59. številka. Ljubljana, nedeljo 12. marca. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a vs t ro - o# er s ke dežele za celo leto 18 ffUL, za pol leta 8 gld.,. za četrt leta 4 ^ld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'50 kr., za en mesec 1 gU\. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, .10 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 #ld. 60 kr., po poŠti prejeman M četrt leta 3 tfld. — Za oznanila se plačuje do četiriBtopne petit-vrste 8 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki lati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Kninu Kolnianovej hiši št. 2f>—94 poteg gledališča v „zvezdi". Opravnifitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Tirolci, ali konservativna, ali federalistična večina tirolskega deželnega zbora, so svoj deželni zbor sami obustavili. V seji 0. marca je namreč bral grof brandis v imenu večine izjavo, da ona izstopi iz tega deželnega zbora zavoljo tega, da varuje njegovo veljavo in njegove pravice, katerih vlada ne spoštuje. Izjava ostro govori proti vladi, proti državnemu zboru in sedanjemu vladnemu sistemu sploh. Prebravsi to, odšla je večina, deželni zbor nij bil več zmožen sklepanja, — zato ga kar nijj! Mej ustavoverci pak je divja jeza in pihanje srda zavoljo tega. Gnjusno, nepošteno, škandalno itd. (kar je grdih besedij) imenujejo postopanje tirolskih federalistov. Pa popolnem po krivem. Zakaj so izstopili? Zato, da varujejo pravico, ki je deželnemu zboru tirolskemu s postavo zagotovljena. Pravico varovati pak je dolžnost in zasluga vsacega, liberalca kakor ultramontanca, ne pa škaudal, gnjusoba itd., kakor vpijejo judje na Dunaji. Povod energičnega koraka tirolskih federalistov je sicer sedanje postopanje glede- deželnih zborov sploh, najbližji povod pak je prepir v takozvanoj verskej jedinosti v Tirolu, kjer so samo katoliki. Leta 18G6 je namreč cesar potrdil postavo tirolskega deželnega zbora, da se ne sme na Tirolskem nobena protestantovska cerkvena občina ustanoviti, ako nij deželni zbqr prej dovolil. Postava je jedenkrat dana, legalno potrjena, in izpolnovati se mora, dokler se ne izpremeni legalno. To je liberalno in ustavno. Ali minister Streinajer je, ne Liatek. Prva slovenska čitalnica. (SpiBai Davorin Terstenjak. Začetkom leta 1838 se je Stanko Vraz preselil v Zagreb. Fred svojim odhodom mi na srce položi, naj zbiram domo-rodne elomento mej akademično mladežjo in vzbujam za narodno stvar. Slovesno sem obljubil predragemu prijatelju to storiti. Da bi moje del#*anjo zdatnojše bilo, nakanil som v svojem stanovališči čitalnico ustanoviti. Pisem na nekojo rodoljubne duhovnike na kmetih, naj pobirajo prinoske, da morem večjo sobi) najeti s potrebnim pohištvom. Blagi župnik A. Krem p'1 je bil prvi, kateri jo moje početje pohvalil in mi 20 gld. v ta namen poslal. Tudi drugi duhovniki so velikodušno podpirali to početje, in v kratkem sem imel 400 gld. skupaj. Y ulici imenovani „Zweiter Sack" v hiši peka Scliniudererja smo pripravili čitalnico v kratkem, in si naročili potrebne knjige in časnike. Sestavil sem pravila, razredi! je mej vprašavši čisto nič tirolski deželni zbor, opirajo se samo na državno ustavo, dovolil ustanovitev dveh protestantovskih občin. To je tirolsko veČino razkačilo. — Gotovo da nemamo nobene simpatije za reakcijonarno postave. Prav vse jedno nam je, ali so tirolski Nemci katoliki, ali protestanti, in poslednjim povsod privoščimo jed-nakopravnost, kakor vsakemu drugovercu ali nevercu. Verska svoboda! Ali vpitja nemških psevdo-liberalcev ne moremo razumeti. Tudi nij iskreno. Drugače mislijo, drugače govord. Za centralistični sistem jim gre, ne pa za par protestantovskih občin ; Tirolcem pa za pravo. Zatorej nas energično postopanje tirolskih federalistov veseli, prvič ker varuje pozitivne pravice deželne, drugič pa, in to še posebno, ker vidimo, da so Tirolci s svojo energijo zdanjemu sistemu jako občutljiv udarec založili. To kaže divji vik v ustavo-vernem časništvu. — Da bi le tudi drugi deželni zbori ravno sedaj, ko se vse maje, koje bilo uže ob državnem zboru polno kriz, hoteli ali mogli ravno tak pogum imeti in tako odločno delati — palo bi minister-stvo brzo. Nemški ustavoverci vpijejo vladi: razpusti tirolski deželni zbor! No, in kaj potem? Voljeni bodo gotovo isti poslanci in bodo Še energičnejše isto očitali vladi, kar so dosedaj, in ministerstvo ter ustavoverstvo iz razpuščenja ne bode imelo nikacega triumfa. Poskusite! slovanske dijake na graškein vseučilišči, in pristopilo jih takoj 22 k bralnemu našemu društvu. Jaz sem bil izvoljen za predsednika in vodjo, dijak Jožef Ulaga, moj sedanji sosed in župnik pri sv. Vidu za tajnika. V odbor so bili voljeni: Hrvat Ivan T ruski, sedaj polkovnik in slaven hrvatski pesnik; Srb Popovie, Ceh Vaelav bezpalec, Polak doktorand A. Krudovski in Kranjec Itairl !