjug iz Beograda in Aten, sta govornika obeh zunanjih ministrstev, v Atenah grški zunanji minister Stefanopulos sam, v Beogradu pa Branko Draškovič, na nedavnih tiskovnih konferencah izjavila, da bodo pogodbo o trojni balkanski zvezi zunanji ministri Jugoslavije, Grčije in Turčije podpisali dne 21. julija po zaključku svoje konference, ki se bo jutri, dne 17. t. m. začela na Bledu. Na konferenci zunanjih ministrov treh držav bodo proučili načrt pogodbe, ki so ga izdelale in dne 5. t. m. dogotovile posebne delegacije na osnovi sklepov ob priložnostih obiskov maršala Tita v Turčiji in v Grčiji ter v smislu Ankarskega sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju med tremi državami. Besedilo pogodbe o trojni zvezi bodo nato vnesli v Ankarski sporazum in ga predložili zakonodajnim skupščinam Jugoslavije, Grčije in Turčije v ratifikacijo. Glasovi o skorajšnji rešitvi tržaškega vprašanja Bolj na tihem, v ozadju trenutno najbolj aktualnega političnega dogajanja okoli indokitajskega premirja še vedno trajajo razgovori med angloameriškimi predstavniki na eni ter jugoslovanskimi in italijanskimi na drugi strani za provizorično rešitev tržaškega vprašanja. Le kdaj pa kdaj prodre kaka vest o teh pogajanjih v javnost; vsakokrat pa je potem v tej ali oni obliki govora o več ali manj skorajšnji rešitvi vprašanja. Iz Rima je na primer te dni poročal tisk, da so z zavezniške in italijanske strani že izvedene vse priprave za hiter in brezhiben prevzem upravnega aparata v coni A STT, čim bo pripadla Italiji. V Rimu računajo tudi s tem, da bo s strani italijanskega parlamenta rešeno tržaško vprašanje v smislu zgoraj omenjenih po-gajanj in ustreznih dogovorov, še preden bo parlament dne 6. avgusta šel na počit- nice. Poslovilne prireditve prve letošnje jugoslovanske otroške kolonije v mladinskem domu „Sonnenland der Klnderfreunde" v Sekiri se je udeležil tudi veleposlanik FLRJ na Dunaju Drago Vučinič s soprogo. Slika ga kaže v krogu ostalih gostov prireditve. Levo poleg njega voditeljica počitniških domov socialistične organizacije „Kinderfreunde“ gospa Herzogova, proti desni pa soproga veleposlanika, zvezni svetnik Sima. celovški pod- | župan Pogatschnig s soprogo in šef Urada za zvezo FLRJ, svetnik veleposlaništva Dušan 1 Bravničar s soprogo. Iz jugoslovanskih uradnih krogov pa prihaja vest, da so pogajanja »v zadnji minuti« naletela na oviro, ker baje Italijanom ne gre v račun, da bi slovenskemu prebivalstvu, ki bi s provizorično rešitvijo tržaškega problema prišlo spet pod Italijo, zagotovili določene pravice. Treba bi namreč bilo dati krajevno avtonomijo, morda slično,, kot jo ima nemško prebivalstvo v Južnem Tirolu. Za „malo suverenost” Zap. Nemčije V Londonu so bili minuli teden razgovori med predstavniki ZDA in Velike Britanije o vprašanju vrnitve suverenosti Zapadni Nemčiji. Zapadna Nemčija namreč terja suverenost zlasti, ker se uresničevanje Evropske obrambne skupnosti zaradi francoskega zavlačevanja noče premakniti z mrtve točke in s še posebnim poudarkom v zadnjem času, odkar je Sovjetska zveza svoje okupacijsko področje — Vzhodno Nemčijo — proglasila za suvereno državo (kako ta »suverenost« iz-gleda, je seve drugo vprašanje — op. ured.). Londonski razgovori, na katerih tretja zapadna velesila Francija ni sodelovala, so bili zaključeni minulo nedeljo. Izdelali so načrt štiristranske pogodbe, ki naj bi jo sklenile tri zapadne sile z Zapadno (Nadaljevanje na 8. strani) Naša mladina in fizkultura Napredek, ki vedno bolj zajema naše vasi, zahteva, da se posebno posvečamo naši mladini. Njeni vzgoji na prosvetnem polju je že od nekdaj veljala naša skrb. Odkrito moramo pa priznati, da smo jo zanemarjali v športni vzgoji. Znano je namerno zaviranje fizkultur-nega udejstvovanja v času ko so vodili narodno življenje koroških Slovencev razni licemerni gospodje, ki so grozilno dvigali roke proti pohujšanju, to je fizkulturi. S tem seveda niso zatrli naprednega duha mladega človeka, ki je kljub temu iskal športnega udejstvovanja, čeprav ni bilo slovenske fizkulcurne organizacije. Progresivne sile pa so odprle tudi pri nas vrata napredku in širokemu razvoju. Ustanovljena je bila mladinska organizacija, ki si je zastavila za cilj tudi telesno vzgojo našega človeka. Razni mladinski dnevi so bili po množičnih nastopih živa priča iskrenega veselja mladincev in mladink za športno izživljanje. Želja po še večjem razmahu fizkultumega življenja je privedla leta 1948 do ustanovitve samostojne „Slovenske fizkulcurne zveze“. Zveza je posebno dvignila pri slovenski mladini zanimanje za smučarstvo, ki ima na Koroškem najboljše pogoje za razvoj. Zgradili smo si 60-metrsko skakalnico v St. Janžu v Rožu in prvič so tudi naši fantje leteli po zraku. Razni smučarski tečaji, ki so združili mlade športnike iz vseh krajev naše zemlje, so utrdili naši mladini zavest, da tudi ona nekaj zmore. Ustanovljeni so bili tudi nekateri nogometni klubi in tudi tukaj se je pokazalo zanimanje. V poznejših letih pa je zajel našo fizkulturo nek zastoj in sicer deloma po krivdi posameznikov na vasi, v še večji meri pa, kar je treba odkrito priznati, zaradi popuščanja delovanja naše centralne športne organizacije. Kajti stališče, da nam vsakoletna mednarodna smučarska prireditev zadostuje, gotovo ni pravilno. Če bi se namreč postavili na to stališče, bi zaprli vrata množičnosti in dosegli ravno nekaj nasprotnega od tega, kar hočemo. Fizkultura ne sme biti stvar posameznika, temveč mora vključiti čim več mladih ljudi. To stremljenje se vedno bolj uveljavlja povsod, kjer je fizkultura stvar vzgoje človeka in ne cirkuška atrakcija. Posebno pa se mora to uveljaviti pri nas, kjer naj ‘bo ravno fizkultura del izobrazbe našega človeka, katere mu šola ni mogla ali bolje ni hotela dati v zadostni meri. Širok razmah fizkulture pa bomo dosegli le, če bodo ljudje na vasi in v centralni organizaciji res razumeli pomen telesne vzgoje. V zadnjem času je na žalost naša fizkulturna centrala precej počivala. Razen vsakoletne smučarske prireditve v Šent Janžu v Rožu in nekaj nastopov posameznih smučarjev ni bilo nobene dejavnosti. Delo, ki bi ga morala opraviti za posamezna vključena društva Zveza, je bilo večinoma prepuščeno posameznikom ali pa ni bilo opravljeno. To je seveda škodovalo društvom in zaviralo njih delo. Kljub temu pa naša mladina ni počivala ter je sama ustanovila v tem času fizkuleumo sekcijo v Bilčovsu na Gurah ter Športno društvo v Za-ihomou v Ziljski dolini. Prav to pa kaže, da naša mladina hoče fizkultumega udejstvovanja. Kajti polet in navdušenje pri graditvi smučarskih skakalnic, kjer je naša mladina žrtvovala mnogo prostovoljnih delovnih ur ter delala celo ponoči, so nam dokaz njene neomajne volje. Ta naša kmečko-delavska mladina, ki se kljub napornemu poletnemu delu ob sedanjem pomanjkanju delovne sile posveča fizkulturi, zasluži brez dvoma podporo nas vseh, posebno pa mladinske organizacije. Fizkultura, ki nam vzgoji telesno in duševno krepkega človeka ter ga prepoji z duhom prijateljstva in medsebojnega spoštovanja med narodi, je brez dvoma tudi pri nas na Koroškem bistvena naloga naše mladinske organizacije. Zakaj torej ni prišlo pri nas do večjega razmaha fizkulcurne dejavnosti? Morda je le še preveč stare miselnosti, ki meni, da fizkultura ni za našo pretežno kmečko mladino. Nepomembno pa sigurno tudi ni dejstvo, da fizkulturniki včasih niso našli pri centralni organizaciji zadosti opore ter tako počasi postali pasivni. Čas je, da uvidimo napake in začnemo z delom, ki naj 'bo široko zasnovano, to se pravi množično. Vsak mladinec in mladinka naj najdeta svoje mesto v fizkulturi. Le tako bo namreč služila fizkultura vzgoji naših ljudi. Izbrali pa bomo lahko tudi najboljše, da zastopajo naš vrhunski šport. Treba je samo poiskati in proučiti razne lokalne možnosti fizkultumega dela in videti zakaj se mladina zanima in kje so dane možnosti za šport. Ponekod bi radi igrali nogomet, nimajo pa primernega igrišča, mogoče bi se pa dobilo igrišče za Pereče vprašanje: Učna mesta in zaposlitev za štirinajstletne Stotisoče šolskih otrok je te dni v vsej Avstriji nastopilo pot v počitnice, okoli 142.000 pa jih je za vedno zapustilo osnovnošolske klopi. Vsi ti številni dečki in deklice povzročajo staršem nove skrbi, kajti za te štirinajstletne se pričenja vstop v življenje, odnosno za njih naj bi se življenje pričelo z izbiro priprave na poklic in uvrstitev v delovni proces. Letnik, ki