gosp darsk brtnišk in narodn Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld.80 kr.,za četrtleta 90kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 25. julija 1866. Gospodarske stvari. bilo v razstavi ker ? nimamo Nauki iz letošnje dunajské razstave. (Dalje.) do Kar se tiče jak sdaj rias v se mikalo to mašino videti nobenega pravega mečkavca kor lopat, matik, grabelj, vil itd dnega kmetijskega ton bilo iz Dunaj > ga Angl odj 9 ka Clay naj v razstavo poslal, in želeti bi ) da bi se marsikdo podstopil, enako rodj po raz- Med vinskimi prešami nas je mikala samo stavljenih angležkih izgledih (muštrih) iz stajarskega Dingler-jeva (štev. 460), pa brez potrebe je preveč zamotana. Besemerjega jekla izdelovati, ker vkljub izvrstnemu zmerom imamo le malopridne lopate, matike itd Vinska preša, ktero je petrovagorsko društvo v Topuskem (pod štev. 382) razstavilo, je sicer prav Drenažneg orodj nam ni treba tujih kraj prosto napravljena 9 pa premalo praktična je ) na dobivati, ker se ga v gosp. Odôrfer-jevih fužinah v Bruku na Stajarskem dobrega jedra obilo izdela. Stajarskem so g. Korosi-jeva, Bergman-ova Predno svoje opazke zastran stavljenih mašin in Hlubek-ova na Ptujem veliko boljše, pa da teh preš v razstavi nismo videli. škoda končamo, moramo naše gospodarje opomniti še na ^ • ! • • 11 / \ • i i m m v rabi Od senénih preš, ki so dandanašnji vedno bolj 1 gosp > lke (pumpe) in druge vodne dvigalke Knaust-a na Dunaji, kteri vse te mašine smo v razstavi videli le dve sorti (sistemi) ; to je, Clayton-ovo in pa Boroš-evo; v prvi se senó od spodej gori, pri drugi pa od zgoraj doli preša O r ' • " " ^ ^ ^ v ^ ^ « i j »^ii » ou \j\J Luaoiu u tako izvrstno izdeluje, da se mu ni bati, da bi ga kak ptujec prekosil. Ne bode dolgo trpelo tovavci Knaust y da boj mašine f kme- ktere vodo vzđigujejo, Clayton-ova je prosteje, močneje in trdneje naprav- poleg rek, potokov, bajarjev itd. napravili in tako svoje i • _ _ • ___1 • / -i OA . 11 n v j _ _ ______Q n n n ï û f î n tta/Îa rionoio lî ljena in veljá 180 gold., Boros-eva stane pa celó 250 gold. Kar se m lin o v za debelo ali trgano (šrotano) J ti z vodo napaja Največ hrupa med ljudmi je napravila Speck klob (Wurstmaschine), s ktero se je v moko tiče, jih je bilo dokaj in raznovrstnih v razstavi, toda nobenega nismo tako nizke cene našli, da bi ga mogli našim malim kmetom ob enem za žrnov (mlin pn-in s em uri na velike kupe klobas naredilo Tudi Prick 9 Apparat) 718) pi v oh 1 adil (Bierkûhl bila z veliko hvalo sprejeta po ki se z roko goni) priporočati, zato jim zmiraj poročamo Bergman-ov, ki le 25 gold, stane kterim se s pomočjo pripravnega sita tudi moka melje. Eno majheno šrotarico je tudi g. Vidats iz Pešta pred nismo poznali te koristne naprave Očitno je bilo, da so se kmetijske mašine in orodjí v poslednjih letih zeló zboljšale, pa veselo je še po sebno to, da se domače mašine vedno bolj z anglež v razstavo poslal, ktera tudi le 25 gld. stane (št. 1078). Nje zmožnosti pa nismo prilike imeli poskusiti. Kar univerzalni mlin ali mlin za vse gosp. Bentail-a (št. 12442) zadeva > ki 100 gold, stane 9 kimi meriti morejo Od 179 razstavnikov kmetijskih mašin in orodja zaslužijo med domačimi fabrikanti po naši previdnosti s posebno pohvalo naslednji imenovani biti, namreč bodo izvedenci gotovo obširno poročilo naznanili, kakor tudi od Steffens-ovega (štev. 738), ki pride na 520 gold, in od druzega na dve kolesi, ki stane 1000 gold., posebno ker so taki mlini silna potreba za kmetijstvo v goratih krajih. Pri škoporeznicah, ki jih je bilo sila veliko v gospodj Sigi roš, Burg, W warter. Speck biti Knaust, Schul 4, JJ- U U U U VJ Hubazy, Kûh 9 W Kernreuter in Schmid. Od njih neprestane marljivosti se more pričakovati, da bodo kmalu take mašine delali da Avstrii ne bode treba vsega razstavi, se je videlo, da so vse po enem kopitu nare- jene, i)u j^, ^uvouu jo ««unvijcu uu^ uc* auicoui ivtij se je zboljšalo na njih, prepuščamo razsodbi razstavne 9 to je povsod je zakrivljen nož na kolesu. Kaj komisije; sicer pa morajo primerjajoče skušnje še kazati, ktera je bolja memo druge. iz ptujih dežel in za draži denar dobivati. Temveč pa se je tega nadjati, ker najveća posestnika avstrijska: nadvojvoda Albrecht v ogerskem Staremgrad in knez Lichtenst po- s posebnim veseljem podpirata Hamrich-u kmetijsko mašinstvo (Dal. prih.) Nam ni treba škoporeznic iz tujih krajev na-ročevati si, ker se dobre in tudi bolji kup domá iz-delujejo. Med sadjemeckavnimi mašinami (Obst- quetschmaschinen) nam je bila Bental-ova najbolj všeč. Ohrtnijske stvari. Besedica o trgovini .in konzulih. * Ne more tajiti, da je nevednost v trgovskih (kup kakoršno Burg na Dunaji po 90 gold. (Favo- čijskih) zadevah med trgovci našega cesarstva 9 vzlasti ritenstrasse št. 42) izdeluje. Grof Christalnigg-ove mečkavne mašine ni še * Konzul se imenuje po obi as t ene c te ali ptuji deželi varuje prid domače trgovine. države, da 238 pa ua uu.uay vwtAj uaaui 01 tiuvv,". -^v.. ,V T^w*« — J— ~ ' * liiaoi ,--* ^ c v* v J trgovskih mest v Avstrii, ga v nevednosti v trgovskem konzulom s korobačem stojí! Čudno nhaim — p-ovorivši snloli — Dunaiu ni nara; Člověk kako ie raniki reichsrath rávno to nes Dunaji veca, kakor člověk misii. Kar je večih in jih trgovcu v grlo maší t vjado pa beriča , ki za obziru bi tega ne govonvši sploh Dunaj uo "»jel, se z bilo stva železno obrtnijo primerjati nejme; bila pa je vendar tedaj ni treba die Pro ploh in vendar je to edina in prava alog konzul Ci^UU UUltUlJU ^»v , podlaga dunajski kupciji. Dunaj bilo daleč po svetu ukvarjati se ; prišla je vinz" in pokupila je Slovstvene stvari vse. — j 7i— v., Obrtnik se je tako redu . ki domá in rastel v nevednosti enak bogatemu kmetu za mizo sedí in čaka, da mesar pride vole kupovat Slovniške kraje- in imenopisiie Drobtinéice Zapisal. V. Lužnik. časi so minuli ? ostala pošla mast, nevednost pa je naletel takih zadregah prišlo je Dunajčanu na misel, da Prevdarjaje nekoliko tukajšnjo (tominsko) narečji dozdeval posebno za sem na izraz, ki se mi je čital v knjigah in novinah 7 da t treba nimiv spisih Iskal sem ga potem po slovnicah in po drugih 7 pa ga ni bilo naj ti (to je , v pravém po ogledati in truditi se, da se blago v denar spravi. ^enu): Izraz letá po