«»<• moj součenec. Naj mi se dovoli, v pojašnjenje njegove žalostne osode nekoliko besedic sprožiti. Lavrič je bil, kakor znano, sin patri-nionijalnega uratbiika, in je s svojim bratom Ludvikom v Gradci, kamor se je mati vdova bila preselila, uže od leta 1835 živel. Mati, čestitljiva gospa, je svoje otročiče lepo in po krščansko odgojevala. Ker jo imela malo penzijo, jemala je dijake na kvartir, in kakor pridna mati za nje skrbela. Posebno skrb jo imela za oilgojitov svojih hčerij ; jedno si je pozneje, izbral za zakonsko tovariš ico polkovnik Ivan Trnski. Tudi sinu Karel in Ludvik sta bila uravna in pobožna mladeniča. Vendar užo v Turški sultan je čuden patron. Sicer nemško-judovski ča» sniki, ki pišejo za Turke in proti našim krščanskim bratom, pripovedujejo, da jo „resna volja sultanova, da se nobenemu njegovih podložnikov krivica no godi". To se vsta-šeni pripoveduje in onim, ki so na avstrijska tla pribegli. Tudi nemški časniki, kateri imajo zagovarjati turkoljubo žalostno Andrassvjevo-politiko, jednako govore. Ali peštanski „P. L.", gotovo ne slovansk list, prinaša dopis iz Carigrada, ki jako čudno posveti dobroto turškega cesarja do svojih podložnikov. Dopis pravi: „Sultan neče nič slišati o vsem kar je v zvezi z reformami; čudno se glasi, ali resnično je, da je jednega najvišjih dostojanstvenikov (ministra), ki mu je hotel potrebo teh refom dokazati, s svojo lastno roko klo-futal in sicer s skoraj ravno tolicimi zaušnicami, kolikor toč imak Andrassvjev reformski načrt. Tudi da nij komisar za pomnjenje v Hercegovino in Bosno prej odšel, kar so vlasti zamerile, ima svoj uzrok v slabodušnosti sultanovej. Hudo je možicu, da njegov arze-nal nij z vsem orožjem okinčan. liže dolgo sili ministre naj mu za to denarja pripravijo. Ali ti imajo še dovolj poguma, da mu pripovedujejo, da nij nobenega beliča v kasi, in da nij kje vzeti, kar se pa dobi, to da se mora dati za živež stradajočej in razdrapanej vojski. Slučajno izve sultan po jednem svojih ogleduhov, da je nekaj vreč zlata bilo prineseno na ladijo, katera bode nosila komisarja Baša-Efendi na Klek, denar, ki bi bil za vojsko in za podporo vrnivših se beguncev (?> onem času, leta 1838, sem opazoval na obema nekako* otožnost, o Ludviku se je govorilo, da je lunatičen, Karel pa se je zmirom proti nam svojim sošolcem potoževal, da ga v cnomer glava boli, kri proti glavi sili itd. Več dnij je hodil zamišljen po ulicah mesta, in nijsmo ga mogli razvedriti. Zdravnik dr. Mann je jedenkrat vpričo mene in matere rekel: „Gospa, jaz se bojim za pamet vaših sinov." Nij se goljufal, Ludvik je, kakor se mi je poročala, zapadel melanholiji in sblaz-nil, in Karlova žalostna osoda nas je vse pretresla. Kolikor sem ga jaz poznal, je Karel Lavrič bil blag človek. Ne sodimo, prepustimo sodbo milostlivemu očetu nebeškemu. V našej čitalnici smo se pridno učili slovanskih jezikov skoro pol leta. Na jedenkrat se je naše društvo zdelo c. kr. policiji nevarno, ta nas je razpodila in mene ,,sub vi-gili oculo" postavila. Imel sem veliko materijalno izgubo, in dolgove sem še le črez 0 let poplačati mogel, ko sem kot kaplan prvo bor njo dobil. porabiti. Takoj sultan pošlje svojega adjutanta in konfiscira denar za sebe". In tacemu glupoglavcu je milijone Ijudij pokornih! In državo, kjer se poleg strahot v provincijah tudi v središči take stvari goditi morejo, podpira naša Avstrija, Rusija, vsa Evropa ? Bog \e, če smo res v toliko hvaljenem 19. stoletji, ali se nam le zdi da smo! Jugoslovansko bojišče. Na Andrassy-jev nalog imajo dalmatinske in hrvatske oblasti pregovarjati one uboge kristijane, ki so pred turškim neusmiljenim mečem in natikalnim kolom pribegnili na -avstrijska tla, naj se zdaj vrnejo v Bosno in Hercegovino, ker je v znanih reformah sultan •obljubil jim pravico in pravdo. Ali nečejo iti, temuč poslali so Mollinari-ju pismo, v katerem se avstrijskemu