je letos izstopil iz ljudskih šol, je najštevilnejši v preteklih in bodočih desetletjih. Dočim pred letom 1953 število iz ljudske šole odpuščenih otrok davno ni doseglo stotisoč, je lani narastlo na 132.000, letos pa je doseglo rekordno število 142.000. Ta množica otrok je iz rojstvenega letnika 1940. V nadaljnjih vojnih letih je pričelo število rojstev nekoliko upadati ter bo do leta 1958 tudi število iz ljudske šole izstopivše mladine nazadovalo za okoli 10 do 20.000. S koncem močnih vojnih rojstvenih letnikov pa bo število iz ljudske šole izstopivše mladine spet padlo pod število stotisoč. Okoli tretjina vseh iz šole odpuščenih mladih ljudi stremi za primernim učnim mestom. Za letnik, ki je letos zapustil šole, računajo, da bi bilo potrebnih 90.000 učnih mest. Minulo leto se je potegovalo 83.000 štirinajstletnih za učna mesta, toda le 70.000-im je bilo mogoče ustreči in to kljub zakonu o nastavitvi mladine ter intenzivni propagandi in drugim naporom. Za letnik, ki je letos zapustil ljud- apt ske šole in za ostanek iz prejšnjega leta, bi bilo v prihodnjih mesecih potrebnih 100.000 učnih mest. To je vsekakor zelo visoko število, če upoštevamo, da so bila v preteklem letu številna prosta mesta izčrpana. Upravičena je torej bojazen, da bo od teh stotisoč prosilcev za učna mesta ostalo nekaj desettisoč mladih ljudi brezposelnih. Posebno neugodno je stanje za dekleta, ker komaj četrtina prostih mest pride zanje v poštev. Za vsaj delno premostitev teh težkoč, ki naj bi kolikor mogoče preprečila nevarnosti brezdelja mladoletnih, obstoja vrsta predlogov socialistične mladine. Splošna zahteva naglaša zadosti delovnih mest ter zagotovljene pravice mladih delavcev. V koliko jih bodo mogli uresničiti je odvisno od raznih okoliščin. V prvi vrsti predlagajo, da je treba zakon o obvezni nastavitvi mladine razširiti in izboljšati. Izjemne določbe zakona naj bi se znatno omejile, znesek za odvezo pa naj bi se znatno povišal. V minulem letu se je namreč mnogo obratov odtegnilo obvezni nastavitvi mladine na podlagi izjemnih določb ali pa so raje plačevali zelo nizko odvezo v znesku 75 šilingov na mesec. Resno razpravljajo o načrtu, da bi v krajih, kjer je posebno številna mladinska brezposelnost, uvedli polovični čas zaposlitve učencev. Predlagajo, da bi učenci en teden delali, drugi teden pa obiskovali poklicne šole. Kot važen prispevek k rešitvi tega perečega vprašanja predlagajo uvedbo obveznega devetega šolskega leta. Na ta način upajo doseči za gospodarstvo nek premor in vsrkati največji prebitek najmočnejših šolskih letnikov. Uvedbi obveznega devetega šolskega leta se protivi UVP, ki trdi, da bi ta ukrep obremenjeval kmetijstvo. Temu nasproti postavljajo, da bi se deveto šolsko leto v podeželskih občinah omejilo na zimske mesece, da bi bilo omogočeno sodelovanje štirinajstletnih pri poletnih delih v kmetijstvu. Učinek teh načrtov bi bil, če bi bili izvedeni, da bi enkratno ali prehodno odstranili perečo krizo. V bodočih letih bo treba z načrtno investicijsko politiko skrbeti, da bodo številni letniki, ko bodo končali svojo učno dobo, tudi dobili zaposlitev v industriji in obrti. Reševanje problema mladinske brezposelnosti se ne sme spremeniti v problem brezposelnosti starejših. Zaradi tega je potrebno, da se z investicijami razvija industrija in obrt, da bo na razpolago čimveč delovnih mest, predvsem tudi za ženske delovne moči. Čimveč zaposlenih delovnih sil omogoča tudi brezhibnejšo in zadovoljivo socialno oskrbo. Čim več bo možnosti za delo, tem manj bodo ogroženi starejši delavci in čim bolj bo odsluženim delavcem zagotovljena odgovarjajoča starostna renta, tem raje bodo brez strahu in zagrenjenosti prepustili delovna mesta mlajšim tovarišem. Velika poplavna katastrofa na obdonavskem področju Vsa Avstrija je zadnji teden pod težkim vtisom strahovite poplavne katastrofe, ki je zajela ogromno obdonavsko področje od obmejnega nemškega mesta Passau preko Linza do Dunaja. Tri dni trajajoče neprestano deževje nad deli Bavarske ter v Avstriji zlasti nad Solnogra-ško je povzročilo takšno porast voda, kot. je v zgodovini teh krajev še ne pomnijo. Poplave so tokrat zavzele še mnogo večji obseg kakor leta 1899 ter spremenile raz-sežne rodovitne predele Bavarske, v Avstriji pa širok pas Gornje in Nižje Avstrije v strahovito puščavo. Vode so se najhujše razdivjale na nemški strani v Passau, kjer se stekata v Donavo reki Ilz in Inn, na avstrijski strani pa so najtežje prizadeta mesta Linz, Ybbs, Pochlarn, Melfe ter na stotine večjih in manjših krajev in mestec vzdolž vse Donave proti Dunaju. V Linzu je voda zalila v nižje ležečih delih mesta hiše do streh, povsod pa je rušila ceste, mostove, železniške proge, nasipe ter uničevala in z naplavinami opustošila zoreča žitna polja. Mnogi kraji so bili popolnoma odrezani in zaliti z vodo, prebivalci, ki se niso pravočasno umaknili, so iskali rešitve na strehah ter ponekod brez hrane in pitne vode čakali tudi po dva in tri dni na rešilno pomoč. Spričo ogromnega obsega poplavljenega ozemlja, so bila reševalna dela zelo otežkočena, ker je zmanjkalo čolnov in reševalnega orodja. Razen orož- ništva, gasilcev, pionirjev, Rdečega križa so prihitele na pomoč tudi ameriške in sovjetske vojaške enote. Obseg po katastrofi povzročene škode je tako strahovit, da ga zaenkrat še ni mogoče preceniti. Samo v Linzu je bilo okrog tisoč hiš in drugih objektov pod vodo. 15.000 ljudi so marali evakuirati. Iz prvega pregleda, ki ga je dal zgornje-avstrijski deželni glavar, je razvidno, da je samo na Zgornjem Avstrijskem voda zajela 20.000 hiš in da so jih morali evakuirati. Samo v tej zvezni deželi je bilo porušenih 133 mostov, razdejanih 200 cest, na 17 mestih prekinjenih železniških prog, dočim je moralo nad 150 tovarn in obratov ustaviti delo. Nad 50.000 hektarov obdelane zemlje je bilo poplavljenih in je uničena letošnja žetev na področju, ki je tako veliko kakor polovica vse Koroške. Zgornja Avstrija pa je samo del tistega avstrijskega ozemlja, ki ga je poplava katastrofalno prizadela. Spričo strahotne nesreče, ob kateri je deset tisoče ljudi zgubilo svoje domove in strehe ter rešilo samo golo življenje, je zvezna vlada v svojem proglasu zagotovila, da bo storila po svojih močeh vse za omilitev bede prizadetega prebivalstva. Hkrati pa je vlada poudarila, da bo zaradi razsežnosti katastrofe potrebna tudi privatna pomoč vseh avstrijskih državljanov. Vlada poziva vse prebivalstvo, da zaenkrat z denarnimi prispevki na konto 9.000 poštne hranilnice pomaga lajšati gorje svojih hudo prizadetih sodržavljanov. Avstrijska sindikilna zveza je pozvala zlasti delavce in nameščence, da priskočijo po svojih močeh na pomoč ter je kot svoj prispevek k tej zbirki že dala na razpolago pol milijona šilingov. Tudi druge večje organizacije so že prožile prvo pomoč. Prepričani smo, da se bodo pozivu vlade in klicu katastrofalno prizadetih avstrijskih pokrajin po pomoči odzvali tudi ljudje po naših krajih ter vsak po svojih močeh pomagali lajšati trpljenje in nesrečo. Na svoji seji v torek je ministrski svet sklenil ustanovitev avstrijskega nacionalnega komiteja, ki bo imel nalogo, da vskladi ukrepe pomoči, da čim prej ugotovi obseg prizadete škode in da pod-vzame primerne ukrepe za popravo škode, ki jo je povzročila poplavna katastrofa. ______ odbojko itd. To so vprašanja, ki jih je treba pretresti. Naša fizkulturna organizacija naj bi posvečala posebno pozornost onim športom, ki so poceni ter jih lalko izvedemo. Namizni tenis, odbojka in košarka bi bile mogoče tudi pri nas izvedljive. Težje je že z nogometom. Kompletna oprava za nogometno moštvo z žogo stane 3.800 šilingov, torej vsota, ki jo društva težko zmorejo. Seveda pa naj tudi nogometu ne bodo zaprta vrata, temveč se mu prav tako posvetimo, če je dana možnost. Prepričan sem, da je še nešteto možnosti tako v telovadbi kakor v raznih športnih disciplinah. Če bomo res prijeli za delo in pokazali naši mladini pripravljenost in voljo, potem uspehi ne bodo izostali. Postavlja se problem sposobnih ljudi, ki bodo v stanu strokovno in organizacijsko voditi. Toda to je sekundarna zadeva, ki se bo brez dvoma dala nekako urediti. Saj je med nami gotovo nekaj srednješolcev in študentov-šport-nikov, ki bi radi pomagali med poletnimi in zimskimi počitnioami pri fizkulturnem delu, drugi, ki niso fizkulturniki, pa vsaj organizacijsko lahko sodelujejo. S ponosom pa lahko ugotovimo, da so nam tudi