moji misii ni nov, temveč beseda ^b11 " 7 - ------ ~r- Cital pa je tudi nekaj o ljudéh, ki se jim pravi k naših predded 7 Dolg 7 da oni za trgovca mislijo in mu tice pecej pozgubila, ali, kakor sčasoma med ljudst pričakuje odrešenja od konzulov — pa zastonj. izraz tedaj je sestavljen predlog Prime ga jeza in hudo začne obirati konzule. „Konzul ki četrti sklon ki se slovnice pravijo, zastaréla j " (st. sl. Ta stvo mora se preobraziti i zakričé od vseh straní kaka reč bila vlada, in kraj 7) n az 77 niz 7 zaznamuje, na kterem je k un», pa se je potem od njega ločila. Bral sem mnogokrat, na pr. „z mize pasti" vlada mora paziti, da konzuli spolnujejo svojo dolžnost doba po krimski jski 7 dôba, ko se Je voza zleteti", „z gore priti itd., kar 7 77 z Slovenec 7 kte rodil Credit mobil v Parizu in sestrica mu pre krasna Credit-Anstalt na Dunaj ovih fantomov. Vlada res vsliši bila dôba Bruck remu razumel gon omenjeni izraz dobro znan, celó nasprotno krik trgovski in zapové oštro vsem konzulom: naj pazijo na trgovino in naj Mestni predlog z (iz) se tukaj v tem primerljeji takrat rabi 7 naznanjaj hitro vladi na Dunaj vse, kar bodo avstrij z mestnikom v odgovarj kadar se na vprašanje kaka rec? ski kupčii koristnega zapazili. Kaj vse so reveži kon „iz hiše, 7 iz kleti přišel u pr „t hiši, v kleti stoj1'"* zuli to-le pisali in na Dunaj poslali, tega ne vemo; vemo pa šanje : kje? z mestnikom na odgo .. „, * »iVVl U vVfJ *. Kadar se pa na vpra > Iz imenitnega mesta v južni Ameriki doide mini gon stanuje, na poročilo, da brdu v tistem mestu hoče locitev s tega , kakor : „na živino pase", odgovori se, ako se kraj Mini naz (naiz), na pr. : „naz goro je přišel dopovedati, z mestnikom 7 7 77 brdo smo sterstvu trgovine na Dunaj se rabi papir iz neke papirnice južno-avstrijske sterstvo trgovine hitro zapové dotični zbornici trgovski, živino prignali", pa ne: „iz gore je přišel", kar bi se naj to naznani dotični papirnici. Na lepem pismu napisano nese sporočilo to tajnik zbornice trgov ske v pisarnico sloveče papirnice — in izročí ga go mislilo, da ]e iz ede kake gore přišel itd log podarjem fabrike — pa kako se revež začudi, ko ti, posebni pomen Napěno se mi zdi tako sestavlj okrajševati in pismo ministerstva trgovine prebravši, dgovorijo: v tem mestu imamo mi že dva j set let Taki mestni predlogi ali mestniki so: na priliko staro voio agencijo in prodaiamo svoi papir! — Drug kon- slov. vz, kar se je še zdaj v nekterih sestavíjenih be krohotaj se Eni zpuščevati, ker ima vsak mestne pred namrec naznanjujej kraj ; svoj j0 kaka rec, drugi pa locitev reči iz naznanjenega kraj svojo agencijo in prodajamo svoj papir Drug kon slov. vz kar zdaj zul v Egiptu pisal modrost vseh modrosti nedavno celo brošuro in za sedah nepopačeno ohranilo 7 trgovskih svetu oznanil, da kdor danj polovičarsk s 7 Z ali ekterih sestavljenih be kakor: vzdigniti itd. (se hoče v Egipt kupčevati, mora tamošnji jezik znati in pred, zmed, izza. potem z pod 7 tamošnje vage in mire poznati Zares, neizmerna mo- ljenih predlogih drost trgovska! Se več tacih dogodeb bi vedeli povedati in to iz najnovejše dôbe o nekem konzulu, o nog" it kterem se je celó govorilo, da bode neko visoko čast predlog priliko : „izza hiše , prvi itd dosegel To pa ni rečeno da se zulom, da ne spolnujejo svoje dolžnosti zulstvo sploh poznamo, je povsod taka, trgovec, o ponašalo našim kon ,,na(z) goro, „naz" z namreč „na" svojo Vselej vlada pri takih sestav svoj dotični samostavnik, na H p o d prvi izza brd nad a ci ck mou y i a ci c* ui uu j & u a u giavc ^ Tako vlada tudi pri mestniku „naz ii samostalno ime, kakor na(z) brdo" itd. Samo v tem se ne vjema druzimi navadnimi sestavljenimi predlogi, ker kar kon- je predlog, ki zaznamuje kraj, pred predlogom ločitev trgovini ne more porocati saj, Konzul, ki ni konzul pa. ki iz kraj nad je trgovec, bi bil slab trgovec, ako bi masla sam za-se ne pridržal. Novih krajev na svetu nobeden ne more ' itd venski vz." pomenivsim, na pr 77 ti imajo izza, med 7 oni pa: „naz ; kakor ima tudi staroslo 7 To staroslověnsko obliko so tudi Hrvátj več najti; kar paje znanega sveta, pa trgovci naših biti tudi drugi Jugoslovani?) obdržali, zakaj pri primorskih mest dobro vejo, ktero blago se tudi tù dobi. ktero potřebuje; avstrijsko-dalmatinske ladije pla .Ie še v navadi niz, nuz, na pr.: „niz vodu" 7 brdu" , in ti sestavlj mestni predlog vajo po vseh morjih svetá Tudi to še ni vse 7 kar trgovcu treba vedeti 7 77 , > v vaškem isti sklon (četrti) kakor v slovenskem „naz. > a vladaj zna njih nuz hr- ti Najbolj izvedeni trgovec ima z blagom ene vrste dosti pr Nekteri rabijo v tem pomenu besedo „raz 1 t * * y / li • % 1 Mm i i • a « na „raz konj pasti Ui. 5 opraviti, ako hoče pravilno ravnati; konzuli pa bi mo- ne more pravo biti, ker predlog „raz * ' * 1 " "" 1 1 * * " rjenje kake reči pomenuj to po mojih mislih nikakor a délit m rali stotero blagá na tanko poznati! Kakošne glav morali imeti? Marsikter dunajsk fabrikant si konzula stavljenih besedah dobiva 7 in se v se- 7 na pr • • misli člověka, ki na Turškem ali v Ameriki zlate kuj razcvesti itd poditi, razgnati 239 Iz teh vzrokov tedaj, in ker ima ta raba in ta se- stvo seznaniti s to družbo, bila bi duhovščini o godu stava v staroslovenščini svojo podslombo ali v se bolj sv. Mohora in Fortunata (12. julija), ki sta prva in rečeno, svoj izvirek, in se le v tem razlikuje, da so sicer že 63. leta po Krist, rojstvu luč sv. vere priži-Staroslovenci prvi predlog (na) okrajševali; (v ,,n") po gala Slovencem, in sta tudi patrona ljubljanske škofije. eda nj rabi se pa zadnji (iz) okraj mislim, da bi Skoda, da blaga ta zavest čedalje bolj gine med nami ne bilo napčno ako oblike poprijeli, saj se tajiti ne dá, da brez izraza ta pomen zaznamuje („naz"), u:i u; \ldjj uai c*)ov; v a ^ íjlk i o huli j ua kjl ^^ o zjciv^ou v>vuw«jw se gospodje pisatelji rabe te temu je gotovo pripomoglo tudi to ; 9 da se na novi po- ki dobšcini vélikega oltarja stolne naše cerkve več ne nabil bi naš bogati sloven- hajate sliki prvih naših apostolov. Zakaj ste se neki iz- ski jezik v tem oziru vendar-le pomanjklj pustili? Tega ne vemo, želimo Toliko tedaj o tem predlog snémo, ali saj za blagovoljni prevdarek Zdaj pa nekoliko o tukajšnem krajepisj (Konec prihodnjic.) si ju« pa nazaj pisateljem za po- ta naša želja ne prezira, kadar pride do tèga Naj se da se AiMOt» J , »«ucti JJJ.1V1V WW vvy^c* , U.