cesarju zahvaljujejo za hrambo, zaščit in pomoč, pa ob jednem zagotavljajo, da bi samo pod meč in v pogubo Trnih, ker Turkom nič ne zaupajo, zato pro-•sijo za milost in daljno podporo. Avstrija ne more biti tako neusmiljena, da bi jih poslala v mesnico! Kak6 bode turška vlada besedo držala, ki nema moči, krotiti lastnih ljudij. Vladna „Pol. Corr." poroča, kako so vstajniki v Hercegovini pri Muratovici Turke potolkli, pa žalostna ne more skoraj verjeti iii toži v imenu Andrnssvjevem tako-le: „Če se pobitje Turkov pri Muratovici, kraj kjer so bili uže poprej jedenkrat od vstašev tepeni potrdi, ali če je prav nekoliko menj resničnega kakor se je povedalo, potem se more obsojati turško vojsko vodstvo, katero se po tako dolgem vojevanji nij nič naučilo. Nobena napaka se ne sme (od strani Turkov) več narediti, drugače bode dejanski vspeh pomirjenja manjši nego diplomatičen." — Potem se nemška „P. -C." še veseli in tolaži, da bode vstašem vsled zaprte avstrijske meje zmanjkalo kmalu streliva in orožja. Blago magjarsko-nemško veselje, ker potem bodo Turki kristijane na kol nabijali. __ Iz Dubice se „Obz.w poroča 9. marca: V soboto so Turki Novljani krščansko vas Žarkovac zažgali, oropali, dva otroka razsekali in jedno deklico soboj odveli. — Zadnjo nedeljo so Turki Bodičani Ituječko selo in cerkev zažgali in pri cerkvi tri kristijane posekali. Iz Dubrovnika se javlja: Pri Ljubiški je bilo nekaj malih bojev mej vstaši pod Lju-bibratićem, ki ima zopet 000 mož. 30 Turkov je bilo zapodenih črez avstrijsko mejo, kjer so ubili jednega Avstrijanca. A živ krst se ne zmeni za ubitega? Politični razgled. Notranje f/i>r*ki državni zbor bode te dni končal svoje zborovanje Na denes je napovedan odgovor na dr. Politovo interpelacijo o ori-jentalnem vprašanji. Vimnje države. O srhsketn teneam pravijo vstaši hercegovinski prav dobro tako-le: Teško nam je, da moramo izroči, da ko bi bil kak naslednik Karagjorgjevič, ali kak direkten naslednik Milošev na srbskem prestolu, ne bi mogel poslušati stoke in bolečine naših mu-čenikov, da bi ne bil ginjen. Zares, blagi duh umrlega kneza Miloša — ko bi bili tako srečni, da bi ga imeli, kakor smo nesrečni, da ga nemarno! — ne bi bil stoprav globino morja preučeval, ne na levo in na desno strašljivo oziral se, nego naravnost v ubogo Bosno in Hercegovino šel. Iz Belgrada poroča brzojav, da je komisija, ki je preiskovala socijalistični upor v Kragujevcu zaprla župana tega mesta in urednika „Novoga (Jslobojenja," in tri učitelje odpustila iz službe. Družina . đrnim je bila pri nemškem cesarju vložila prošnjo za pomiloščenje, a stari Vilhelm je prošnjo zavrgel. Dopisi. Iz Celja 8. marca. [Izv. dop.] (Izgled celjsko-nomškutarske inteligencije.) Dne 27. februarja došel jo v Celje nov predsednik okrožne sodnije gosp. Ileinriher. Na večer istega dne obhajal se je odhajajočemu predsedniku g. Vestu na čast slovesen banket, kojega se je udeležil tudi novo došli g. predsednik Ileinriher. Kakor navadno, vrstile so se tudi pri tej priliki napitnice mnogovrstnim osobam. Najinteresantnejša pa je bila vendar le napitnica znanega politikarja Antona Las-nika, usnjarja Celjskega, novemu predsedniku. Začel je blizu tako-le: „Ich habe in Erfah-rung gebracht, der neue Herr Friisident sei ein tiichtiger Kneiper. Ich bin ein Kneiper, der dr. Nekermann ist auch ein Kneiper, wir sind al so drei im Bunde". Ko je potem še jednacih norostij navezal, tedaj je sklenil na-pitnico z veseljem, da bode imel priliko z novim predsednikom „popivati". Jednaka čast se še nij nijednemu izkazala, kajti kogar Las-nik prišteva svojej jednakosti, ta mora biti umetnik v tej stroki. Ali jo bil ganjen novi predsednik, da ga je ustavoverec počastil tako gorečo in odkritosrčno napitnico, — tega ne vemo. Evo l dragi bralci, inteligencija Celjskega mesta, ki se všteva prusaškemu taboru po svojih ustavovercih. Da jih imamo še nekaj tacih, kakor je omenjeni Cicero, nij dvombe, in v njih sredini so ljudje, ki se prištevajo Nemcem, pa nemški jezik le za silo lomijo. I k filnidca 8. marca [Izv. dopis.] Hrvatsko akademično društvo „Hrvatska" je napravilo sinoči komers v proslavo svojega utemeljenja v puntigamskej dvorani. Zbralo se je precejšnje število gospodov in dijakov. Prišli so bili tudi trije slovenski poslanci gg. dr. Dominkuš, dr. liadej in Žnidaržič. Posebno lepo je to od g. Žnidaržiča, da