slovenske športne organizacije zelo šle na roko, če smo jih pro- sili za pomoč. Saj je ravno Smučarska zveza Slovenije stavila na razpolago svojega trenerja za naše tečaje in je našim mladincem že tako priljubljeni inženir Stanko Bloudek napravil načrte za dve skakalnici. Brez dvoma bi bile mladinske in športne organizacije Slovenije pripravljene čim bolj sodelovati z nami ter tudi v okviru možnosti s svojimi izkušnjami pomagati, če bi bila naša organizacija res aktivna. Tudi sodelovanje s sorodnimi avstrijskimi organizacijami bi se lahko postavilo na trdnejše temelje, če bi se naše športno delovanje razširilo in utrdilo. V avstrijski smučarski zvezi, kjer smo vključeni, vlada res športno vzdušje, ki ne pozna šovinizma, kar je brez dvoma tudi zasluga naših športnikov, ki so pokazali svojim avstrijskim kolegom, da so aktivni ter znajo gojiti šport v pravem smislu. Ne prepuščajmo vzgojo naše mladine gospodom s temno miselnostjo, ki bi jim celo fizkultura ne bila več pohujšljiva, če bi z njo dosegli svoje podle cilje, namreč zatreti vsako napredno mišljenje ter odvesti mladino od borbe za boljše življenje. Naš odgovor naj jim bo pospešena fizkulturna delavnost v naših mladinskih vrstah, iz katerih naj izide zdrav, pošten in veder borbeni rod. Beograd. — Po ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov med FLRJ in Albanijo je jugoslovanska vlada te dni imenovala opolnomočenega ministra v državnem tajništvu za zunanje zadeve Predraga Ajtiča za poslanika v Tirani, kamor bo v kratkem odpotoval. New Delhi. — Uradno je bilo objavljeno, da je indijska vlada imenovala dosedanjega stalnega indijskega delegata pri OZN Radžešvara Dajala za veleposlanika v FLRJ. Dajal je prvi indijski veleposlanik v Jugoslaviji, ki bo imel svoj stalni sedež v Beogradu. Svoj novi položaj bo prevzel meseca oktobra. Teheran. — Sovjetski veleposlanik v Teheranu je pri zunanjem ministrstvu Perzije vložil protest proti pogajanjem o obrambnih vprašanjih med Perzijo in ZDA. V svojem protestu se Sovjetska zveza naslanja na pogodbo med Perzijo in ZSSR iz leta 1927 po kateri se obe državi odrekata kakršnemu koli vojaškemu povezovanju, ki bi bilo naperjeno proti pogodbenemu partnerju. Perzija je sovjetski protest zavrnila. Washington. — Z novim zakonskim osnutkom, ki ga je že odobril ameriški predstavniški dom in ki ga sedaj proučuje senat, hočejo v ZDA spet uvesti smrtno kazen za vohunstvo tudi v mirnih časih. Sarajevo. — Skupina muslimanskih romarjev iz Bosne in Hercegovine je te dni odpotovala v mohamedanska svetišča Meko in Medino. -----------______:________ V TRENTI in v GORIŠKIH BRDIH Prelepa s-lovenska zemlja, ki sega od madžarskih nižav do Beneške Slovenije in od koroških dolin do Jadrana, je že nekdaj slovela po vsem svetu in privabljala marsikoga, da se je prišel odpočit na morje, naužit svežega zraka v njene krasne in mogočne planine ali zdravit v znana zdravilišča. Mnogo te slovenske zemlje pa je bilo v minulih desetletjih zapostavljene, ihteče pod tujim jarmom in več ali manj zaprte za domače in tuje turiste, zato pa tudi razmeroma malo znane. Z narodnoosvobodilno borbo so se zlasti lepi zapadni planinski predeli Julijcev, globoka dolina Soče, hribovita Goriška Brda in znaten del Slovenskega Primorja otresli italijanskega jarma in danes svobodni vabijo domačina in tujca pod svoje gostoljubno okrilje. Le premalo, morda najmanj znana so od teh osvobojenih predelov predvsem Goriška Brda, pa tudi Trenta — ob zgornjem toku Soče — je še dokaj malo dotaknjena, po tujskem prometu še deviška zemlja. Izplačal se nam je zato izlet v te kraje prejšnjo nedeljo. Le malo lepih dni nam je še dalo letošnje poletje. Tudi prejšnja nedelja ni bila sončna, za potovanje pa ravno primerna, saj ni niti pripekalo vroče južno sonce, niti ni deževalo, kakor skoraj vse druge dni. Mimo Beljaka in Brnce in potem po strmi cesti do Korenskega sedla smo prišli že v ranem jutru. Kar hitro in zelo vljudno1 so nas odpravili obmejni organi na obeh straneh. Bolj položno se na južni strani spušča cesta dol k Savi Dolinki, ki jo pa, ker hočemo priti v Trento, spremljamo samo nekaj kilometrov do Kranjske gore. Tam zavijemo spet proti jugu po cesti, ki so jo med prvo svetovno vojno, pod najtežavnejšimi pogoji, zgradili ruski vojni ujetniki, na Vršič. Samo nekaj sto metrov pod vrhom nas v Erjavčevi koči prijazno pozdravi oskrbnik. Med kratkim počitkom in malico se na hitro seznanimo z dvema planincema iz Kranja, ki sta pravkar preplezala steno v Travniku. Izkaže se pa, da se že poznamo od lanske proslave 50. obletnice Gornjesavskih planinskih društev prav tu pri Erjavčevi koči. Preko sedla Vršiča vodi cesta v dobro izpeljanih serpentinah v Trento. Prvi nas pozdravi spomenik dr. Juliusa Kugyja, ki so ga lani postavili in za 60-letnico slovenskega planinstva odkrili slovenski planinci, v spomin na moža, ki mu je bil ta del sveta poslanstvo svojega življenja. Saj je kot nihče drugi vsega prehodil, opisal in opeval, s tem pa postal »oče julijskih planin« in svetal vzor vsem poznejšim rodovom planincev. Pa ne samo to; dr. Ju-lius Kugy — po svoji materi slovenskega porekla, po očetu Avstrijec — si je s svojim plodnim delovanjem in plemenitim značajem znal pridobiti ljubezen vseh treh narodov, ki se tu med seboj dotikajo. V enaki meri ga spoštujemo Slovenci — saj je bil sin naše zemlje in pesnik slovenskih gora —, kakor ga spoštujejo Avstrijci: iin tudi Italijani. Avstrijci, ker se jel sam štel za Avstrijca in je mnogo dopri- nesel v korist avstrijskega alpinizma, Italijani pa, ker je pač tedaj ta del slovenske zemlje pripadal Italiji in ker so svet Julijcev prav v času Kugyjevega delovanja imeli za svoje gorovje. Na vse to se spomnimo, ko obiščemo mogočni bronasti monument, ki predstavlja velikega planinca, zročega v svoj planinski svet. Malo pod krajem, kjer stoji Kugyjev spomenik, v zgornji Trenti, pridemo mimo krasno urejenega planinskega vrta »Alpi-netum Juliana«. Tam so zbrane vse rastline, ki jih sicer najdemo v planinskem svetu Julijcev. Prav sedaj mnogo teh čudežnih rožic cveti, sredi med njimi prelepa planika in ponos vrtnarice Ančke — temnomodra »kraljica planin«. Dočim gledamo v Trenti poleg skalnatih sten in vrhov lahko tudi svežezelene planinske travnike sredi temnega čretja nizkih gorskih borovcev, se svet nizdol toka Soče kaj kmalu spremeni in dobiva — čeprav je še alpski svet — kraške oblike, ki so z razsež-nimi golimi pobočji in vrhovi prav tako svojstveno lepe. Soča se tam na daljši progi zajeda globoko v skalovje pod ravnjo doline; šumi in bobni, a ne vidiš je nikjer ako ne pristopiš čisto blizu h komaj nekaj metrov široki nedostopni soteski, v katere globinah sili modrozelena voda navzdol in si išče izhoda, ki ga končno najde v razširjeni spodnji Soški dolini že blizu Bovca. Kraji v tej dolini so lični in lepi. Vse značilnosti starih slovenskih vasic jih odlikujejo. Prav čudno se človeku zdi, da so kdaj mogli in morali biti pod Italijo, saj so pristno in čisto slovenski. Sredi med njimi leži najmlajše slovensko mestece Bovec, ki smo si ga o priložnosti kratkega odmora ogledali. Tu sem do Bovca je tujski promet že prodrl. Čedni gostinski obrati tekmujejo z drugimi turističnimi centri Slovenije, da bi nudili slehernemu, ki jih obišče, čim prijetnejši oddih in dopust. Prav Bovec je sedaj za izletnika iz severa še lažje dostopen kot doslej. Odkar so pred nedavnim odprli mejni prehod na Predilu, ni več treba delati velikih ovinkov na Kranj, Škofjo Loko in Idrijo ali voziti preko visokega Vršiča, ampak je dosegljiv preko Trbiža, Rablja in Predila vseskozi po lepi, večinoma asfaltirani cesti. Spet nižje po Soški dolini se svet znova spremeni. Tu sočni gozdovi in prostrana polja v sicer ne preširoki dolini zelo spominjajo na naše domače doline, še bolj pa morda na doline Zgornje Koroške. Vozimo se naprej po dolini, ki je med prvo svetovno vojno doživljala hude boje in se njeni ljudje, zlasti starejši, danes svobodni v okviru napredujoče, socialistične matične države, tistih časov prav tako neradi^ spominjajo kot časov italijanskega fašističnega jarma. Kobarid in Tolmin, ki sta v zgodovini prve svetovne vojne zapisana s krvavimi črkami težkih bitk na tako imenovani soški fronti, danes mirno in svobodno gradita svojo lepšo bodočnost, kakor vsa ostala mesta nove Jugoslavije; ta izgradnja se jima pozna, kamor koli pogledaš. Za seboj ju pustimo in mimo Kanala končno prispemo v Plavi, kjer