Č* OC bode nova podoba napravljala! Pa tudi vsaki ud naj si šteje za dolžnost 9 da sedanji ud le enega pridobil jo pospesuje Ko bi vsak do- 9 in to morda ni nemogoče , štela bi ta družba prihodnje leto že 7960 udov. Koliko bi se še le potem moglo lepih in koristnih knjig spraviti na dan. Prav tje je meril visoki duh bogo- in Visoki duh Slomšekov se čedalje krepkejše med rodoljubnega SI o mše ka, ki je vstanovil to družbo. Družba sv. Mohora. Slovenci oživlja. Družba sv. Mohora, ta nježna hčerka Bodi mu slava na veke! nepozabljivega nam Slomšeka, nas je ravnokar razveselila s šesterimi prelepimi bukvami; te so: Ko hotel naša Matica tudi toliko knjig izdajala, tudi njen ud biti!" Tako smo te dni slišali Življenje svetnikov in světnic Božjih z zalimi marsikoga modrovati se. Kdor rast Mohorjeve družbe podobami, po najboljših virih spisal dr. Jože Rogač, opazuje, ta bode kmalu spoznal, da se izdavanje knjig kaplan v Dobrépoljah; 1. snopić obsega mesec januar ravná po denarjih, ti pa po številu udov. in pol meseca februarja, 208 straní v veliki osmerki. Tor aj obilnejše pristopajte tudi k Matici, pa bode tudi ona Prilike patra Bonaventura v pojasnovanje raz- čedalje več knjig spravila na dan. Mi smo prav te nih verskih in nravnih kršćanskih resnic, prosto poslovenil A. Lésar, profesor više ljubljanske realke; prvi . v mali osmerki misli 9 ktero je dopis iz Haloz v predzadnjem listu „Slo- ta del obsega 38 prilik na pôlah 9 iz vvoda razvidimo, da bode sledil tudi 2. del, ki bode obsegal 54 prilik Sampijona Nilona, kteri je nadaljeval to, kar je bil p. Bonaventura pričel. in 99 Slovenskih večernicu 13. in 14. zvezek z raznovrstnimi, podučnimi in kratkočasnimi venca" izrekel, namreč, da vsak izobražen Slovenec more utrpeti vsako leto 3 goldinarje, da je daruje tema blagima družbama, saj se dajo kje drugej prihraniti. Naj izustimo še en svèt družbi sv. Mohora in njenim udom. Ali ne bi bilo boljše, vpisovanje in plače-vanje tako vrediti, da bi udje letni donesek za prihodnje nih pisateljev. spisi raz- leto plačevali takrat, ko prejmejo knjige prejšnjega leta? To bi tudi dekanijskim predstojnikom in družbi Kortonica, koroska deklica, spisal Jan. Cigler, nemu odboru jako polajšalo posel. V ta namen bi pa fajmošter v Višnjigori; tej povesti je bilo prisojenih družba sv. Mohora morala precej s knjigami razposlati 100 gold, za darilo. Koledarcek za 1867. leto; razdeljen je na tri vpisovalne pôle. Po tej poti bi se pa tudi v okom prišlo nezgodi, ki se je družbi, ali prav za prav udom pripe- ^ -------- --- -- — w ^ w w - w w ^ 7 --------J--J ------------U V/ ^ V/ VA JL y JA * U V/ J V VA JL UCJ Mi^ UAl J^/ L ▼ w Vf f VI Vf V ill ^/Jl JL V dele; prvi obsega navadne koledarske stvari z tila s tem, da je bilo letos nekterih knjig premalo tis-družbinimi postavami in vodili; drugi imenik družb. kanih, da toraj vsi udje ne morejo dobiti vseh letoš-udov in oznanil ; tretji pa podučno berilo s kitico slo- njih šesterih knjig. venskih pesem. Vse šestere knjige obsegajo tvarino, namenu te družbe popolnoma primerno, ter so pisane v lepem gladkem, čistém in lahko umevnem jeziku, česar so nam porok znani pisatelji in neutrudljivi prof. A. Janežič, družbin tajnik in vredovalec njenih knjig. • Pri naznanilu teh knjig bodi nam dovoljeno še par besedic spregovoriti o družbi s v. Mohora, o njenem Kdor se je v družbo sv. Mohora vpisal pri meni, ta naj blagovoli po knjige poslati, in ako mu je mogoče, za prihodnje leto plačati letnino. A. Lésar 9 profesor in predstojnik ljublj. dekanije. daljnem pospeševanji in o Matici slovenski. Kako je mogoče za en goldinarček izdati toliko knjig, kolikor jih je letos izdala družba sv. Mohora? To vprašanje se gotovo sili vsakemu, kdor je videl te knjige. Na to vprašanje nam jasno odgovoré družbina Ozir po slovanském svetu. Etnografična (národopisná) razstava v Moskvi na Ruskem. Prihodnje leto 1867. se začne razstava (izložba) v oznanila v 2. koledarčkovem delu, iz kterega pozve- Moskvi. Velike zanimivosti je ta izložba vzlasti ŠIo- damo, da ima ta družba 3787 letnih in 199 dosmrtnib, vanom ; ki SO dozdaj priliko imeli, pošiljati izdelke torej skupaj 3980 udov, tako da je smela letos potro- svoje v Pariz, London, Hamburg itd., a na slovanski šiti 4166 gold. 74 kr. Evo, kaj združenje premore! svet še ne, — zdaj pa se jim lepa prilika ponuja, da v Kdor pogleda uuui jo «w v *v»h D â Z aj y txKj jo iluoici uiuiíu« 1522 (ljubljanska dekanija le 25, letos 266) letnih udov, to in uno. ai u£jguj u j/i ^ ui v/i u • w T ^^ «viwj j/w ou j i m A ^^r ^^ ^ ^ ko je imela družba jako zanimivo izložbo morejo poslati iz svojih krajev in je smela potrošiti le 2036 gold. 94 kr., ta se ne ^H Ta národopisná izložba, ktera ima biti temelj stal-bode čudil, daje takrat polovico manj mogla izdati nemu muzeju v Moskvi, posvecenemu vsem vrstam knjig. — In kolikor dalje nazaj gremo, toliko manj narodopisja (etnografije) in človekoznanstva (antropolo-knjig je izdajala, ker je štela toliko manj udov. Iz gije)> lmSi dvojni namen: prvi je, da po njej bode ob-tega je jasno, da bode toliko več knjig izdajala Iz ko- činstvo (ljudstvo) upoznalo različne stanovnike ruskih likor več udov bode imela. Torej rodoljubi "na noge, pokrajin, življenje njih in njih vnanjstvo; drugi namen in pospešujte marljivo to družbo. Zlasti prosimo čast. pa je, da se sestavi gradivo k učenju antropologije rodoljubne duhovščine, da razjasnuje vernim Slovencem (človekoznanstva), ki je sedanji čas zeló potrebna. njen namen, njeno korist, zdi se nam, da je po nekterih krajih vendar še premalo udov. Kaj lepa prilika, ljud- Zato se ozira izložbeni odbor na vse, kar utegne mikavno biti ne samo občinstvu, ktero se pobliže ali * 240 bolj na tanko ne ukvarja z narodopisjem in antropologijo , ampak tudi in še vec učenim možem, ki se posebno bavijo s to vednostjo; 2) na to, da te zbirke ne zgubé po vsem strogu znanstvenega značaja, ampak da služijo k daljnemu razvitku omenjenih znanosti. K sreči ništa ta dva namena tako različna med seboj, kakor se morebiti misli, ampak drug dopolnuje druzega. Edini ugovor bi se utegnil tù vriniti, da