k slovanskim društvom prihaja. Gotovo je izpoznal, da teče tudi v njem slovanska kri in misliti je, da se bode tudi v deželnem zboru kot Slovenec obnašal, posebno ako pomisli, da so ga Slovenci volili, da v deželnem zboru njih interese zastopa. Uže jedenkrat je „Slov. Narod" pravil, da je g. Žnidaržič pri jednem volilnem shodu (meni se zdi na Planini) na-glašal, da je tudi on Slovenec in da se vedno za Slovence poteguje. Tako" jo tudi prav! Volili so ga Slovenci — torej se mora tudi povsodi za Slovence potegovati. — Cul sem pa nekatere praviti, da g. Žnidaržič nalašč to dela, da bi še prihodnjič voljen bil. Bodemo videli, koga se bode držal! Bili so tudi pri komersu gg. dr. Krek in dr. Ipavic. Zadnji je bil za „kučigazdo" izbran. Slovensko društvo „Triglav" je bilo „in corpore" navzočno, kakor tudi „slovansko pevsko društvo", ki 'je iz uljudnosti sodelovalo. Tukaj moram tudi omeniti nekoga dogodjaja. Fred-sednik „Hrvatske" pozove „slo vansk o pevsko društvo", da zapoje „koračnico" ; a ker je tiho govoril, da se nij dobro razumelo, ponovi njegov drug še jedenkrat ta poziv, a pozabivši reče namesto „slovan ko" „hrvatsko". Slovanski pevci tedaj obsede, meneč, da je tudi kako „hrvatsko" pevsko društvo. Ko predsednik ono pomoto popravi, zapeli so naši pevci „koračnico". Jaz mislim, da je bilo krivo tej pomoti preveliko sanjarstvo „o velik ej Hrvatskoj", koja se je tudi skoro v vseh telegramih na« glasovala, katerih so dobili okolo dvadeset. — Opomniti moram tudi, da celi večer niti besedice nijsem čul o ,,Slo va ns tvu". Komentara k temu nij treba; znano je uže iz prejšnjih mojih dopisov. — Srba nij bilo niti jednega pri slovesnosti; tako daleč sega sovraštvo mej Srbi in Hrvati!! Bilo je pač mnogo Italijanov in Magjarov; tudi Nemcev je bilo nekaj. Jz lil rake llisrrlce 8. marca [Izv. dop.] Po velikem trudu smo Bistričanje vendar jedenkrat dobili svojega župana. Denes je izvoljen zopet poprejšnji mnogoletni župan g. Jelovšek in sicer s 5 proti 4 glasovi, katere je dobil vrli narodnjak g. Aleks. Ličan Jclovšek si je dal sam glas, da je dobil večino, akoravno je malo poprej trdil, da ne sprejme županstva, ako ga ne izvolijo jednoglasno. Kakor se vidi, nema v Bistrici nihče splošnega zaupanja. Tudi poprejšnji župan g. ValenčiČ moral je sam sebe voliti, da je za-dobil to čast in mislilo je vse, da bode z veseljem delal v korist občine, a zmotili smo ae kajti, ko so volilci od njega zahtevali, da bi tudi kaj delal, ker je postal župan, in ko se je celo jeden narodnih odbornikov predrznil od njega terjati slovenskih povabil k odbo-rovim sejam, se je mož tako razkačil, da je takoj resigniral. Tega mu sicer nihče ne zameri, a siliti bi se mu ne bilo treba v stvar za katero nema niti veselja niti sposobnosti. Da pri denašnjej volitvi nij bil izvoljen narodnjak Ličan, je največ kriv tukajšnji zdravnik g. Bachman vulgo „doktor", rodom Čeh, ki sicer tudi misli, da je naroden, kateremu je pa ženska družba ljubša, kot ona najodlič-nejših narodnjakov, akoravno se ne more več prištevati mej mladeniče. Za volitev Jelovšekovo si je prizadeval menda zaradi tega, da bode še smel v njegovih sobanah svoje veselice aranžirati. Ko bi vsaj ženstvo, na katero ima toliko vpliva, hotel vzbujati k narodnej zavesti, bi mu užo drugo odpustili. Ravnanjo tega gospoda je krivo, da smo v Bistrici brez narodnega društva, da se tukajšnji ,,Lescverein" uže nij spremenil v slovensko društvo, čemu nam jo v Bistrici nemško društvo brez Nemcev? Dovolj je tu omikanih ljudij, lepo narodno društvo bi so lehko ustanovilo, ako bi bilo več jedinosti, a osobna mrzenjđ zamore vsako pametno prizadetje. Bog daj bolj še! Domače stvari. — (Slovenski volilci) ljubljanskega mesta imamo denes v nedeljo 12. inarca ob II. uri dogovor v čitalniškej dvorani zarad postavljanja kandidatov. Naj so volilci zlasti III. in I. reda obilno udeleže. — (Slovensko gledališče), Vtorek 14. t. m. se bode prvikrat predstavljala mikavna Gbnerjeva veseloigra v treh dejanjih ^Srečni oče". — (G. V e s t e n e k) je sam skrbel, da se je sloveče njegovo ime v dunajske liste te-Jegratiralo in sicer še dvakrat z velevažnim pristavkom, da on, korifeja, nij voljen v noben odsek. Oficijalni „Corr. Bur." imenuje to iz-puščenje Vesteneka „unparlamentarisch". Ali g. Vestenek sam predobro ve, za kakšnega moža ga ima večina v zboru in v deželi od