se od glavne ceste, ki pelje mimo Solkana in Nove Gorice do* slovenske obale sinjega Jadrana, odcepi pot v Goriška Brda... (Nadaljevanje prihodnjič) Klavirska šola Formanek je tudi letos pokazala lepe uspehe Klavirska šola v Celovcu, Wulfengasse 15, je tudi letos in sicer v četrtek minulega tedna pokazala v srednji dvorani glasbenega doma v pravkar zaključenem šoskem letu dosežene glasbene uspehe svojih gojencev. Na klavirski šoli deluje že leta z velikim uspehom klavirska učiteljica Formanek, ki se odlikuje po svoji predanosti glasbeni vzgoji njej zaupane mladine. Z vso požrtvovalnostjo se trudi, da izoblikuje v mladih ljudeh glasbene talente. Uspehi so leto za letom vidni, kar govori o visoki stopnji zmožnosti glasbene učiteljice Frančiške Formanek in njene sposobnosti posredovati glasbeno znanje svojim učencem ter jih dvigniti na zavidljivo stopnjo. Upoštevati je treba predvsem tudi okoliščino, da zasebna klavirska šola Formanek ni vedno tako srečna, da bi mogla sprejemati samo izredno nadarjene učence, temveč se mora ozirati tudi na manj nadarjene in celo na podpovprečno talentirane. Iz tega sledi, da je treba vložiti za dosego uspehov mnogo več truda, kakor pri izbranih gojencih. Prav to predvsem odlikuje klavirsko učiteljico Formanek. Spored šolskega klavirskega večera je bil spretno pripravljen in dobro premišljen. Žal, da udeležba publike ni bila takšna, kakor bi bilo pričakovati in bi prizadevanje klavirske šole zaslužilo. Verjetno pa je to dejstvo pri-.pisati temu, ker je bila zadnje dneve cela vrsta zaključnih šolskih prireditev. Občinstvo je bilo prijetno presenečeno na pokazanih uspehih že najmanjših iz prvega letnika. Male deklice iz prvega letnika so že pokazale, da so učno leto uspešno končale s pridnostjo do stvari. Ni povsem lahko pravilno določiti, katera je bila najbojša, ker Wal-traud Karpf, Nora Ubl, Sieglinde JHassler so pokazale ljubko spretnost in gotovost na instrumentu. Pogumno se je izkazala Rozali-ka Pnušnik, ki ima prav tako prvi letnik za seboj Jin je mogla vidno vzradoščena iru v majčkeni zadregi sprejeti morda prvič v življenju navdušeno odobravanje, ki ga ji je občinstvo izkazalo z živahnim ploskanjem. Iz drugega letnika bi lahko imenovali Traudl Nischelsvitzer, Linde Maoher in iz tretjega letnika Ingo Prokop, Hermana Rainerja, Traudl Rom, Heidi Vili, Rudija Kro-bath, Eriko Brauneis in Margith Schnablogger, ki so pokazali presenetljiv napredek v absol-viranih letnikih. Večina nastopajočih je igrala na pamet brez partitur. Izredno dovršeno, eksaktno ter z občutkom je zaigral „Polonezo v d-duru” od Chopina Vladimir Prušnik, ki je vsem še od lanskega nastopa v dobrem spominu. Mladi Vladimir, kmečki sin iz naših hribov pri Železni Kapli, je doma zaposlen s trdim kmečkim delom. Kljub delu v kmetijstvu, kjer mora s svojimi rokami in prsti trdo prijemati tudi za težko kmetijsko orodje, se je izkazal naravnost odličnega glasbenega virtuoza ter je žel za svojo reprodukcijo zaslužen dolgotrajni aplavz. Želeti bi bilo, da bi se ta glasbeno tako nadarjeni fant povsem posvetil glasbenemu področju, ker vse kaže, da bi se iz njega razvil zares pravcati ženij. Ob zaključku so predvajali prvi stavek iz ..Tria v g-molu“ od Weberja, kjer je igral violino profesor Meister, čelo Ludwig Cormelli in klavir spet Vladimir Prušnik. Občinstvo je bilo z lepim večerom lahko zadovoljno, prav tako pa tudi klavirska učiteljica Formanek s svojimi gojenci, ki je žela ob koncu navdušeno priznanje vseh navzočih ter so jo dobesedno obsuli s šopki cvetic. Vidno ganjena se je gospa Formanek zahvalila za iskrene izraze spoštovanja. Dr. Mirko Rupel: 32 SLOVENSKI JEZIK Podobno je v dvojini: midva, vidva se rabita za moški, medve, vedve (pa tudi midve, vidve) za ženski spol. Najbolj ločimo spol po obliki pri tretji osebi: v ednini v vsej sklanjatvi, v dvojini in množini pa samo v imenovalniku (oglej si sklanjatev v preglednici!). Daljše in krajše oblike. V preglednici srečujemo v sklanjatvi poleg daljših oblik (n. pr. mene, meni, lebe, tebi, njega, njih) tudi krajše (me, mi, te, ti, ga, jih). Daljše oblike rabimo, kadar je zaimek po smislu poudarjen, sicer rabimo krajše oblike: Usmili se vsaj njega, ce se mene nočeš! Usmili se ga! Usmili se me. Nje poslušaj. Le poslušaj jih! Daljše oblike rabimo tudi za predlogi, razen v tožil-niku: Od njega se uči! Kaj je on proti tebi! V tožilniku se enozložni predlogi (na, po, za, v, čez, m.za 120 Keopsovih piramid v Egiptu, grški zgodovinar Herodot pa pravi, da je gradilo Keopsovo piramido 100.000 ljudi z0 let. Prejšnja stoletja je bilo vzdolž zidu v vpjašnicah sto tisoč vojakov. Zdaj vojaki uiso' več potrebni, saj Mongoli ne ogroža- ANEKDOTE Grškega modrijana je vprašal prijatelj 2a svet, s kakšno žensko naj se oženi. »Nobene ti ne bi mogel posebej priporočati. Če bo lepa, te do varala, če bo Srda, ti ne bo ugajala. Če bo revna, boš Propadel, če bo bogata, ti bo ukazovala, »metna te bo prezvala, neumna ti bo Uadložna, če se oženiš z zlobno, boš imel Pekel na zemlji.« Stevan Sremac je v gostilni naročil ju-Ko je v njej našel Las, je poklical na-takarja. »Kaj pomeni ta las v juhi?« »Oh, to vendar ni nič posebnega. Zgo-tak^ ^a^'* se je ra^^° opravičeval na- . Ko pa je Sremac našel še drugi in tretji $h’ C 2avP'^ na natakarja: »Brž mi princ- Kitajski zid in veliki prekop jo več Kitajske, zid je na mnogih mestih že podrt, skozi njegova vrata pa cvete promet v Mongolijo in Mandžurijo. Drugi sad kitajske marljivosti in spretnosti je veliki prekop. Skopali so ga v XIII. stoletju, da bi po njem prevažali živila iz južne na severno Kitajsko. Začenja se pri pristanišču Tiencin, se nadaljuje po rekah Huang Ho in Jangcekjang do pristanišča Hinčou. Dolg je 1600 km, to je toliko, kot je od Pariza mimo Berlina do meje Sovjetske zveze. Prekop je zdaj cej zanemarjen, vendar ga je kaj usposobiti za plovbo in za namakanje. ij prelahko Ob veličini teh gradenj bledi predstava o veličastnosti sfing in piramid. Ti objekti pa niso edini dokaz odporne moči, življenske energije in kulturnega napredka kitajskega ljudstva. Med velika gradbena dela je treba šteti tudi prelepe kitajske {Jagode (svetišča), spomenike in grobove, ki so jih zgradili kitajskim učenjakom. Večnadstropnih pagod je mnogo, okrašene pa so z raznimi kipi, slikami in z globokim rezom. Kitajci so mojstri v gradnji velikih objektov, pa tudi okraskov, v katerih se kaže njihov smisel za lepoto* in za izreden okus. Cez Semmering je stekla pred sto leti prva gorska železnica Minuli mesec je preteklo sto let, odkar je bila zgrajena čez Semmering železniška proga z znamenitim semmerinškim predorom in je bil s tem vzpostavljen najvažnejši del železniške proge, ki veže Dunaj s Trstom. Ob stoletnici obstanka sem-merinške železnice in predora je bila 18. in 19. junija na Dunaju proslava znamenitega inženirja Karla Ghega, ki je izdelal načrt in izvedel to prvo gorsko železnico. S posebnim vlakom so se udeleženci peljali na Semmering, kjer so zaključili proslavo ob občudovanju gigantskega dela, ki je bilo pred stoletjem dovršeno. Inženir Ghega je bil rojen v Benetkah in umrl leta 1860 na Dunaju. Prej, da se je lotil za takratne razmere ogromnega projekta železniške proge čez Semmering, so značilni njegovi načrti za gorsko cesto skozi dolino Sugana in načrt za gorsko cesto v zgornji dolini reke Inn na Tirolskem. Leta 1848 je vodil gradnjo južne železnice do Ljubljane ter izdelal načrt za Najživobarvnejše cvetlice Juhe glavnik, da bom počesal to vašo Če bi prišli v puščavo po hudem nalivu, ne bi verjeli svojim očem. Nikjer ni narava tako radodarna v obilju barv kot pri puščavnih cvetlicah. Nikjer ni cvetje tako pestro kot ob bodicah kaktej. In nikjer cvetje tako na gosto ne pokrije zemlje kot v puščavi. Takrat puščava res zaživi, toda že po nekaj urah uniči sonce s svojo strašno močjo vse do zadnjega cveta. Čeprav pokriva 19 % površine naše zemlje pustinja, je samo neznaten del pustinje naseljen. In vendar je puščava tako bogata. Večina afriških diamantov leži sredi puščave, vsa nafta Arabije, Irana, ogromne zaloge čilskih nitratov, boraksa, raznih soli, bakra in v zadnjem času tudi urana. Da bi lahko to bogastvo izkoristil, se človek bori s puščavo. To je možno na en sam način: dovesti ji vodo. Kanali, orjaške črpalke in nasadi trdoživih rastlin lahko preprečijo napredovanje peska in ustvarijo v puščavi življenje, kakršno je tam sicer samo po hudih nalivih. Pokazalo