izvedenec naletí v tej zbirki na reči, ktere nimajo posebne važnosti, nasproti pa néizvedenca ne bojo mikale kosti, glavne če-pine in druge stare šare. Ai mnogo većega razločka tù ni, in odbor si je prizadjal, da zadovolji učenjaku in neučenjaku. Zatega voljo bode značaj te razstave drugačen kakor se sicer v narodopisnih muzejih nahaja. Kadar neizvedenec pregleduje kak etnografiški muzej in v njem vidi sila različno obleko, orožje in mnogo robo domaćega življenja, ga različnost in bogastvo vsega kar vidi, vrtoglavega naredi, da si iz vsega tega ne more storiti sestavne celote, niti priti do kake preis-kave. Le toliko pomni neizvedenec, da je pri teh in unih divjakih obleka tako ali tako pisana, da ti tako, uni tako orožje rabijo itd. Kdorkoli vé, kako pomešano občinstvo take zbirke ogleduje, přiznal nam bode, da nima od tega ogledo-vanja tolike koristi, kolikor bi se po bogastvu, zanimi-vosti in važnosti nabranih predmetov pričakovati moglo. Vzrok temu pa ni samo to, da ljudje izložene stvari le povrh pregledavajo, ampak bolj to je vzrok, da je dozdaj takim muzejem premalo za to mar bilo, da bi se bile stvari tako namestile, da bi ljudje vse v eno skupino ali vrsto spadajoče stvari si môgli v eni jasni po-dobi pred oči postaviti. Iz tega razloga odbor hoče, da se odvrne ta napaka in da se razpostavljene reči bodo drugač razredile kakor je dozdaj navadno bilo. Vendar tudi odbor sam vé, da bode pri vsem tem še marsikaj zgrešil. V osrednjem odboru za uredjenje etnografiške izložbe in muzeja so ti-le gospodje: Predsednik odbora je V, A. Daškov, predsednik društva prof. G. E. Stu- rovski, podpredsednik prof. A. Jul. Davidov, ravnatelj antropologiškega odséka D. P. Soncov, tajnik tega odseka A. P. Fedčenko, predsednik anatomiškega odbora prof. J. M. Somolov, tajnik tega odbora N. J. Berezicki, predsednik etnografiškega odbora (še ni izvoljen), drug predsednik tega odbora prof. A. P. Bogdanov. Tajnik odbora tega N. K. Zenger, čuvar etnografične zbirke N. G. Kerceli , predsednik starinskega odbora prof. J. D. Bieljajev, predsednik umetniškega odbora prof. K. K. Herz, predsednik botaniškega odbora prof. N. N. Kaufman, drugi predsednik J. J. Kovalevski, predsednik; pooblastenec odbora prof. N. A. Popov, predsednik fotografiškega odbora N. M. Alasin, tajnik odbora M. A. Zikov. Za skulpturni oddelek izložbe prof. N. A. Romazanov, za arhitekturno vrsto sestavitelj razstavne osnove graditelj V. V. Sobolev. Odborniki: O. P. Bo-čanov, V. F. Ošanin, V. N. Uljanin. (Dal. prih.) Potopiš iz Srbije. Spisal dr. J. Podliščekov. ' (Dalje.) Prebivavci mesta Aleksinc-a in njegove okolice so Bulgari in nekaka zmes Srbov in Bulgarov. Pri njih sem videl, kako en sam člověk z dvema voličema njivo orje. Njih plug je brez plužin in celó lahak; voliča ga brez težave vlečeta; nihče ju ne vodi; tudi plužnarja nad volmi se derečega ni, ker plug nima plužin. Bul-garin sam, z eno roko majheni plug, z drugo lulo med zobmí drzé in duhan pušaje, počasi za voličema mendrá. Nek lep popoldan sem s prijatiom kapitanom Vasa Simić-em šel v turško carstvo. Carigradska cesta od Aleksinc-a do Turške je tako strašno grda, da ni vredna imena poti; pravijo pa, da je naprej po Turški še grša! Kdo jo je naredil, ali Grki ali Rimljanje, Srbi ali Turki? ne vem. To pa je gotovo, da že več vekov je nobena živa duša ne popravlja, da jo vedno prenarejajo plohe in druge uime, in gladijo jo Bulgari in velike karavane natovorjenih konj, ki trgovsko blago med Turško in Srbsko sèm ter tjè na hrbtu prenašajo. V poli ure sva prišla do prve srbské strážnice pod visokim hribom v globokem žlebu stojeće; pred stražno kočo je stal pandur globoko zamišljen z dolgo puško, notri so pa njegovi drugari na gosle brenkaje veselo popevali. — Cez nekoliko časa prideva do druge strážnice, pred ktero je tudi pandur z dolgo puško vès zamišljen in v zemljo gledajoc se sprehajal. Ne vem, kaj neki imajo ti ljudje misliti, da tako zamišljeni izgledajo? Brž ko ne nic ne mislijo! Pred hišo je bil lep, dobre vode poln in velik vodnjak ali bunar (štirna), v hiši pa je bilo polno pandurjev, ki so duhan pušili in na gosli popevali , med njimi pa tudi turški vojniki. „Pomozi bog!" jih noter stopivša pozdraviva. „Bog vam pomozi !" odzdravljajo pri najinem ulazku omolknivši in pokoncu stopivši Srbi in Turki. Veliva jim, naj se vsedejo in dalje pojó, vsakemu pa čibuk duhana ponu-diva. Hvaležni so ga sprejeli. Svoje čibuke zapalivši, počnó nama dokazovati, kako ondi v prijateljstvu živijo , drug drugemu pomagajo in si potrebnih reči po-sojujejo. Mi smo tukaj brača, reče neki Turčin, drug brez druzega ne moremo živeti; mi trebamo od njih to, a oni od nas to, in tako dohajamo mi k njim, a oni k nam. Mi smo ondi sosedje na šamoti v šumi, zato je treba, da se ljubimo; nam vsem bi bilo tukaj v hosti grozno težko živeti, da bi se sovražili. Mi vsi smo sluge; mi smo carovi, a oni so kneževi; car ali knez vse jedno je; mi moramo samo poslušati, kar se nam zapoveduje in prepoveduje. Po tem govoru Turki čibuke izpušivši vstanejo, in naji k sebi na turško stran povabivši odlazijo. Od srbské stražarne hiše je kakih 20 korakov do prave meje turške; tik pred mejo je velik, visoki gomili podoben griček, na njem pa stoji velik lesen križ brez božje podobe in brez vse umetnosti iz dveh ote-sanih brun narejen. Mislé, da je to kak grob, po-prašam pandura, kdo da je tukaj pokopan? Nihče ni tù pokopan — mi odgovori — križ je le znamenje, da je ta zemlja srbska, unkraj meje je turska. Meja med turskim carstvom in kneževino srbsko je meja popolnama tega imena vredna. Zagrajena je visoko in gosto s košatimi vejami, grmovjem, trnjem itd., po hribih in dolinah, polji in ho-stah tako dobro, da iz Srbije noben zajec na Turško ne more, niti iz Turškega v Srbijo. Skrijejo naj se meje slovenskih zelnikov pred to mejo. Na cesti so med to res pravo mejo zmirom dobro za-prta vrata, ki se samo popotnikom odpirajo. Tudi nama se odpró, da smukneva kroz nje na Turško, kjer se nama tik meje pokaže nov, grozno trden gradič, ki je poln lukinj, za puškine strele napravljenih; v njem so turški stražarji in pred njim je lep nov vodnjak, malo naprej je mala, stara hišica neke vdovice Turkinje, kjer ima neki cincar krčmo. To je grozno slaba