poslednjih trgovinskih volitev, nego da bi se mogel temu izpuščenju svoje osobe res čuditi. — (Praška ,,Politik",) ki sitno in arogantno vsem Slovanom in vsem strankam svoje nauke sili, da si se le iz telegramov in dopisov „N. Fr. Pr." o njih stanji podučuje ima zopet v zadnjem listu prav neumno in neresnično kritiko o kranjskem deželnem zboru. „P.tl misli, da so pri nas take razmere strank, idej in stvari kot v Pragi. — (Tržaške čitalnice) začasni odbor vabi uljudno vse čč. gg. društvenike, da blagovolijo sniti se v nedeljo 1!). t m. ob 7. uri zvečer v čitalničnih prostorih, kjer se bode nova volitev vršila. — Uže denes v nedeljo 12. t. m. zvečer se o kandidatih za odbor dogovore. — (Iz Maribora) se nam piše, da je pri zadnjem izrednem občnem zboru ondotne čitalnice dno 5. t. ni. izvoljen bil g. dr. Ivan Križanič za odbornika na mesto odšedšega g. Smidingarja. Dalje so pri istem zboru volili se trije namestniki, ter so bili z nadpo-lovično večino glasov izvoljeni gg.: Jože Itapoc, Mart. Jelovšek in V. F. Spaček. Čitalnica v tekočem letu prav dobro napreduje, od 30 udov, ki jih je imela zadnjega decembra pr. 1. narastlo je število denesj uže na 80 in upati je, da se bode s časom še bolj pomnožilo. Razne vesti. * (Iz ljubosumnosti umor.) Itali-jansk časnik „Gazzeta del Popolo" iz Turina piše: „Franc R., oficir v pešpolku št. 48. je stanoval se svojo ljubico, sedemnajstletno go-špico Marijo Borgogno, v ulici Via Nampa-tori. Dvomil je na njenej zvestobi, ter zavoljo tega sklenol, prepričati se. Zato je odšel za nekaj dnij proč, rekšijej, da mora po oprav kih potovati. Zadnji ponedeljek ob 2. uri po noči se je vrnil, odprl vrata s ponarejenim ključem, ter Šel na ravnost v spalno sobo svoje ljubice. Začuden je videl jo poleg top-ničarskega častnika Antonija G. spati v postelji. Divje razkačen zagrabi svoj revolver, na vsacega spavajočih izstreli jedenkrat in potem sam sebi v glavo. On se je zvrnil takoj mrtev na tla, ona dva pak sta smrtno ranjena in bodeta teško ozdravela. Narodno - gospodarska stvar. Politična ekonomija in politika. (Spisal V. C. Supan.) II. Odkar sta namreč 1!). febr. 1853 v lier-limi Otto pl. Mannteurlel kot pruski minister in Karel pl. Bruck tudi Prus a avstrijski minister podpisala končne protokole prvo nemške trgovinske pogodbo; od tačas sem, iščemo očitno mi pravi odkritosrčni Avstrijci, od tacaš so je avstrijsko uboštvo začelo. S tem rapidnim postopanjem v okrožji industri-jalno najbogatejših tako zelo napredovajočih vzhodnih dežela, postala je naša avtrijska država s svojimi modernimi trgovinskimi pogodbami jednaka nastavljenemu sodu. To kar je nekdaj rekel Franklin, od države Ne\v- Yersey: „Ta dežela je od svojih sosedov pov-sodi nastavljeni sod, iz katerega samo točijo". In zopet sedaj v najnovejšej dobi, se je sklen ola neka trgovinska pogodba z malo tur-ško-v a z a 1 n o državico — R u m u n i j o. To pogodbo pa ne smemo za nič druzega smatrati kot za klep v dolgej verigi tako kolosalnih napak — v avstrijskej trgovinskej politiki. Na Angleškem ne pošiljajo kakovega diplomata k sklepanju kakove trgovinske pogodbe, nego ukaže se n. pr. trgovinske zbornice predsedniku Manschestra, ali vpraša se kake druge strokovnjake, diplomati pa se jim pridenejo. Odločilni so tedaj strokovnjaki, diplomati pak so le postrnaske osobo. A kako stoji stvar pri uas v Avstriji? Zadnja, od obeh državnih zbornic sprejeta rumunska pogodba to najuolj kaže, kako! A poglejmo kako so druge države delale pogodbo z Anglijo. Leta 1703 je sklenola Portugalska z Angleško neko trgovinsko pogodbo, vsled katere so se Holandci in Nemci popolnem izpodrinili od najvažnejše trgovino s Potrugalci in njihovimi tedanjimi kolonijami. Portugalska zašla je s tem v popolno politično odvisnost Angleške in zadnja pridobila je vsled te trgovinsko pogodbe take neizmerne kapitale, da se jej je potem s tem kapitalom posrečilo ustanoviti svojo veliko vzhodno državo ; ter potem odriniti Portugalce in Holandce od njih glavnih štacijskih krajev. To je bila namreč, tista tako pogub-ljiva Methuen-pogodba, katera je Angleško, povzdigovala ter jej koristila, Portugalskoj pa tako neizrccno škodovala, da so vse pred portugalske kolonijo in osobito bogata lira-zilija, utelesile se k Angleškej in postale popolne efektivne angleške kolonije. Žlahna kovina, kakor zlato, srebro, itd. zgmjalo je. (Kakor sploh