se je, da se taki poizkusi izplačajo. Čeprav puščavska zemlja ni bogata na humusu, je vendar presenetljivo dobra za nekatere vrste kulturnih rastlin. Z napredovanjem rastlinstva se bo počasi spremenilo tudi podnebje. In tako puščave za človeka ne bodo več mrtvi kraji, am-ak prav tako donosne in žive ravnice, ot jih poznamo po zmernem pasu vsega sveta. E KRIŽANKA Vodoravno - 1. naprava za prehod preko reke, 4. pralni pripomoček, 8. začetek srake, 10. okrajšana vprašalmca, 12. števnik, 14. vrsta žita, 17. časovni veznik, 18. del brane, 20. član družine, 21. pridobivamo iz sadežev, 22. glej 12 vodoravno, 24. ploščinska mera, 25. lastnost prostora, 27. glej 24. vodoravno, 28. vpiši ač, 30. sila, 32. produkt gorenja, 34. žensko ime, 36. staroslovanska pijača, 37. ime fanta o katerem smo na naši strani že mnogokrat čitali, 39. arabski žrebec, 40. grška črka, 41. veznik, 43. viteško orožje (množ.), 44. celina sredi vode. progo čez Semmering. S tem svojim načrtom je izdelal prvi načrt za gorsko železnico, ki je služila za vzorec vsem pozneje zgrajenim gorskim železnicam, kjer je nato praktično dokazal, da je mogoč železniški vzpon 25 metrov na kilometer. Z njegovimi pogumnimi načrti se mnogi vplivni veljaki v vladi in železniški upravi niso mogli sprijazniti ter se je moral kot vsak novotar boriti z neštevilnimi nasprotniki. Končno je le prodrl s svojim načrtom in njegovo delo je bilo kronano za takratne razmere z edinstvenim uspehom. Južna železnica je nastala iz potrebe po zvezi Dunaja z morjem, na drugi strani pa nujna za razvoj tržaške luke. Ghega je odstranil največjo zapreko za izpeljavo te proge s tem, da je premagal prelaz Semmering. Tržaška luka se je v avstrijski dobi povzpela na vrhunec svojega razvoja, s katerega pa je v danajšnjih dneh padla zelo nizko. Navpično: 2. del kolesa, 3. poljsko orodje, 5. vrsta zemlje, 6. glej 10. vodoravno, 7. srd, 9. veseli čas za šolarje, 11. del telesa, 13. medmet, 15. glej 40. vodoravno, 16. povratno osebni zaimek, 17. glej 17. vodoravno, 19. človek, ki prosjači, 21. nesreči nasprotno, 23. ni pri pravi pameti, 24. naplačilo, 26. zločin, 29. srce družine, 31. glej 36. vodoravno, 32. pritrdilnica, 33. me, 35. prislov kraja, 37. temni del ene časovne enote, 38. največji živeji sesalec, 40. kvartaški izraz, 42. glej 13. navpično. Rešitev nagradne križanke Vodoravno: 1. dvor, 4. napad, 11. sok, 13. rak, 14. pod, 15. ar, 17. gora, 18. ogel, 19. ob, 20. vas, 2i2. psi, 25. Ivo, 27. Edo, 28. ata. 30. Ida, 32. ilo, 34. mat, 36. por, 38. ar, 39. bala, 41. osat, 43. na, 44. dom, 45. les, 47. nov, 49. alga, 50. dinar, 51. Peca. Navpično: 1. Drava, 2. os, 3. rog, 5. ara, 6. pa, 8. sol, 9. zd, 10. ribič, 12.koča, 14. peri, 16. ra, 19. os, 21. srdit, 22. potop, 24. jod, 26. val, 29. omara, 31. Adam, 32.Ivan, 33. brana, 35. ar, 37. on, 39. boa, 40. ali, 41. osa, 42. top, 44. dg, 46. en, 48. ve. Izmed, številnih reševalcev prejmejo trije izžrebani reševalci knjižna darila, ki smo jih odposlali na njihov naslov. Nova vrsta turizma Večji avtomobil nemške znamke »Volksvvagen« je tako prikrojen, da se da notranjost preurediti za štiri postelje. Prostora je v njem tudi za turistično kuhinjo. Takšnim turistom tedaj ni potreb- na niti hotelska soba in tudi ne hrana v gostilni. Seveda se da tako preustrojeni avtomobil krasno uporabiti za taborenje. Čimbolj pa se bo razvijala ta vrsta avtomobilov, tem manj bo donašal turizem. Ingolič: Že/a, Odkar je opravil v vinogradu, ni imel Pravega dela. Ložino je obdelovala Ka-ra> njegova edina skrb je bila tisti čas Prav za prav [e krava, ki jo je dobro kr-v 1 ln trikrat na dan gonil napajat doli def°ZC* k izvirku. Ves ostali čas je prese-Dr j11? stopnicah v kleti ali na klopici stoed kočo. Tu je bilo njegovo ljubo me- SvVes vrh je imel pod seboj. Tik spodaj Vo°^’ malo niže Koreskino, spodaj na lest^ ^ynd°vo> še dalje Dobnikovo pose-k l°’ e Jusovkino je ležalo za njegovim del t0nV Hiše so sta^e tako, da jim je vini za zdaj se bom lotila dela, boste videli!« Vsa je žarela. »Šla bom po Lipeta, ne bo veC služil. Ne,« se je takoj popravila, »naj bo do jeseni v službi. Ko se bo za vse svete vrnil, se bo čudil, kako bo pri nas. Kočo bom dala popraviti. Če bo količkaj letina, bom dobila za mošt in sadje tisočak-Izpolnila bom, kar sem obljubila očetu-Boste videli, Turkuš. Vi me ne poznate« nihče me še ne pozna.« In že je odhitela. Starec je smehljaje se gledal za njo. " njegovih očeh pa je bilo več nejevere kakor vere. (Dalje) NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE SPpflSiči morajo vedno ven na prestol Da mladi prašiči lepo rastejo in se razijo, da ostanejo zdravi in sposobni posebno za plemensko rejo, jim je nuditi po-leg drugega čim več prilike za gibanje na Prostem, v svežem zraku in na soncu. Le Prašiči, ki so vedno dovolj tudi zunaj na Prostem, se dobro počutijo, se ohranijo zdravi in donosni. . Prašiči, ki jih le malo ali nič ne puščajo '2 svinjaka na prosto, zgubijo svojo odpornost, postanejo občutljivi in zelo sprejemljivi za vsakovrstne bolezni, pa naj je j^mjak še tako dobro in udobno urejen, faradi nezadostnega gibanja in skoraj neprestanega življenja le v svinjaku trpi in Nazaduje posebno sposobnost za plemeni-tev; porodi so težji in pujski šibki ter slabega zdravja. Pri nas na splošno še ne mo-remo govoriti o primerno urejenih svinjakih, zato pa je še toliko bolj potrebno, da sPuščamo prašiče vsak dan čim več na prosto — na v to nalašč napravljena in Pripravljena tekališča. Tekališča morajo biti vedno tako velika, da se živali v njem lahko nemoteno gibljejo. Večkrat vendar naletimo na tekališča, ki so premajhna in kjer morajo ftati živali v globokem blatu in gnojnici. Taka tekališča so slaba in ne izpolnjujejo svojega namena. Pismo kmečki mladini 'Rastlina ki nam znatno pripomore do boljših poljskih pridelkov Zadnje naše pismo smo končali s povabilom k udeležbi pri poskusni setvi ogrščice (Raps) ln zagotovili vsakemu interesentu brezplačno teme. Nekaj kmečkih fantov je svojo udeležbo Ze prijavilo. Danes o ozimni ogrščici in o poskusni setvi nekaj več. Ogrščica v naših primerih ni toliko važna kot oljnica (iz njenega zrnja delajo olje) kakor Pa kot krmna rastlina in rastlina, s katero P° žetvi ječmena, pšenice in ovsa še v drugi Polovici avgusta lahko pokrijemo in zasenčimo površino n j i v e in jo branimo Pred izsuševanjem, zbijanjem in izpiranjem po dežju ter zaplevcljenjem. Odločilne njene last-n°sti pred drugimi strniščnimi rastlinami pa so tudi v tem, da s svojimi globokimi koreninami tttočno preprede in prezrači zemljo ter jo znat-n° obogati na humusu in dušiku, da ostane Zemlja pod njo rahla in da je njeno seme zelo Poceni. Ogrščica je prav zaradi tega odlična predni-pred vsemi jarimi žiti in okopavinami. Pred .ti se seje predvsem za pozno jesensko krmo 'ln Za vigredno zeleno gnojenje; pred okopavi-nami (pred krompirjem, peso in koruzo) pa bo °Srščica še spomladi dala odlično prvo zeleno krmo že okoli 15. aprila. V kolikor pa je ne bi Pokosili, bo poleg korenin še njeno zelenje obo-gatilo zemljo s hranilnimi snovmi in tu in tam v dobro zagnojenih njivah prihranilo hlevski %n°j za gnojenje travnikov, ki ga tako krvavo Potrebujejo. Pia hektar površine potrebujemo ca. 8—10 kg semena, ki ga v ta namen posejemo običajno ‘n sicer v drugi polovici avgusta. V povprečju stane ta množina semena 60—80 šil., kar po-sneni, da je seme najcenejše od vseh semen. ' T<*v je, da ogrščici dobro zagnojimo z umet-nimi gnojili (ca. 300 kg fosfornih gnojil in 200 kg kalijeve soli, v primeru, da služi za vi-Zredno krmo, pa takoj, ko je odlezel sneg, še Vsai 100 kg nitramoncala). Prav iz gornjih razlogov želimo udomačiti to rastlino. Zato hočemo, da bi jo letos v čim Vecji meri sejali vsaj za poskus in zato daje SKZ seme tudi brezplačno in sicer največ 2 kg na P°skusnika, kar odgovarja površini 20 arov f1 1 birna. Prijave s točnim naslovom naj ‘nteresenti pošljejo do najpozneje 30. julija na °vensko kmečko zvezo, Celovec, Wulfen-^sse 15, tel. 35-3,8 ali pa naj jih ustmeno spo-r°cijo ob priložnosti ogleda sortnih, setvenih |n &nojilnih poskusov na kmetijski šoli Podrav-ki bo prihodnjo nedeljo. YSak kmečki fant in mladi gospodar bo imel Pr'h?dnj° nedeljo najlepše doživetje, če se bo ^ tležil ogleda v Podravljah, kjer bo na pri-Cr‘l tamošnjih poskusov spoznal, katere Jste in sorte jarih fot, krmnih rastlin, krom-d^l^i, ^ese m koruze obetajo pri nas dober pri-: . > kakšna