go-stilnica na granici, pa vendar le dobra zato, ker je edina za popotnike in trgovce ; na srbski strani ni nobene. Tudi midva greva noter na čašo vina, in nudiva turške vojnike ž njim, al nobeden se ni dal zapeljati, da bi bil vino pil; kave so pa posrkali in duhana po- 241 âgali sila veliko. Skrivaj sem poprašal krčmarj • • f « vsi vino in Turki res nikoli vina ne odgovo: ne vidi hajajo pijó? > ali ti tudi meni zdaj ta rakij ; mi pa še kako samo da jih nihče pijo v bi viuv drug drugemu ne zaupa; posamem pri zvrne čašo rakij nem trgu pri farni cerkvi sv. Ane) postajajo parobrodi, kteri proti Dunaju klopotajo ali pa od Dunaja pripla-vajo daj ta hitro JU cl I čij U JtW Ilieill ZU&J to, ^ »J ua, J 1J11/X U ZiVlUV UaoU liHVlJO (žganja) ali vina, pa gré, pride zopet, popije in gré ali napolni čibuk 1 cl u11 tt. , Se voouo , aavc aaut ovajvu , pn puta uuujaviuiuu juiíuulu, - luisu bi ij uuijaublie xtoljaius sedí duhan pušeč, med tem pa čašo za čašo vina do šent-Peterskega mosta. Ta dél Budina se imenuje vsede kave dolg vodnem mestu je največ štacun in tudi največ obrtnikov in rokodelcev. Od vodnega mesta (pod železnim ali verižnim mostom) pa do srbskega mosta nekaj časa dve vrsti hiš, potem pa samo ena misli si ljubljanske Poljane ste htevajoč, pri kteri pod trdnjavinim hribom ali rakije izpraznuje. I«au - jjiavi - ucioju vbi. juu.aj ,, a a uau , mut ixuio&i; uucbiu. V iauau-u j« v UG1UU1 pa potegnem jaz iz torbe kračo, narežem lepe kosove, budinskem mestu največ judov. Nad Tabanom na trd- in Turke, ki po svojem verozakonu ne smejo svinj- njavinem hribu stoji krasni kraljevi grad. — Od srb- zapeljujem ž njimi, kakor nekdaj skega mesta dalje proti jugu pod skalovitim Bloks- nič nisem opravil. Krčmar se mi berg-om na prav tesnem prostoru ob Donavi pelje stara m A i é • 1 • . « t • I liti t m + m J m /sa m % Tako pravi delaj vsi. Zdaj Taban", tudi ribiško mesto. Taban-u je v celem skega mesa vživati satan Kristusa y smeja in mi na uhó pošeptá ,,Ali vidite, sline cedijo! Da imam jaz takega lepega mesá, vsega kako se jim vélika cesta do Promontor-a in dalje proti Stajarskemu zdaj mi še danes pojedó, pa tako, da ne bi drug za druzega velike važnosti več. proti jugu in jugo-zapadu gotovo nima ta cesta Se dveh reči v vedel, in koliko bi pri njem še vina potočil oglas Zdaj toi ombaša , zapovednik vojakov. „^yopua i Ud uvv« aiuicv/ui-uvovco^ aicia ou prcu Luuciu jsko meso je treba dobrega vina; jaz bom plačal ; trdnjavin hrib zavije ter je tako zložno napeljana, da daj gospodinoma vina, oštir! Zdaj pokliče za naji vina se prav nič ne utrudiš, ako po nji v trdnjavo šetaš. Gospôda se na omeniti, namrec budinskega tunela ali prerova, m lepe nove Albrecht-ove ceste, ktera se pred tunelom na Budinu moram pa in drugi in tretji Turčin in redom vsi. Gospoda 9 da pijeta, da pomnita, kdaj sta bila na Turškem meso je pijta »" morata, Tunel je skoz trdnjavini hrib zdolben treba vina po vinu bota dobro spala tako nudijo naji. Midva pa jim daje 7 Na pijta ! kave 7 tako, da od ve- za kavo, čibuk za čibukom baša se oglasi zopet om škoda, da vaji ni jutri ondi, ko pride véliki nžnega mosta cesta v Kristinino mesto naravnost skoz tunel pelje; pred je bilo od mosta v Kristinino mesto treba skoz Taban in srbsko mesto hoditi ali pa čez trdnjavo, ktera pot je pa še bolj težavna in nič krajša bila. Peš člověk mora skoz tunel kakor tudi čez ve- vezir z inženirji in z mnogo gospodo le-sèm; že je v rižni most 2 nova krajcarja plaćati. — Tunel je več Nišu in od todi bode novo cesto vbral do grad sto sežnjev in blizo tako dolg kakor most. — Tunel in most je ravno isti mojster zidal (Angličan Clark), kteri sem dve uri je pred kakimi 14 dnemi umri. Za zidanje mostu in tu-prvikrat v turškem društvu, če tudi ne nobel, pa ven- nela so se ustanovila društva, ktera so potrebne de-dar veselo živel. Vrnila sva se s kapitanom nazaj v narje preskrbela; most je bil viharnega leta 1848. naj- Toliko iz sultanovega carstva Alek (Dal. prih.) prvič odprt, tunel je bil pa (če se ne motim) še leta Dopisi. 1857. dokončan. Po stezah in potih nad tunelom na strmém bregu trdnjavinega hribá se je rano in zvečer V Buda-Peštu 13. julija kaj prijetno sprehajati ; to sprehajališče se 99 Elipse (( (Dalje.) Ako po- imenuje ter je dobro z akacijevimi drevesi obsenčeno. samezne dele Budina z Ljubljano primerjaš, kar se lege Pogled s tega sprehajališča na most in v Pešt in dalje tiče dalj 9 si moraš stari Budin ondi misliti ali še nekaj čez veliko ogersko ravnino je krasen. 9 je v Ljubljani suhi bajar; od suhega bajarja (Dal. prih.) nazaj proti zidanem mostu si pa misli „Neuštifť ob Iz Gradca. — Gosp. dr. Tancer, ki se najbolj z vsaki strani ceste imenitnije topi bad" (cesarske toplice) vrsto hiš 99 v celem Budinu, tako zvani ozdravljanjem zób vkvarja in je přetekli mesec tudi od Neuštift-u" so naj- c. k. državnega ministerstva za učitelja zdravilstva zób 99 Kaiser- na vseučilišču v našem potrjen bil, bode prihodnje šolsko nasproti Marjetinemu otoku, leto začel to učiteljstvo teoretično in praktično v de-cesarske toplice vsako leto na tisoče hromih in be- želni bolnišnici, kjer bode tudi bolezni zób in ust težnih prihaja, se ve, da tudi ekaj takih, kteri nimajo druzega opravila, kakor za veseljem dirjati, dragi čas ozdravljah Revnim bode brez plačila na pomoč. Iz Liburnije 14. julija. U. G. Kastvu osno- gubiti in denarje zapravljati. Prec zraven cesarskih valo se je „comitato pei feriti militari", to je 9 tOpLv ou lunjao aii jju&atcvc tupnuc j, iva- nek i aujcuc vujtvtvo , tvi ima uuiuiouiou u u\r puonoijaujti mor ljudjé vrelo topliško vodo pit hodijo. Na hribu Lepo in hvalevredno podvzetje! Al ker je klic na nad so turške ali Lukačeve toplice (Lukas-Bad) društvo za ranjene vojake, ki ima bolnišnico z 20 posteljami. 