pri tacih pogubi j i vili pogodbah.) Brodarstvo, trgovina, industrija, obrtnija in poljedelstvo, je pešalo na Portugalskem vsled te pogodbe vedno bolj in bolj. Zastonj je skušal Pombal jo zopet povzdigniti, ker anglo-ška konkurenca podirala je vsa podvzetja. Tako se je izprenionila Portugalska dežela v samo agrikulturno državo. Opešan je zemlje nastopilo je tedaj kot naravni nasledek. In zatem je prišlo zmanjševanje prebivalstva itd. Tako tedaj uničil se jo blagostan popolnem v nekdaj tako bogatej Portugalskoj. Leta 1786 sklenola je Francoska z Angleško nekovo trgovinsko pogodbo. In ta pogodba je bila takoimenovana Edin pogodba. In slavni govor angleškega državnega ministra Pitta, katerega jo leta 178G govoril v parlamentu, nij veljal niti angleškemu parlamentu niti narodu, temuč oslabelemu in čisto nezmožnemu francoskemu ministerstvu, z namenom ono za imenovano pogodbo pridobiti. Nij zastonj nosil prokanjeni Pit t v vsacem svojem žepu jeden zvezek „"VVcalth of nations". VVilliam Pitt bil je prvi angleški državnik, kateri je razumel izvesti kosinopolitično teorijo svojega somišljenca Adama Smithsa na tako veliko korist Angleške. In kaj je bilo nasledek te trgovinske pogodbe? Angleško fabrike prevalile so razširjeno francosko trgovino, kakor so godi sedaj pri nas; cvetoče lastne fabrike so se pokončevale, kakor se godi sedaj pri nas, delavci odpuščevali, kakor se godi sedaj pri nas. Uboštvo in nevoljstvo rastlo je vedno bolj, kakor se godi sedaj pri nas. Industrija, katero so prej z največjo skrb-Ijivostjo razširjevali, postala je onemogla, promet nehal je popolnem, kakor se godi sedaj pri nas. ljudstvo zahtevalo je zasluška — vsakdanjega kruha. Uboštvo bilo je splošno in ono ohromilo je vlado. Po kratkoj dobi konkurenco z Angleško skušala je francoska vlada z odpravljenjem pogodbe pokončevalni nakan ustavljati in popolnemu poginu pot zapreti. Pri tem delu pak je doživela važno izkustvo, da je veliko lažje cvetoče fabrike v malih letih pokončati, kot pak pokončane fabrike zopet povzdigniti v poi-stoletju. Dolenjskega. — Schapke iz Dunaja. — Hribar iz Sta j <«r j si. — Kobler iz Trsta. Pri ■ «11«!: Benedikt iz Dunaja. — gr. Thurn iz Radovljice. — Nasch iz Dunaja. — pl. Oberoigner iz Sneberga. V mestu Kamniku na Kranjskem, pride z zač -tkoin meseca maja t L štacuna na glavnem trgu, s štacunskim orodjem, (šta-cunsko napravo) vred, pripravna za Vsako kupčijo v najem. Najemniki ki želijo to v najem vzeti, naj blagovolijo bo p-i podpisanem lastniku oglasiti. (57_3) .Jt>£vf f Vino«. se daje v najem v Itrodeh pri VninsUom na glavnoj cesti, na štiri kolesa, se stopami in 8 prešo za olje, ob obilni vodi, od 1. maja. Natančneje so poizve pri Jon. OiuerMl-jn, posestniku na Vranskem. (G2) Ohranitev zdravja obstoji večjidel v čiščenji in snužnosti sokov in krvi, ter v pospešitvi dobrega prebavenja. To doseči je najboljši in zdatnejši pripomoček: Dr. Rosa oživljavno mazilo. tov. Roma oživljavno mazilo zadostuje vsem terjatvam najpopolnejše, oio »žirija celo delavnost /treliarenja, ust vurja zdraro iu čisto krv, in život pridobi zopet svojo prejSnjo moč in zdravje. — Ono je za vse bolezni prebavenia, posebno za trarhtfenotl trku, kislo .se riganje, napihovanje, hralmuje, želodčni mri, zasfiženje, krrarnieo (zlato žilo), prenntlnčenju želodca z jedili itd., gotovi in ozdravljivi pripomoček, kateri si jo pridobil zaradi izvrstnega učinka v kratkem Času Bplošno razširjenje. Velika steklenici 1 golil., mala steklenica ."»0 kr. Na stotine priznanjevalnih spisov je razpoloženi!). Razpošilja se na frankovano dopisa proti poštnem pov/.etku na vse kraje. Gospodu H. Fraijnerjn v Pragi! Jaz priznavam poln hvaležnosti in kot za sveto dolžnost, poročiti, da mi je to od Vas poslano dr. Rosovo ozir/jeralno ma~ilo za mojo suh m !rf t raj > jočo, hudo StttniČtto bolezen in slabo prebaeenje izvrstno ozdravljevaio, ter da sem skoro popolnem zdr^v. Celo leto uže nijsem mogel opravljati srojn službo, H mesecev ležal sem r bolitiei na Diutaji, a vsi pripomočki bili so zastonj, jedino le ta črez vse najizvrstnejši pripomoček ozdrave! me je strašnih in nepretrpijivih boleznij. Tedaj najsrčnejša zahvala in prosim, da mi pri-pošljoto šo dve steklenici dr. Rosovega oživ-ljevalnega mazila. Kajetan Strohonu/er, l. r. St. Kgid v Neuualdu (v s. Av.) 80; jan. 1874. (■lavna zaloga: V lekarni Ii. Frmjiierja, Kleinseite, na voglu Spornergasso št. 205 v Fragi. V Ii|ubl|unl: pri lekarjih G abr i al 1'icooli in Josipu Svobodi; v Kočevji : pri A u-dreju Braunu; v Celovcu« pri dr. It a tise rj u, o k ar i u. Vse lekarne r Avstriji, kakor tadi rečjide/ materijalni- starane imajo zahit/e tega uživljeval-neija mazila. Tamo so tudi dobiva: Praško univerzalno hišno mazilo, gotovi in poskušoni pripomoček za ozdravenje vseh prisadov, ran in oteklin po 25 kr. in :5i kr. Mazilo za oglušenje. Poskušeno in zaradi mnogo zdravniških poskušonj znano kot nujgotovejši pripomoček za ozdravenje močno oglušonih, ter za pridobitev popolnem izgubljenega sluha. 