gostota setve in kako močno gno-,e Pri nas najbolj odgovarja. £ ~ato na svidenje v Podravljah! Najbolj primerno za prašičje tekališče je peščeno zemljišče, odkoder deževnica lahko hitro odteka ali se zgubi in ne more nastati blato, ker se tako zemljišče tudi hitreje osuši. Tako pripravnega in primernega zemljišča pa ne najdemo povsod, zaradi česar je treba mnogokrat napraviti tekališče tudi na težji zemlji. Na taki zemlji se ob deževju ter spomladi in jeseni bolj drži vlaga in kaj kmalu nastane blato. To je mogoče preprečiti le, če posujemo tako težko zemljo s peskom in če odstranimo od časa do časa blato iz tekališča ter ga znova zasujemo s peskom. Ker potrebujejo prašiči obilo apna za stvar jan je kosti itd., storimo zelo prav, če spravimo tu pa tem na ta tekališča neko- liko čiste zidne sipine, da prašiči lahko po njej rijejo in si iščejo rudninskih snovi. V pravem smotrnem tekališču napravimo tudi drgalnik (čohalnik). V ta namen zabijemo dva dovolj močna dolga stebriča navpično in približno meter narazen v zemljo. V zemljo prideta oba stebriča enako globoko, nad zemljo pa je daljši stebrič višje od krajšega, tako da dobi prečni tramič, ki ga pribijemo na stebriča, poševno lego. Dobro je če stebriča in prečni tramič na notranji (drgalni) strani zarežemo ali nazobčamo, da se prašiči lahko ob zarezanem drgaLniku bolj uspešno drgajo ali čohajo. Skrbeti pa je tudi treba da bodo imeli na tekališču smotrn prostor, ki jih bo varoval pred premočnim soncem ali prehudo ploho. Hli smemo svinje pripuščati, ho še dojijo? V mnogih kmetijskih obratih pustijo pujske (kočije) prekratko časa sesati. V resnici donosne, hitrorastne in krmila dobro izkoriščajoče prašiče pa lahko vzredimo le, če pujski ne ostanejo pri svinji samo 4 ali 6 tednov, marveč najmanj 8, bodoče plemenske živali celo do 10 tednov. Čestokrat je slišati med ljudmi ugovor, češ, spričo tako dolge sesne dobe, je mogoče svinje le pozno spet obrejiti in v tem primeru tudi ni mogoče vzrediti od ene plemenice v letu dveh gnezd. Vendar je upoštevati, da nikakor ni potrebno čakati z zaskočenjem svinj do odstavitve pujskov. Pripustimo jih lahko že znatno prej. Marsikatera naša gospodinja, s katero sem se o tem pogovarjal, je sicer upravičeno ugovarjala, da bi bilo to mogoče, ugovarjala pa ni, ker ne bi bilo mogoče iz tehnično-fizioloških razlogov, ampak zaradi tega, ker so vsled našega običajno nezadostnega krmljenja naše dojne svinje tako zelo shujšale oz. oslabele, da bi skorajšnje ponovne obrejitve ne prenesle. V primeru res odgovarjajočega krmljenja dojnih svinj pa je zaskočenje prav lahko mogoče še v času dojenja. Bukanje se pojavlja prav očividno navadno 5 do 10 dni po odstavijenju. V večini primerov pa se dajo svinje zaskočiti že v 7. ali 8. tednu dojenja. Pač pa je v tem času bukanje mirnejše, tako da za- hteva več pozornosti. Sicer poznamo majhen pripomoček, ki vodi tu s precejšnjo zanesljivostjo do cilja. Nekaterim našim gospodinjam bo ta pripomoček gotovo znan. Čim bi želeli, da se pri svinji pojavi bukanje, odvzamemo plemenici dva pujska, katera (vsled predčasne odstavitve in vsled tozadevno slabših pogojev za poznejši razvoj) namenimo za poznejše pitanje. Mleko v seskih, na katerih sta vlekla, se skoraj posuši in to povzroči ravno take pojave bukanja kakor v primeru, da smo odstavili celo gnezdo. Kakršnih koli zlih posledic za še sesajoče pujske se navadno ni bati. Če bi se v tem času le pojavila driska, le ta kmalu preide. V izjemnih primerih se bukajo svinje že v 3. ali 4. tednu po prasitvi. V tem času se vendar še ne priporoča pripuščati doječe svinje, ker bi pomenila obrejitev v tem času za nje prevelik telesni napor. Posledica tega bi lahko bila majhna gnezda oziroma legla. Zaskočenje naj se izvrši v času najži-vahnejšega bukanja, to je eden ali poldrugi dan potem, ko se je to pojavilo. En sam samcat skok oziroma eno zaskočenje popolnoma zadostuje, da dobivamo obilna gnezda s številnimi pujski. Vernik Bcj proti listnim ušem V letošnjem letu napadajo listne uši vse naše poljske rastline. Listna uš pri ja-bolkah in hruškah nam je že dobro znana. Letošnje leto pa moramo ugotoviti, da nam hoče uničiti tudi še peso, bob, fižol, mak itd. Tu nam škoduje predvsem črna fižolova listna uš. Uši sesajo rastlinski sok, listi se vsled tega pričnejo kodrati, ker sesanje ovira Kmetijska šola Podravlje vabi na ogled svojih sortnih, setvenih in gnojilnih poskusov poljskih rastlin v nedeljo, dne 18. julija 1954 ob 9. uri dopoldne. Gojenci podravelijske kmetijske šole, absolventi drugih kmetijskih šol, sodelavci v poskusnem krožku podraveijske šole in posestniki primerjalnih kmetij ne zamudite priložnosti, da se prepričate o delu in napredku naše kmetijske šole. Ogled vam bo pokazal uspehe pravilne gostote setve in polnega gnojenja; videli pa boste tudi, katere sorte naših poljskih rastlin lahko vzamemo v ožjo izbiro, da bi dosegli čim povoljnejše pridelke. Na ogled so vabljeni vsi kmetovalci, predvsem pa kmečka mladina. Prometne zveze: iz Celovca od jutranjih vlakov in avtobusov vlak ob 7.37 uri v smeri Beljak; iz Beljaka vlak ob 8.40 uri. Slovenska kmečka zveza asimilacijo ali dihanje rastline. Ker so te uši zavarovane na spodnji strani lista, kjer jih škropivo ne doseže, bomo s škropljenjem delo le napol opravili. Kot škropivo uporabimo nikotinske preparate, n. pr. f Nicotex 20 v 0,4 — 0,5% koncentraciji Nikopren v 0,125 — 0,15 % —„— Epro vi — 2 % — Poksin v 1,5 — 2 % —„— in druge. Lahko se vzame tudi DDT-prašek, ki pa bo samo delno učinkoval. Pač pa bo uničil mravlje, ki redijo oziroma prenašajo uši. V slučaju pa, da so zunanji listi močno napadeni, bi jih pri pesi najbolje kar odbrali. Odbrane liste bi spravili z njive ter sežgali. Na ta način bi vsaj delno uničili listne uši. Pri sadju pa je najbolje, da napravimo predpisano raztopino, v katero bomo pomakali vršičke. Uši se namreč najmočneje naselijo na listih mladih poganjkov. Tudi tu se listi zvijajo in kodrajo, tako, da jih škropivo ne more doseči. V mladem nasadu pa bomo lahko pomakali vršičke v škropivo in tako odstranili enega najhujših škodljivcev v našem sadjarstvu. V slučaju pa, da so drevesca le delno napadena jih lahko tudi prašimo z DDT. DDT ne učinkuje popolnoma, kljub temu pa bo uspeh zadovoljiv. PRAVNE ZADEVE V PRIMERIH Razne oblike poroštva i. Že začetkom tega leta ste brali v Slovenskem vestniku11 na tem mestu o neki vrsti poroštva, to je bilo o zastavah in zastavnih pravicah. Ce mi kdo ne zaupa, da izpolnim kako obveznost, mu dam mogoče kako stvar v zastavo, tako, da ima pravico to stvar obdržati na račun moje dolžnosti, ali da jo proda in izkupiček porabi na račun ali v popolno plačilo, ali če je zastavljena stvar več vredna, da izroči dolžniku še kaj nazaj. Pri tej priliki smo obravnavali tudi vknjižbo zastavne pravice v varstvo gotove dolžnosti pri zemljišču dolžnika. To pomeni, če se vknjižba izvrši še na dobrem mestu, 100%-no varnost in dobro poroštvo, če so se pa drugi upniki vknjižili (ali intabulirali) že prej, pa sem ter tja tudi vknjižen upnik propade. So pa predpisi, ko že zakon odreja neko poroštvo ali zavarovanje. V tem oziru moramo omeniti vrsto poroštva ali zavarovanja, ki spada deloma še med prejšnje članke o najemnih in zakupnih pogodbah. Najemodajalec pridobi namreč s tem, da izroči kako nepremičnino drugemu v najem ali v zakup, že postavno zastavno pravico na vso opravo in na vse premičnine, ki so v stanovanju ali na posestvu in so last ne samo najemnika, ampak tudi njegovih rodbinskih članov. Ta predpis zajame torej pod zastavno pravico ne samo vse, kar spada k opravi, ampak tudi druge stvari v stanovanju, kakor na primer vse stvari, ki ne spadajo posebej k opravi in tudi ni razlike ali so last otrok ali žene ali zeta, samo da živijo ti ljudje v stanovanjski skupnosti. Isto velja proti zakupniku in njegovim skupaj na v zakup vzetem posestvu živečim. V korist zakupodajalca zastavljena je vsa živina, vse orodje, vsa oprava, ves inventar in ves sad, ne glede na to, čigava je ena ali druga stvar tam skupno živečih rodbinskih članov. Vendar pa samo tako dolgo, dokler je in ostane na kraju v najem vzete stvari. Če se ena ali drnga stvar odstrani, ni več zastavljena. Zato mora, če hoče biti varen, najemodajalec posebno pri višjih najemninah ali če se je dolg že nabral, paziti, da čez noč ne izginejo vredne stvari. Če kaj takega opazi in se boji zaradi kake zgube, naj takoj toži in zahteva obenem