Foitntna plačana v gotovlnl Izhaja v ponedeljek in peiek ob 5. popoldae. Stane mesečno Din T— za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračaio Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejeinajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in cJneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 83. Celje, petek 14. okfcobra 1932. Leto XIV. Ing. Anton Dolenc: Zgradba nove porodnišnice v Celju Zdravniška anketa, ki se je sestala leta 1929. v Mariboru na poziv biv- šega oblastnega odbora, je po pro- učevanju vseh idejnih skic, ki scm jih pripravil za anketo, priporočala, da se nova porodnišnica v Celju zgradi po predloženih idejnih načr- tih. Nato scm prcjel leta 1929. nalog, da napravim vse potrebne gradbene in detajlne naerte tcr proraeuno in sicer sporazumno z g. primarijern dr. Watzkejem. Pri projektiranju so bila zame me- rodajna in obvezna sledeča načalna stališča, katerim se je g. primarij dr. Watzke z največjim navdušenjem pridružil: 1. Povečati do največje mogočo me- re možnost direktnega solnčnega raz- svetljevanja in razzračevanja vsch bolniških prostorov. 2. Eliminirati vsa dvorišča ter kraj- 9L šati dolžino hodnikdv do skrajnosli. ^m* 3. Skrajšati vse obratno razdalje (dolžine) in s tern zmanjšati do skraj- ne mere obratne stroške in povecati praktičnost in ekono.rnijo v obratu. Prvi zahtevi je bilo ugodeno z uvedbo velikih pebalnih oken sistema »WeDe«, ki segajo od poda do stropa in omogočuje njih genijalna kon- strukcija, da se vsaka bolniška soba izpremeni v pol minute v prostor.rač- no ležalnico. Ta okna omogočujpjo direktno zračenje vseh sob tudi jsri najhujšem viharju in tudi če ploho . žene vihar dircktno proti Šipam. Celjska porodnišnica je prva bolnica v Jug-oslaviji, ki je oprcmljena s ta- kimi okni. Posebno oblikovanje tlo- risov je omogočilo, da so se elimini- rali vsi nepotrebni hodniki. Čini kraj- še öbratne razdalje so se dosegle na ta način, da sem delil tloris vsakega nadstropja (oddelka) v posamezne grupe, od katerih je vsaka ,v.aso opremljena z vsemi potrebnimi po- stranskimi prostori (t. j. prostori za kopanje, umivanje, perilo, desinfck- cijo, čajno kuhinjo, stranišča itd.). Obratne razdalje v teh grupah so mi- nimal ne, vse je pri rokah, vse silno praktično. Vsako na'dstropje (odde- lek) ima v splošnem, 3 take grupe, od katerib tvori jedro po 1 večja soba s ploskvijo 31.5 m2. Tlorisna ploskev taka soba (torej 3 v vsakem nad- stropju) ima 4 okna s skupno svetlo ploskvijo okroglo 68.50 m2. Vsaka vsake sobe jo torej le dvakrat večja nego svetlobna ploskev oken. Te grupe tvorijo nekako docentra- lizacijo obrata in omogočujejo ob- enem strogo ločitev posameznih bo- lezni itd. i Stremljenje vsakega projektanta gre za tern, da se bolniški prostori z vsemi potrebnimi pritiklinami na- mestijo v sprednjih proti jugu ali ju- govzbodu ohrnjenih traktih in da se medicinski prostori (operacijske dvo- rane, sterilizacija, laboratorij, preis- kovalnice itd.) namestijo v drugih (severnih) traktih, pri čemer pa se ne smejo povečati obratne razdalje med njimi. Pri porodnišnici v Celju sem izpeljal tudi ta moderni in silno praktični princip in sicer zelo ugod- no, kcr znaša povpreena razdalja med najbolj oddaljeno grupo gine- kologije in operacijsko aseptično dvo- rano le okroglo 40 m. Vse druge raz- dalje so znatno manjše. Zgornja splošna izvajanja kažejo v bistvu glavne smernice, ki so bile za- me kot projektanta merodajne pri iz- delavi nacrtov