1 steklenica 1 gold. av. velj. (63—1) I uii EBBM DorŠko olje Pri i..m.,: 11 >. marca ■ See\vahl iz Reku. Iz salo liilovili jeter, /: liitn/cmt iitt Xnrrri/s/:r)H; rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepromočljivo brez okusa iu duha 1 steklenica 80 kr.; s6 telesnim jodironi l steklenica l gold. Da se ponurejovanju izogne vtisnono bode moje ime na vsakej steklenici. C58—2) Gabriel Piccoli, na ihiiiiijskij cisti r Ijnliljani. lekai Man ter iz ' E———#————< 66 Tržne cene t Ijuhlj.mi 11. marca t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 77 kr.; — rež 5 gld. 85 kr ; — ječmen 4 jrld. 70 kr.; — ovos 3 gld. 74 kr.; — ajda 5 gld. 70 kr.; — proso 4 gJd. 70 kr.; — koruza 4 goid. 90 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gid. 80 kr.; — fižol hektoliter V gld. 50 kr.; masla kilogram — g\. 1)5 kr^ — inast — gld. 82 kr.; — špeh hišen — »rld 68 kr.; — speh povojen — gld. 75 kr.; jajce po I- ., kr.; — odoka ltor 8 kr.; govednine kilogram 46 kr.; — te.otnine 45 kr.; svinjsko meso 56 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 30 kr.; — slame 2 gold. 60 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr. , Izurjeni komis, kateri Jo v stroki tntmat>tgttl §ttntntff9t eptctrjjajbeffa in tkanega blaga dobro izurjen, sprejme se takoj v nekej prav živahnej Župniji na Xotrunjskein z dobrimi po-g'oji v službo. Več o tem so izve v štacuni Andnja Schregi rja v I.jaldjani. (51—i) G-ospica, izpitatia v />«»>.'nej in tetef/rafskej .vtrnki, slovenskega in nemškega jezika zmožna, in katera bi morala tudi tobak na debelo in drobno prodajati, se sprejme. PrOB feljice za to službo, obrnejo naj se z dokazilom dosedanjega poslovanja in z na/nanjo-njoin pogojev, pod katerimi vstopijo do ff. Tanšira r Sitiarji pri Krlachsteinn najdajo do /•>- marca t. I Katero polože kavcijo imajo prednost. (55—3) Kažipot po Ljiljani. Kdor žoli inserirati pod to rubriko svoj posel, obrt itd. tako, da jo oznanilo uvršteno skozi tri mesceo vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižanej ceni storiti, katera 8e izve pri administraciji „Slovenskega Naroda". Marija Dreni k, kupčija poleg nunske cerkve si. 32. Zaloga najnovejših pričetih in izdelanih stikarij; volnute preje za stikanje, pletenje; priprave za slikanje so svilo, šonilijo, zlatom in jagodi; vse pri- trave za Šivanje, pletenje, stikaujo; galanterijskega laga, hizoterije, igrač, umetno rezanih lesenih izdelkov. Po nizkej ceni. (13) Voščene sveče, in zavitke (WachsstUcklt vsake vrste za cerkve, pogrebe, in trgovino po najnižjej ceni prodaja in se čestiti duhovščini, kakor tudi slavnemu občinstvu priporoča zagotavljajo, da bo vsem najboljše in hitro postregel. Oruslav Dolenec, (5) svečar, gledališčne nlice št. 140—141. Tomaž Volta, na frančiškanskem trgu, priporoča svojo za!ogo vsake bire usnja po niikej eeni. (10) ■ Važno za 1$76 leto. ■ Ker se s početkom novega leta prične nova mera, priporoča podpisani vse kositarske nove mere, Eosel.no se pa priporoča čestitim gospodom du-ovuikom po d želi za vsa dela tega obrta, za pokrivanje stolpov in cerkvenih streh naj si bodo z bakrom, s kositarjen ali cinkom itd. Sreeka .Voli, (12) Šolski trg št. 295. (jiostiliiičar „pri Sokolu na stolnem trgu, priporoča svojo užo staro gostilno. Dalje naznanja, da ima tudi letos izvrstna vina in vedno dobre jedila Kakor klobaso itd. po nizkej ceni. (6) V Josip Eievcevej speceriskej štacuni na št. Peterskem predmestji št. 18 tik meaivrakega umsta dobi se-najboljšo blago potem Staj. bruse, ku|iuje iu prodaja na debelo poljsko pridelke ti/.ol, krompir, erešplje, repo, zeljo, orehe itd. (5) Najbolje brije, češe in striže Josip IBial£OTrn.ilr, na šciitpet. preti mesiji b. šf. 9, katori izvrstni brivec rad pride tudi uu dom. ako kdo to želi. (11) J o« i p Ituntz, v hiši banko „Slovenije", (11) priporoča vsake vrste žganju, likere, rozoHJo po najnižjih cenah. Vnauja naročila izvršuje točno in vestuo. Jauez Vielč" prodaja 'taZutv pri razprodaji ( fctts-vcrkaiiO 10 do 25% |>od laI>n*i«sko c*<>uo na debelo in drobno imio!