99 9 9 Neuštift-om" je pokopališče nekega turškega pro- pomoč temu ljudomilemu delu talijansk se člověk skor do kterega vsako leto nekaj vmazanih Turčinov prestraši, misleč, da stari Kastav za talijanske gladia- žebraje pnroma; od dalječ je to pokopališče (spominek nekdanjega turškega gospodstva v Budinu) precej visoki kupli podobno. Zvezni del med ,,Neuštift-om tore išče in budinskim vodnim mestom (Wasserstadt se imenuje „Landstrasse" (cesta na deželo), o kterem dedov, in ni nič posebno znamenitega pomoci. Znano je, da vsa Liburnija je trdo slovanska, in da le málokdo laško zná. Saj vendar ne bode talijanstvo tukajšnje južnemu dušmanu steže rav-) nalo? Zato Kastavci! spomnite se svojih slavnih pred- premislite, kakovo sumnjo so si mnogi Istri- jpoglavitneji del Budina, ter ima največ obivatelj C* VA \J £J\J L\J J y V il» tvJL V JULI VI \J M. v ▼ ^ JL li j^l V I 11 iUli Uv y (I U ▼ V/ M vi m-» «J ^ ^ v ma 4JJI u v ^ » v«. a Vodno mesto je pa jani navlekli na glavo, ko so talijanstvu preveč pot gladili. Začnite se zavedati svoje narodnosti, narod- Misli si v Ljubljani Prule in kraj od zidanega mosta nosti slovanské; naj vam je v tem izgled Talijan, med Golovcem in Gradom (ako bi tam Gruberjevega ki tudi le svojo narodnost goji, ne pa ptuje. Ne pokla- grabna ne bilo), Kurjo vas, karlovško predmestjc, trg in celi del Ljubljane na desnem bregu Ljublj do mesarskega mosta in sejmskeg stari trga pa imaš p ri- dajte se tujčevi peti! Iz Loza na Notranjsfeem 19. julija. glas o „crni vojski", a ki nam je došel 17. Ražin. iz merljej z budinskim vodnim mestom. Najzanimivejša Ljubljane, izbudil je pri nas velik strah. Ako bodo v celem vodnem mestu je „Gans-ova" železolivnica, v kmetje zdaj, ko je največ delà, morali vse popustiti in kteri se leto in dan na tisoče železnih kolés in želez- čakati sovražnika po hribih, od česa bomo potem po-nih pragov za železne ceste in take baže v se nem mestu nahajajo Tudi gorke toplice (kraljeve) se v vod- več druzih stvari zimi živeli? Še druga leta', ko smo pospravili vse s vodnem mestu V vuu" poljá , uoiii jo oia jatvir uun aa , ««j ^« bombi- ako kmeta pokličéjo v črno vojsko? Bog se usmili ! nam je ila jako trda za živež, kaj bo pa letos 242 Iz Kranja 23. julija. — Dasiravno v tako nemir-nem času, kakor je sedanji, ko vsaki s težkim srcem pričakuje le novic od severa in juga našega cesarstva, ne bode zeló zanimivalo bravcev „Novic" izvedeti, koga smo volili v naš mestni odbor, vam vendar-le nazna-nim imena naših mestnih očetov, kterim je zaupanje mestjanov izročilo skrb za blagor našega mesta. Parlamentarna disciplina zmagala je tudi pri nas. Da bi se namreč glasovi nepotrebno ne raztresali, osnoval se je odbor, ki je nasvetoval volivcem take može, o kterih smo prepričani, da ne bodo delali za svoj lastni prid, ampak na blagor mesta. Da je ta odbor domoljubnih mestjanov res prave može zadel, pričala je volitev 5. in 6. t. m. Izvoljeni so bili vsi, kakor so bili nasvetovani. Dosedanji župan gosp. Sa vnik se je zavoljo starosti odpovedal županstvu, ktero je hvalevredno opravljal, pa tudi odboru, in je tako izročil butaro mestnega zastopništva mlajšim močém. Za odbornike bili so izvoljeni gg. : Karol Flo rij an, K. Gecelj, Leopold Ju go vic, Fr. Krisper, J. Marenčič, To maž Pavšler, prof. Janko Pajk, Mat. Piree, dekán J. Reš, Jan. Sifrer, Fr. Sifrer in Andrej Trebar. Za namestnike odbornikov pa gg.: V. Groga la, M. F ok, Jože Krenar, Peter Majer, dr. J. Sterbenec in Juri Zavri. — Kot predsednik po letih so sklicali potem naš prečastiti gosp. dekán 12. dne t. m. nov odbor, da izmed sebe voli župana in mestna svetovavca. Razložili so tudi pred volitvijo v krepkem govoru važnost te volitve. Za župana je bil potem izvoljen trgovec in predsednik Čitalnice naše g. M. Pi rec, za svetovalca pa gospoda J. Marenčič in Tomaž Pavšler. Dobili smo s to volitvijo tri nove krepke moči v naš mestni odbor, namreč znanega vr- lega domorodca gosp. Leop. Jugovic-a, gosp. prof. Pajk-a in g. dr. Jur ja Sterbenc-a. Vsi drugi so bili že poprej v odboru. — 21. julija se je tudi na naši gimnazii končalo s zahvalno mašo šolsko leto. Glavna šola konca se ta teden. Gimnazijalno letno sporočilo se bode izdalo še le konec meseca, in kakor slišimo, ga bode letos vendar kinčal slovensk spi3. — Kakor živi potrebi vstreza in nas razveseljuje c. kr. deželna vlada s tem, da izdaje vojskina naznanila tudi v slovenskem jeziku, tako nas je osupnil klic g. deželnega glavarja na tako imenovano črno vojsko. Vsakemu, še prostému kmetu zdelo se to zeló zeló nevarno. Prav hvaležni smo tedaj si. deželnemu in mestnemu odboru, da sta tako krepko in zdatno zavrnila „Landsturm", kteri tudi pri nas in v vsej okolici nima nobenega za-se, še uradnikov ne. Da je edino pravo nabirati prosto-voljne vojake, je tudi naša misel. — H koncu še to žalostno novico, da so danes v Stražišu skor vse hiše na levi strani ceste proti Loki pogorele; začelo je goreti v nekem hlevu. Hvala Bogú, da so řešili desno stran; sicer bi bilo zgubljeno celo Stražiše. Iz Ljubljane. Rešena je strahú naša dežela : črne vojske ne bode! Pa še vsega tega hrupa bi treba ne bilo, ako bi se bilo na ustavni poti vprašalo, kaj deželni in mestni zastopniki o tej zadevi svetujejo. Zdaj ko je si. državno ministerstvo slišalo glas dežele po deputacii naši, brž je enostransko stvarjeni ljudski vzdig preklicalo in z ukazom od 20. dne t. m. velelo, naj se, ako utegne sovražnik predreti v našo deželo, v podporo cesarski armadi nabiró prostovoljni brambo v ci, ki se imenujejo deželni střelci in kise bojo za čas potrebe tako ravnali kakor drugi vojaki. Nabírali se bojo v Ljubljani in pa pri vsacem cesar-skem kantonu; v Ljubljani se nabira začne danes (25. julija), naberališče je v zvezdinem drevoredu. Je-mali se bojo le mocni ljudje, ki so kos hribovskim stražam; kogar komisija potrdi za deželnega strelca, prejme na roko 8 gld.; ako je doslužen vojak, 10gld.; če je pri vojacih že koprol ali še več bil, pa 15 gold. Vdinj ani prosták dobiva plače na dan 54 kr., vodnik 57 kr., še viši 62 kr., 68 kr. do 73 kr. Tudi tobaka dobó. Oficirji se plačajo po 50, 60 in 75 gold., zdravniki po 60 in 50 gld. na mesec. — Nabralo se bode gotovo veliko brambovcev, ker plača je dobra in služba le začasna. Pri tej priliki pa vprašamo le to: kako da naši „planinski lovci" niso ostali za brambo domaćih naših mej ? Koroški „planinski lovci", ravno tako nabrani kot naši, so ostali na Koroškem, da bra-nijo mejo. Zakaj ne tudi naši? — Kakor slišimo, so Njih Veličanstvo potrdili sklep deželnega zbora, da po novi osnovi bode — razun Ljubljane — 11 cesarskih okraj nih poglarstev (Bezirkshauptmannschaften) na Kranjskem namesti se-danjih 30 okrajnih predstojništev. — Ker je slana