zastavni popis vseh stvari v najetih prostorih in na celem posestvu. To se imenuje „pfandweise Besohreibung“ in je sem ter tja več vredni sodni postopek, kakor celo prejšnja eksekucija. Zastavni popis je neke vrste začasna odredba, ki zabranjuje pod kazenskimi posledica-mi, da se že od vsega začetka, to je od sklenjene najemne pogodbe, na prevzetih prostorih nahajajoče stvari ne smejo več odstraniti, kakor pri pravi eksekuciji ali izvršbi. Tudi, če bi bila prava izvršba kakemu dolžniku na korist že prej izvedena, ustanovi zastavno pravico šele s tistim dnevom. Če pa je bila najemna ali zakupna pogodba sklenjena že prej, pa je tudi ta zastavna pravica nastala že prej. Ta pravica je tako važna, da ima najemodajalec možnost, da sam zadrži kako stvar, ki so jo hoteli odstraniti, samo da mora nato najdalj v treh dneh pri sodniji zaprositi za zastavni popis in se popiše tudi pridržano stvar. Sedaj pa preidemo na čiste oblike poroštva. Postava določa: „Kdor se zaveže, da plača upnika v slučaju, da bi mu pravi dolžnik svoje dolžnosti ne izpolnil, postane porok in dogovor med njim in upnikom se imenuje poroštvena pogodba. V tem slučaju je prvi dolžnik še vedno glavni dolžnik, porok pa pride v poštev šele kot poznejši dolžnik. Popolno veljavo pa dobi taka poroštvena pogodba samo, če se porok za poroštvo pismeno zaveže. Ni pa važno, če dolžnik za to ve, ali ne, če mu je prav ali ne. Vsak, ki more in sme sklepati pogodbe, lahko veljavno nastopa tudi kot porok. Kdor pa je poroku nadaljnji porok za slučaj, da bi porok imel vsled poroštva kako izgubo, je odškodninski porok in je treba potem dokaza, da pri prvem dolžniku sploh ni mogoče še kaj dobiti, posebno, če že sodno priseže, da nima ničesar več. Prihodnjič pa druge važne določbe o poroštvu. 9oslu^a/fe slovenske kmetijske oddaje radia Celovec, ki so vsak četrtek ob 18.30 uri pod naslovom „za našo vas” Strm 8 GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Petek, 16. julij 1954 Štev. 28 (638) Pred premirjem v Indokini? Zaključna faza Ženevske konference ob navzočnosti zunanjih ministrov Potem ko so, razen ameriškega, zunanji ministri velesil koncem minulega tedna spet prišli v Ženevo, da bi osebno sodelovali pri zaključnih razgovorih Ženevske konference glede Indokine, je takoj začela živahnejša diplomatska dejavnost. Že v soboto zvečer se je francoski zunanji minister Mendes-France sestal z Molotovom, nato pa s predstavnikom vietminške delegacije. Mendes-France se močno trudi, da bi prišlo do premirja še do 20. t. m. in sc dejansko čujejo glasovi, da gre samo še za nekaj detajlnih vprašanj. Največja ovira za ženevske razgovore je zadnje dni bilo manjkanje dovolj visokega ameriškega predstavnika. Da bi to oviro premostil, je Mendes-France povabil na razgovor v Pariz Edena in Dullesa. Dejansko je na pariškem trojnem razgovoru v sredo uspelo doseči sporazum, da bo te dni Dullesov namestnik Bedeli Smith vendarle odpotoval v Ženevo. Nadalje izgleda, da je Edenu in Fran-ceju uspelo prepričati Dullesa o potrebi častnega premirja v Indokini za ceno privolitve v ameriški načrt obrambnega pakta za jugovzhodno Azijo. Pogoji za indokitajsko premirje, ki so jih postavili komunisti, namreč delitev Vietnama in nevtralizacija Laosa in Kambodže, tvorijo sedaj podlago za razgovore v zaključni fazi Ženevske konference. Nerešeni sta menda res samo še vprašanji poteka demarkacijske črte v razdeljenem Vietnamu, ki jo Ho ši Min-hovci zahtevajo na 14. vzporedniku, Francozi pa bolj severno na 18. vzporedniku, — in ustja Rdeče reke. Francozi namreč želijo obdržati mesti Hanoi in Haipong, medtem ko Ho Ši Minh zahteva, da se Hanoi takoj preda in da pristanišče Haipong ostane v francoskih rokah samo tako dolgo, dokler iz teh predelov niso evakuirane vse francoske čete in vojni material, ki ga je na indokitajsko fronto poslala Amerika. Za „malo suverenost” Zap. Nemčije (Nadaljevanje s I. strani) Nemčijo. Pogodba naj bi bila v obliki kratkega protokola priključena obstoječi Generalni pogodbi in določala, da zapad-nonemška suverenost ne bi bila več odvisna od predhodne uresničitve Evropske obrambne skupnosti. Načrt pogodbe morata najprej odobriti vladi ZDA in Velike Britanije, šele potem ga bodo predložili Franciji in ostalim državam-članicam Atlantskega pakta. Uresničitev te pogodbe bi pomenila le »malo suverenost« za Zapadno Nemčijo, kajti izrecno je poudarjeno, da se navzlic suverenosti ne bo smela sama oboroževati. V dobro poučenih krogih računajo, na osnovi ustreznih izjav ameriških in britanskih vladnih funkcionarjev, s tem, da bodo dali Zapadni Nemčiji suverenost že v najkrajšem času, če bo šel francoski parlament na počitnice, ne da bi bil ratificiral pogodbo o Evropski obrambni skupnosti. Jugoslovanski otroci so se poslovili Po tritedenskem letovanju ob Vrbskem in Millstattskem jezeru se je minuli ponedeljek vrnilo 420 otrok iz Slovenije in nekaterih krajev hrvaškega Primorja nazaj v svojo domovino. Počitniška kolonija v Sekiri, ki je štela 270 otrok, je zaključila svoje letovanje v nedeljo popoldne s prisrčno poslovilno prireditvijo. Uvodoma je upravnik kolonije tov. Trobiš iz Ljubljane pozdravil navzočega jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Draga Vučiniča in soprogo ter šefa Urada za zvezo FLRJ v Celovcu Dušana Bravničarja. Prisrčno je pozdravil tudi deželnega sekretarja socialistične stranke na Koroškem, zveznega svetnika Hansa Simo, celovškega podžupana Po-gatschniga, mestnega svetnika Aussersvin-klerja, voditeljico počitniških domov organizacije »Kinderfreunde« gospo Herzogovo, zastopnico Zveze slovenskih žena, pevce slovenskega prosvetnega društva iz Hodiš ter vse ostale goste. V svojih zahvalnih besedah vsem činiteljem v Sloveniji in na Koroškem, ki so pripomogli in omogočili letos še širšo počitniško izmenjavo otrok med Avstrijo in Jugoslavijo, je v imenu poslavljajočih se slovenskih in hrvatskih otrok izrazil zadovoljstvo nad izkazano gostoljubnostjo, ki so je bili deležni, ter zagotovil, da odnašajo mladi jugoslovanski gostje najlepše vtise iz Koroške in da bodo v svoji domovini neumorno učvrščevali zamisel prijateljskega sodelovanja med sosednimi narodi. Na prostranem prostoru pred počitniškim domom, okrašenim z avstrijsko in jugoslovansko zastavo ter s slikama zveznega prezidenta Kornerja in predsednika jugoslovanske republike Tita, se je nato zvrstil obširen in pester spored. Pevski nastopi so se menjavali z deklamacijami, baletnemu rajanju so sledila narodna kola, mlada grla so zapela vrsto partizanskih ter slovenskih in hrvaških narodnih pesmi. Za zaključek je zapel še hodiški mešani zbor nekaj koroških narodnih melodij. Vsi sodelujoči so želi za svoje nastope prisrčno odobravanje. Zvečer, ko smo se že poslovili od dragih gostov iz sosedne države, se je vsa kolonija še enkrat zbrala in ob tabornem ognju zaključla svoje letošnje letovanje ob Vrbskem jezeru. Iz gibanja prebivalstva na Koroškem Urad za statistiko pri koroški deželni vladi navaja podatke o naraščanju prebivalstva na Koroškem v primeru z ostalimi zveznimi deželami. Med časom od 1. julija 1951, ko je bilo ljudsko štetje, do 10. oktobra 1953 je narastlo število prebivalstva na Koroškem od 474.764 na 479.553 oseb. Prirastek znaša tedaj 4589 ali 1 odstotek. Samo v treh avstrijskih zveznih deželah na Štajerskem, Tirolskem in Predarlskem je prirastek absolutno višji, kakor na Koroškem. Na Dunaju je število prebivalstva v navedenem obdobju padlo za 4693 oseb. Prirastek prebiavlstva nastaja iz prebitka naravnega ljudskega gibanja, rojstev in smrti ter iz zaključkov izselitve in pri- selitve. Prebitek rojstev na Koroškeni znaša v navedenem času 10.910 oseb ali 2,3 odstotka stanja prebivalstva po štetju 1951. Absolutno prekašata Koroško samo Štajerska in Zgornja Avstrija. Nazadovanje rojstev na Dunaju znaša 1,6 odstotka in je zaradi tega prebitek rojstev v Avstriji samo 0,7 odstotka. Z nazadovanjem rojstev se je stanje prebivalstva na Dunaju s pritokom priseljencev le delno izravnavalo tako, da se je število prebivalstva v primeri s štetjem 1951 znižalo. Skupni prirastek prebivalstva v Avstriji znaša v navedenem razdobju 0,4 odstotka, tako da znaša število celotnega avstrijskega prebivalstva 6,958.517 oseb. Priprave za koroški velesejem v polnem toku Nekateri dvomljivci vprašujejo, če bo le uspela pravočasna izgradnja velesejm-skega prostora v predvidenem velikem okviru. Taki dvomi so popolnoma neopravičeni. Izgradnja