>*>« irritao krapnarako in gospodsko blago.__(5) AVSIlŠtill <»Ot/J. podobar in pozlatovalec, poštne ulice hiš. št. 57, (poslopje s'ovenske čitalnico) v Ljubljani, ne zamen it i z Leopold CiitizI, v istih ulicah v Knzterjeri hiši! priporoča Mavneinu občinstvu, v last: preč duhovščini in farnim predstojniStvom sledeče izdelke« Oltarje, križera puta, lece (prižnice), snčnike (lustre), prapore (banderu), m ha (baldahine) po naročilu v vseh velikostih in po najniijrj ,-,>,;. V zalogi ima zmirom podobe in kipe za oltarji', krst m iona rt , svečnike in križe M stene, podobe svetnikov m M HW0M vsake velikosti in cene na platnu, kositnrji in papirji, zrcala itd posebno dober kup so oljnate slike. Sploh vse, kar spada k cerkvenemu kinču, — vse tO naglo in po najnižjej ceni. Sprejema vsa naročila iz dežo e, ter jih natanko in brzo i/vrši. (11) Crevljcir Jakob Škeruinec, v gledališkej ulici št. 19 izdeluje vsake bire najboljših erevljev na drobno in debelo; potem prodaja tudi Tržiško črevljc na debelo in drobno po nizkej eeni._ (f>) I ^o Trene Kdešar, na celovškej cesti št. S2, priporoU i svojo zalogo vsakovrstni h likerov iu sranja po nizkej ceni. Vnanja naročila izvršuje tocuo in vestno. (II) Kdor potrebuje metrieiie ntere in inV/e kuhinjsko posodi* plehasro ali iz vlitega železa, kakor koiši.o orodje ta pohiHvo in za kidanji*, potem orodje za mizarje, tesarje itd vse to dobi po najnižjej ceni pri tirane Terenku (prej božiču) na glavnem trgu it. 10. (7) Knjigovez K. Ilolin na starem trgu it. IiT Jeit i ni v ŠJmttlJnnt, prevzema in izdeluje najhitreje, najcenejše vsako vrste dela. Posebno so priporoča č. gosp. <1uho* ■ niktun. /M Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zoher", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr, 2. „Katlfortiske povesti*' od Iiret Ilarte a. Cena 50 kr. Kdor isce n1u/Im». ali pa katero oddaja, posestvo prodati hoče, ali kupiti namerava, gospodarstvo« ali kako graščino v najeiu dati želi, priporočilo za trgovino razglasiti misli, spoli pa, kdor potrebuje svetu zaradi naznanil v časopisih, naj so obrne Zaiipl.jiVO na auuoncen ekspedicijo G. L Daube-a & Co. (404-n) na Dunaji I, Hlugei'Htrusse 3 *r $1 3 o C »»»JI h C )-■ o -i Podružnica društva za obrambo živali na Kranjskem v Ljubljani vabi s tem vso p. n. soude v nedeljo t to. umreti r. I. ob 10. uri pred polu dne v tukajšnjo dvorano mestnega zastopa k občnemu zboru. Dnevni zed: 1. Poročilo o delovanji podružnico leta 1875. 2. Sprejem novih soudov. 3. Predlogi posameznih soudov. 4. Volitev 4 soudov v odbor in 2 namestnika. Društveni odbor podružnice. xxx: uuunuuuuunnKunnuuuHuuuHuuuHunni Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisanemu! Poleg originalnih Elias Howe-jevih šivalnih strojevi imam v zalogi is.li 1 j jiv o le jaz Originalne Singer & Grover & Bacier Šivalne stroje po fabriškej ceni na debelo in drobno. Kazim tega imam vedno v zalogi tudi najboljše inozemske Btroje po jako zniianej ceni in sicer: H'heeler A YViI*on, Orover A Baeker štev. 10, The l.itil«* Wauzer (zadnje na željo amerikanske), Tayl<>r, <>eriuania, Nu.iou1h, WII«ox *V Cilbbs, K.vpresN, l.iiiKoln, Cilinder ElaNtie, stroji za valati itd. l'ouarejvui a i uže rabljeni, iu Izteeeui stroji dobe se po okolsčinah so ve da !Ž5 do aO"/u cenejši, so p . tudi za 50 slabcjAl lu manj vretiui kot zgornji. ' Tedaj previdnost pri Izbiri I Kdor tedaj solidni in dobri stroj želi, obmo naj so zaupljivo na uio,' jaz sem so vodno trudil z zanesljivim postopanjem obraniti moj-j dobro inio. iii':-t.gti> ztiiit'Mljivti. — Tudi na vplačevanje v obrokih. Ljubljana, judovska ulica štev. 228. S odličnim spoštovanjem Franc Oetter. Seito, etirn, Sittmke, a/turate, ttripravo sa prsite f/ulte itd. imam Vtđno r ri lilij izbiri c :n!i)ko imenovanih strojev naj so nlkdo ne da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno zalogo obišče, su prepričati mori;, da je resnično, kar jo Bgoraj povedano. n n n u m n n n n n K U n (453-0) Izdatolj iu urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".