majnika meseca veliko škodo naredila tudi na Kranjskem, je c. k. denarstveno mini-sterstvo, kakor v doljni Avstrii, tako tudi na Kranjskem dovolilo, da se prizadetim kmetovavcem do volijo ne-navadni odpustki davkov. — (/« seje mestnega odbora 18. in 21. dne t. m.) Med drugimi sporočili poroča gosp. župan, da podvzet-niki novega ljubljanskega mosta („čevljarskega") so pisali magistratu, da je most (železni) dodelan in da njega stavbo le to ovira, ker še Ljubljanica ni zaprta. Zbor je sklenil, da se jim odgovori, da po pogojih je to skrb podvzetnikov, a ne mestne gosposke. Dalje poroča g. župan, da, ker bi bila „crna vojska" za deželo zeló ne-varna, se je brž po razglasu tega oklica mestni odbor pridružil deželnemu odboru v tem, da sta šla k c. kr. deželnemu poglavarju in prosila za odvrnjenje te nadloge ; ker pa je stvar važna, sta bila pl. dr. Karl Wurzbach in dr. Župan naprošena, da se v imenu kranjske dežele in Ljubljane podasta na Dunaj in ondi na vik-šem mestu razložita, kako da bi „crna vojska" brez vspeha, sicer pa še tudi nevarna bila. Obá gospoda sta radovoljno sprejela poslanstvo in se brž podala na Dunaj. Potem priporoča gosp. župan, da gledé na vojne homa-tije, kterim je Ljubljana prav blizo, bode treba misliti na javno varnost, ako se zgodi, da ostane mesto celó brez vseh vojakov. Treba bode tedaj, da policijski odsék nasvetuje mestnemu odboru, kaj bode v tem položaji storiti; ponudba društva „Južnega Sokola" more jedro biti še obširnišim predlogom. — Po sporočilih teh vpraša odbornik Jožef Pleiweis: kako to, da je mestni odbor unidan, ko je gospod nadvojvoda Albrecht šel skozi Ljubij ano, komaj dve uri pred dohodom dobil vabilo, da se pokloni slavnému vojskovodju? Na to župan odgovori, da kakor deželni odbor in svetli kne-zoàkof niso dobili od deželnega gospoda poglavarja nobenega naznanila o prihodu nadvojvodovem, tako tudi mestni odbor ne. Interpelant obžaluje, da seje mestno zastopništvo zanemarilo o naznanilu, ki ste ga vendar přejeli dve privatni družbi, in želi, da bi se kaj tacega ne zgodilo več. — Odbornik pl. dr. Kalten-egger vpraša: ali bi ne bilo treba, da se šije Gr u be r-jevega kanala varujejo poškodovanja brž iz začetka? Gosp. župan obljubi odgovora v prihodnji seji. — Odbornik dr. Valenta vpraša: ali se bo Ljubljanica letos res zaprla in kako? Skrb mu je zato, ker se je kolere bati, smrdljivi kanali pa bi po tej zaprtii še bolj prišli na dan. Gosp. župan naznani, da še le potem, ko bode zatvornica na Ljubljanici gotova, se bode odločilo, kako in kaj ; to pa je že zdaj gotovo, da na vsaki način vsako saboto zvečer se bode zatvornica odprla in še le v nedeljo ponoči zopet zaprla; se vé, da se zatvornica celó ne bo zaprla, ako bi zdravje mesta to zahtevalo. — Odbornik Horak želi izvedeti, kako to, da je bilo nem- 243 škemu turnerskemu društvu prihod Njih kosti naznanjen, národnemu južnemu sokolu pa ke viso- vr m n» m^m 4UI IJIJ \J ii j IA lr Vf ^ ---J w ---- - Q--- ~ - VA \J I Gospod župan zavrne, da tega ne vé, ali so bili turnerji odborník dr. Zup nabralo že po prostovoljcih. Naznanilo županovo bilo z glasnim dobro- in pravoklici sprejeto. — Potem bij ali ne; ako pa so bili, znabiti, da so bili poroča o poslanstv 7 ki ravnokar iz Dunaj vabljeni zato, ker so v strežbi ranjenih vojakov obstojní teklo: ne bode ne č svojem j da přišel > je prav po sreči se iz- del gospejnega društva da se mestni uradnik dr Odbornik Vrhovec se čudi jsk sili Stockl predrz zdaj in nabírali se bojo prosto v olj ci, za ktere se utegn ojaške kase vzeti 60 do 80.000 gold. To sporočil ampak iz zdaj govoriti v imenu ljubljanskega mesta, in odbornik bilo z velicim veseljem sprejeto in po predlog Horak dodaja tej graji, da strelska družba razpošilja lente je bila zahvala izrečena gosp. dr. Zup dr Va vabila, ki segaj č ude tega društva, v to pa ima mestni župan pravico. Gospod župan razjasnuj te po eljah mestnega odbora z gosp dr > da se Wurz- upazke, — «x. k^v^-i - —- turnerskega društva in da strelska družba je vabila rekši. da dr Stockl govoril v imenu bachom nemudoma na Dunaj podal in še s živo besedo podperal, kar sta deželni in mestni odbor svoj střelce Odbornik Horak želí, da bi se velicih opravil število magistratneg d s e k množil od od 5 odbornikov na 7; župan odg ; y o a poda to rekla ki Zup písmeno ga odboru naznanil, da je bil s pismom j v v v* u uuijuauii ^ ua ju wn « j^iomuui^ po naročilu državnega gospoda ministra gosp. brž isti dan da 18 ne gre , ker obcinski zakon odločuje Po vsem tem se začnó obravnave po odbornikov. bode brž dr. Zupan iz Dunaj pri gosp. deželnemu poglavarj t. m, a. ki mu nega reda. Odbornik dr. Sehóppl denarstvenega odseka to stroške ouuoao , ki jih jo ííO iixioiw M.LX j»" *» w •—7 ------ jj o i cti o xj o ^lomuj^a u tuj zjske. Odbornik e zagotovil poslal okrajnim predstojnikom preklic < j klica ni že d Zup že imelo in jih bode še imelo bilo zbeg v vradni ,,Laib. Zeitg bžaluje, da tega pre u da * l)^«1"' , VAC* KJL w ljudstvo potolažilo ; on ne stavi ne inter se 7 pelacije ne predloga o tej zadevi, a samo to hoče na pósodo vzeti pa mestna občina ne more brez pri-voljenja deželnega zbora, deželnega zbora pa morebiti se dolg ne bode , da Ka 1- tenegger v imenu policijskega odseka bere náčrt ako potreba nanese, osnovala mest kako UUI« , «vciviuv^« "" " f---------- »«».u n aj Ui û V^ , ai\U puu Cl tedaj naj se deželni odbor naprosi, janská bramba v Ljublj bi se 7 da dobi zato cesarjevo privoljenje. Ker pa že med tem nastala, kadar mesto potřebuje denarj lucoiu pu ix c u uj o ucuaija , n aj »» wtu Jf*-* ui icuaj x£j ixi hranilnici 25.000 gld., in če je treba, naj zastavi mestno stili ohranjenj si brž posodi pri naši bi tedaj 12 celó Ta potreba bi takrat v s i móž jaki zapustili Ljublj in > reda ki jih šteje mestna straža 7 ne in míru in posestvo. Oba predlog je poročal dr. Schopp zbor enogl sprejel. Dalj v • z1v da jo puxuoax ui. uvuu^ j, w» jg j-»«. wv. ajciuj j o, \xa, v o čtiv uu j.U. UU da šivni program ali neslavna za nas, zmiraj zato se čedalje bolj po vseh slovanskih in rumunskih in tudi po mnogih nemških časnikih razlegajo domo- ljubni klici: dajte nam mir ; dajte nam mir In ka- Denarni zapisnik Matičini. Novi udje: kot ustanovnik: kor mavrica PO hudih nevihtah naznanja