prostornine 100.000 kvadratnih metrov spredaj in zadaj, velike hale dobro napreduje, čeprav se je delo zaradi zavlačevanja izpraznitve prostora po zasedbeni oblasti nekoliko zavleklo. Povsod planirajo, vsi tehnični pripomočki so vpreženi, da vzpostavljajo glavne prometne ceste in ostale prometne žile. Hala za halo raste na prostoru, ogra-jenje napreduje in prav tako velika svetlobna napeljava. Marljivo delajo pri izgradnji sanitarnih naprav — skratka na velesejmskem prostoru se je velesejmsko vodstvo založilo v velikem obsegu z močnimi delavskimi skupinami, kar daje popolno jamstvo, da bo vse pripravljeno, ko bo v kratkih tednih pričela prihajati masa prijavljenih razstavljalcev. Po svojem 26. julija odpotujejo naši otroci v Split Prva skupina slovenskih koroških otrok, ki jo j? pripravila Zveza slovenskih žena za tritedensko letovanje na morju, bo odpotovala na počitnice v Split dne 26. julija ob 1.45 uri zjutraj iz Podrožči-ce. Starši, ki so prejeli pismeno obvestilo^ da so njihovi otroci sprejeti v to skupino, naj točno upoštevajo vsa navodila in naj skrbijo za to, da bodo otroci že v nedeljo, dne 25. julija zvečer na postaji v Podrožčici. Te dni bodo sprejeli obvestila tudi starši tistih otrok, ki bodo sprejeti v drugo skupino za letovanje v Malinski na otoku Krku. Tudi ti naj se točno in brez odlašanja ravnajo po navodilih. Avstrijski otroci letujejo v Crikve-nici in Selcu Od 5. julija naprej se nahaja prva skupina 160 koroških otrok iz Celovca in drugih krajev na tritedenskih počitnicah v Crikvenici. Istega dne je odpotovalo iz Gradca in Linza 1,20 otrok v Selce pri Crikvenici, kjer preživljajo počitnice skupaj z otroki padlih borcev iz 24 držav v počitniškem domu, ki so ga odprli na pobudo mednarodne federacije bivših borcev in s podporo Zveze borcev in invalidov Slovenije. prostorninskem obsegu in močni udeležbi iz tu- in inozemstva bo letošnji koroški velesejem pokazal sliko, ki se bo lahko merila z vsakim pokrajinskim velo sejmom. * Zvezno ministrstvo za trgovino in obnovo bo s sodelovanjem Zvezne zbornice za obrtno gospodarstvo letos priredilo na koroškem velesejmu v dnevih od 5. do 15. avgusta, prvič razstavo embalaže s posebnim upoštevanjem materiala iz surovine les. Razstava embalaže bo v posebni pokriti hali, ki bo obsegala 500 kvadratnih metrov ter bo prirejena po nekem arhitektu. * Pogajanja za odobritev italijanskega ve-lesejmskega kontingenta za letošnji koroški velesejem so bila minuli teden zaključena. Po tem dogovoru je italijanskim razstavljalcem na razpolago kontingent v znesku 50 milijonov lir. Iz tega kontingenta odpade za sproščeno blago in sicer za kavine espresso stroje 6, za motorna kolesa 5, blago za izdelavo nož 4, za kiruf-gične instrumente 3, rokodelsko orodje za kmetijstvo 5, tkanine vseh vrst 2 in za vino 3 milijone lir ter za nesproščeno blago 4 milijone lir. URADNA OBJAVA RAZPIS SLUŽBE HIŠNIKA V občini Bekštanj je razpisana služba hišnika v glavni šoli v Maloščah. Prosilci morajo biti rentniki ali upokojenci) avstrijski državljani in neoporečeni. Starostna meja je S5 let. V strokovnem oziru imajo prosilci, ki so po poklicu mizarji, ključavničarji ali kaj sličnega prednost nasproti drugim prosilcem. Na vsak način pa morajo biti prosilci strokovno in telesno sposobni izvajati manjša popravila na hiši in napravah ter oskrbovat* kurilne naprave. Delovni pogoji bodo v podrobnem urejeni s sprejetim prosilcem in temu primerno tudi način ter višina odškodnine. Službeno stanovanje s tremi prostori, vodo in parno kurjavo v sobi, bo na razpolago. Sprejem v službo bo na enoletno poskušnjo-Prošnje je treba vložiti pismeno na: Občinski urad Bekštanj, pošta Malošče, do 21. julija 1954. I RADI Oi -PROGRAM RADIO CELOVEC Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 6.05 Glasbeni jutranji pozdrav — 8.30 Pozdrav zate — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert. Poročila dnevno: 5.49, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19.45, 22.00, 00.00. Sobota, 17. julij: 8.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 11.00 Dopoldanski koncert — 14.30 Po- zdrav zate — 15.15 Kultumno zrcalo — 15.30 Iz vseh dolin zvenel — 18.05 Iz parlamenta — 20.00 Slušna igra — 21.30 To je bilo samo enkrat. Nedelja, 18. julij: 7 05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo — 8.00 Kmečka oddaja — 10.00 Maša — 11.30 Promenadni koncert — 14.45 Pozdrav zate — 1900 Šport — 20.00 Slagerji — 20.30 Slušna igra. Ponedeljek, 19. julij: 11.00 Za dobro voljo — 14.30 Slovenska poročila in objave — Iz znanosti in tehnike — 16.00 Luč in zrak in sonce— 18.45 15 pestrih minut — 20.05 Tukaj ni nekaj v redu — 20.45 Operni! koncent. Torek, 20. julij: 11.00 Dopoldanski koncert — 14.30 Slov. poročila in objave. Zdravniški vedež: Posledice debelosti — 15.00 Koroške pesmi — 16.16 Počitnice z glasbo — 18.30 Poje dekliški zbor iz Železne Kaple — 20.00 Komična opera. Sreda, 21. julij: 11.00 Veder dopoldne — 14.30 Slov. poročila in objave. Slovenske pesmi — 15.00 Otroška ura — 15.30 Luč in zrak in sonce — 16.30 Koroški knjilžni kotiček — 17.30 Godba na pihala — 21.15 Svet iz leta 1914 — 21.40 Glasba. Četrtek, 22. julij: 11.00 Dopoldanski koncert — 14.30 Slov. poročila in objave. Češke polke in valčki — 17.25 Ali že veste? — 18.30 Za našo vas — 18.50 Kmečka oddaja — 20.05 Usoda v Holly-woodu. Petek, 23. julij: 11.00 Veder dopoldne — 14.30 Slov. poročila in objave. Od pravljice do pravljice — 15.00 Luč in zrak in sonce — 16.35 Aktualna reportaža — 17.25 Pripovedka za naše otroke — 17.30 Slagerji — 20.05 Salzburg pred slavnostnimi dgramii — 22.15 Športni mozaik. RADIO LJUBLJANA Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! — 6.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.30 Za gospodinje — 8.30 Za pionirje — 12.20 Za naše kmetovalce — 13.15 Zabavna glasba — 15.30 Želeli' ste — poslušajte (razen ob sredah) — 16.00 Utrinki liz literature — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu — 19.00 Zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 23.00 do 24.00 na valu 327,1 m Oddaja za tujino. Sobota, 17. julij 12.00 Poje pionirski pbor IV. gimnazije v Mariboru — 14.30 Turistična oddaja — 18.10 To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pe- smi — 20.00 Lahka glasba — 20.30 Pisan sobotni večer. Nedelja, 18. julij 8.15 Domače pesmi — 9.00 Otroška predstava — 10.00 Dopoldanski simfonični koncert — 12.30 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — poslušajte — 15.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 15.45 Po naši lepi deželi — 16.30 „Neznani talenti" — 1'8.00 Radijska igra — 20.00 Lepe melodije — 20.30 Športna poročila — 20.40 Večerni operni koncert. Ponedeljek, 19. julij 12.00 Slovenske narodne — 13.30 Melodije za razvedrilo — 14.30 Novi filmi — 18.00 Nasveti za dom — 18.10 Slovenske narodne in umetne pesmi — 20.00 Mali koncert lahke glasbe — 20.30 Radijska univerza. Torek, 20. julij 12.00 20 minut z Veselimi godci — 13.30 Melodije za razvedrilo — 14.30 Iz znanosti in tehnike — 14.40 Umetne in narodne pesmi — 18.00 Športni tednik — 20.00 Glasbeno življenje v Domžalah in okolici — 20.30 Tedenski notranje-politični pregled. Sreda, 21. julij 12X10 Slovenske narodne pesmi — 14.30 Turistična oddaja — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 Pisan spored partizanskih, narodnih in množičnih pesmi — 18.50 Okno v svet — 20.00 Zbori pojo — 20.30 Nocoj gremo v napad ... Četrtek, 22. julij 6.00 Pozdrav dnevu vstaje — 6.05 Borbene in partizanske pesmi — 8.00 Besede slovenskih pisateljev — 8.20 Partizanske in delovne pesmi — 9.00 Prenos slavnostnega zasedanja skupščine ob desetletnici prvega zasedanja SNOS-a in zborovanja ob Dnevu vstaje iz Črnomlja — 13.15 Želeli ste — poslušajte — 15.15 S hrastniško godbo v partizane... 16.00 Govori Radio Osvobodilna fronta rt 18.00 Po stopinjah očetov, reportaža — 20-00 Partizanski skladatelji se spominjajo. Petek, 23, julij 12.00 Slovenske narodne pesmi — 14-30 ekaj za lovce — 18.00 Iz bojev naših nadev — 18.30 Poje komorni zbor Zahoda asbeno vzgojo — 18.50 Družinski pogovor* 20.00 Pesmi iz Beneške Slovenije — 20.30 Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Fran** Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Z" vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiske-Založniška in tiskarska družba z o. j. Drav®> Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Kiagemfurt, 2, PostechlieBfach 17.