nam prijazno Gospod Pleteršnik Maksimilijan, gimn. profesor v Gorici 10 gold i . « ... . . « i. 1 « r i • 1 • 1 1 i. «1 1 vreme , tako je vladna dunajska „Abendpost" 22. dne t. m. rekla besedo, ktera nas z veselim upanjem nain kako se veli da vlada naša ne bode li vdaja da se doseže mirna sprava Macun France, prestopil izmed letnikov med ustanovnike ...............10 z letnim doneskomr i> Tako ampak » U»]« J UO ■ nadepolna ta beseda? na vrat na nos več tiščala v Nemčijo, da ohraniti celokupnost avstrij skega cesar- I ■! To politika zdrava, ktera kmali stva ji bode skrb pred vsem. To je pravo je politika avstrijska, to je zaceli rane, ki jih je državi naši vsekala nesrečna se-danja vojska. In kaj bi tudi koristilo Avstrii, ako bi se Nemčije držala kakor smola, ker se cesar Napoleon s prusko in italijansko vlado popolnoma sklada slovó dá Nemčii. In če bi tudi » » a li v 19 11 Jalen Šimen, kaplan v Selcih Kočevar Ferdo y radnik v Zagrebu Tavčar Mihael, župnik na VaČah ......2 Godina Jožef, financni komisar v Trstu ... 2 2 2 2 2 2 2 2 Hržič Ivan, duh. v pokoji pri sv. Barbari . . . Vidovič Anton, dijak 6. razreda v Varaždinu . . Florijancič Jožef, dekan v Gornjem gradu . . . Ambroz Matija, kaplan v Zabnici v Kanalski dolini Westermayer Jakob, dekan v Pliberku . . . . i> > ? r 7 > r > > V tem, da naj Avstrija Stari udje, ki so plaćali za 1865. ali 1866. leto: a) ustanovniki: V Za 2. leto: Gg. Vranicani Ambrož, baron; Macun Ivan, Sribar Ja stari nemški bund že ne bil pokopan, kaj neki bi po- T» u t v - T. T ^ aj. , e • ^ iA j. o • j j • 1 • j. , i.| nez, .Lipoid Jozer, Lipoid Janez, Sranec Stanko, Svajger Ga- m a gal Avstrii? Saj vendar zdaj ves svet vidi, koliko brijel> Mežnarec Anton; Krèon Anton> Babnik Miroslav, veljá nemški bund! Ako tedaj Prus ničesa druzega ne Za 3. leto: Gg.: Grmek Henrik, Bensa Štefan, Marušič Andrej, Šolar Ivan, Winkler Andrej, Vancas Aleks., Wolf Anton, Veixí Ivan, Stranščak Davorin, TrampuŠ Ivan, Reisinger France, Kancléř Pavel, Petanjek Lavoslav, HrtiŠ Benko, Svajger Gabr., Yučnik France, Lajh Jožef, Mlinaric Jožef, Raičev Božidar, Arce Rajmund, Čitalnica ljubljanska, Holcapfel Ignáci, Simončič (vse plaçai), Roj Jakob, dr. Prelog Matija, Jeraj Jožef, Šuman Jožef, Šinko Božidar. Letniki: terja od Avstrije kakor edino to, da popustí nemške stališče —z Bogom bund! naj reče Avstrija, po zado-voljnosti svojih narodov sama sebi zadostna, in močna v edinosti. Radovedni tedaj pričakujemo poslednjih dni tega tedna, da toliko zaželjeni, se vé, da častni mir prinese Avstrii! — Od vojske na severji nimamo nič druzega važnega povedati, kakor to, da se pruska armada čedalje bolj razprostira po našem cesarstvu in da Za 1865. leto: Gg. Bučar Jozip, Krulec Jožef, Janežič Jakob, Sta- se pomikuje na Ogerskem proti Požunu (Prešporku), Za Doljak Jakob( Valeg Marko> Jentl B brž ko ne iz madi tega namena, da bi ognila se močni naši ar- 7 ktera stojí pri Floridsdorfu blizo Dunaja, in bi potem od zadej Dunaj zajéla. Z našo armado se pruska poslednje dni ni sprla v večem boji; kjer koli je Stamcar Andrej, Polák Edvard, Volk Janez, Zagorjan Martin, Albrecht Leopold, Bogolin Mihael, Gašperlin Gasper, vPetek Andrej, Vovk Janez, Zaječ Andrej, Knavs Janez, Kafol Štefan, MaŠera Jozip, Gostisa Anton, Velikajne Anton, Sajevec Jakob, pruska armada se sprijela z armado kake nemške države, povsod jo je otepla; pač dosti žalostno je, da . krdelo nemških zaveznikov, 100.000 mož močno r in 7 se še zmiraj ni zediniti moglo ali ne hotlo in da jih v majhnih četah pruska armada s komaj 50.000 možmi povsod strahuje. Garibaldovciše zmiraj najbolj rijejo na Tirole, in le ko bodo s krvavimi glavami Pavalec Juri, Stanovnik Nikolaj, Žagar Dragotin, KolariČ Jož. Leskovar Jožef, Torkar Matij a, Bononi Jozef, Nabrgoj Ivan^, Gorjup Ivan , Flek Gregor, dr. Oroželj Janez , Hohn R obert Kersič Janez, KraŠevec Juri, Comelj Andrej. 7 V Ljubljani 24. julija 1866. Dr. J er. Zupanee. morali zapustiti goré tirolske, jo utegnejo udariti čez kosnj e Popravkl. V prvem oddelku sestavka „Besedica zastran at. 25, str. 198, desni plas vvrstah od zg. doli: v 11. beri tvojega ne tuj ega, v 13. po ne in, v 29. prščeča ne puš- planine koroške in kranjske. Prvi pa jim bo to pot čeca, v 31. z vezl jej ne c v rij ej, v 6. vrsti od zd. gori beri: presekal podmaršal Maroičič, kteri ob Soči stoji s ka- kimi 30.000 vojaki. Lahom sploh nikjer ne gre po sreči. Bahali so se s svojimi vojnimi ladijami tako, je svet mislil, da v enem hipu talijansko brodovlje bode pokončalo avstrijsko. In kaj se zgodi 18. t. m.? da vzdigniti z jó itđ. ne vzdigniti jó z itd., stran 199. levi plas v 12. vrsti zg. beri ga pripnè ne p a připne. V tretjem oddelku (konec) st. 28. str. 221., desni plas v vrstah od zg. doli: v 20. ob-sežejo ne obrežejo, 24. vodja ne vedno; str. 222., levi plas v 21—22. vrsti od zg. doli beri v napačnem pomenu se naj-rajsi itd., ne v napačnem pomenu naj se rajsi itd., v 34 ne o gre je. Italijanske ladije, 10 oklepnic (panzerschiffe) in vec 35. od zd. gori beri vrne ne vrnejo in pa sklepana? ne pa parobrodov, udarilo je na dalmatinski otok Vis (tali- sklepano? Na levem plasu te straní v 2. vrstizgorej beri vgreje janski Lisa) in začno bombe metati na-nj. 19. dne t. m. jim gre admiral Tegethof (po rodu Stajerec) naproti, jih napade in zmaga. Eno oklepnico je na dno pogrez-nil. V Žitna cena Vagá Ljubij 21. julija 1866 (Metzen) v novem denarji: pšenice domaće 5 fl. 10 banaske 5 fl. 10 tursice 3 fl. 32 sorsice 4 fl 2 da je ž njo vred vse potonilo, drugo pa je v zrak razpršil. Naše ladije niso poškodovane bile razun lineje „Kaiser", ki je zgubila jambor. To je zmaga na morji, 3 fl. 70. — ječmena 2 fl. 68. — prosa 2 fl. 98. — ajde 3 fl. 2 s ktero se avstrijsko pomorstvo po pravici ponašati more, oves 2 fl. 48 in po kteri bode Lahom srce še bolj vpadlo. litičnih zadevah pa v r rezi po- te dni ta novica zvonec no- Loterijne srećke: sila , da je bil prvak ogerske Pešti-Naplo-stranke Fr. Deák na Dunaj poklican in da se je ondi pomenko-val z državnim ministrom in ogerskim dvornim kance- V Gradcu na Dunaji 58. 38. 39. 22. 51. 18. julija 1866: J6> ^ „ 8. Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 8. avgusta Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.