in pri izvedbi zgradbe. Da sem (so seveda oziral na gradbeno ekonomijo odnosno na gradbene stroške, se razume ob sebi, in sicer sem se oziral na to prav tenieljito, ker so gradbeni stroški (kakor bom poznoje dokazal) razmeroma prav minimalni. Iz umetniškega stališča opomnim, da se je glavna fasada Ci- sto sama ob scbi razvila iz tlorisa in da ji nisem hotel dati prav nobenih posebnih okraskov. Ritem vseh 2G nad 7 m2 velikih oken in 2 polkrog- lih stolpiCev, ]vi delita fasado v 3 de- le, ji daje svoj posebni arhitektonic- ni značaj. Sicer opomnim pri tej pri- liki, da fasada, kakor tudi marsika- tora druga dela, ni izpadla kakor sem si jo kot ustvaritelj vduhupred- bolnice Nordend-Niederschöneweide v BerJinu. Pred 30 leti je imenovani pričel delati v novi bolnici, ki je bila zgrajcna po njegovem sistemu, in žel je v teku do]gin desetletij krasne uspehe pri vseh boleznih. Bolniška soba njegovcga sistema se bistveno razlikuje od običajnih bolniških sob. Bolni.ki ležijo pri oknih tako, da osta- ne med nogami bolnikov in okni le 70 cm širok hodnik po celi dolžini sobe. Med posameznimi bolniki so postavljcne trde španske stene tako, stavil; tega je pa krivo dejstvo, tfa nisem mogcl bolj intenzivno in po- gosto nadzorovati del na lieu mesta, V pritličju je: a) septiCni oddelek z lastno septično operacijsko dvorano in -a vsemi potrebnimi postranskimi prostori; b) porodnišnica s porodnim oddel- kom kot popolnoma samostojni pododdelek; da je ysak bolnik takorekoč v svoji . majhni sobici. Okna ostanejo odpr- ;ta tudi po zimi in sicer, kakor sem se prepričal osebno v Berlinu in v novi splošni bolnici Fürth-Nürnberg, tudi pri zunanjih temperaturall nad 10° C mraza. Seveda zahteva la si- stem v praksi veliko pazljivost in disciplino osobja, a zato so uspehi v zdravljenju sijajni. . vrstno. Zidarska in tesarska dela je izvršila tvrdka Rudolf Kiss mann iz Maribora. Instalacijo obsežne toplo- vodne kurjave je izvršila tvrdka Ba- čič d. d. iz Zagreba, instalacijo vseh mrzlovodov in toplovodne pjüpravo kakor tudi vseh predmetov tvrdka Teodor Korn iz Ljubljane. Elektroin- stalacijska dela so bila poverjena tvrdki A. Sprager iz Maribora, ki je dobavila in montirala tudi vsa sve- tilna telesa, motorje itd. Imenovana tvrdka je izvršila tudi moderno sig- nal no napravo. Od ostalih del je iz- vršila: tvrdka Fran Dolžan iz Celja vsa kleparska in krovska dela, tvrd- ka Ivan Rebek iz Celja vsa ključav- ničarska dela, tvrdka Stojan Holobar iz Celja. vsa pleskarska in slikarska dela, tvrdka Gustav Bernhardt iz Maribora steklarska dela, tvrdka I. Lustig iz Sombora vsa kerarnična dela, tvrdka »Slograd1« d. d. Ljublja- na vse »Dermas« pode, tvrdka Fra- njo Nerad iz Celja kanalizacijska de- la in končno Mcstna plinama v Co- Iju plinovode. Sterilizacijske apara- le je dobavila tvrdka Bratfi Čižkove" iz Prage. Z zgradbo se je pričelo avgusta 1929. in je bila stavba v surovem skoraj končana že koncem novembra 1929., popolnoma pod streho pa niaja 1930. Zadnja dela so bila končana šele novembra 1931. Število postclj je razdeljeno kakor sledi: 1. v septičnem oddelku je prosto- ra za 6 postelj; 2. v porodnem oddelku je prostora za 26 postelj; 3. v aseptičnem ginekološkem od- delku za 42 postelj. Skupaj nudi novi paviljon prosto- ima za 74 postelj. To število bi se dalo po potrebi zvišati na 80. Gradbeni stroški znašajo vključno vses stroje (motorje), pi'edmete, aparate, s'vetil- na telesa in mobil jar, torej komplet- c) ambulanca z ordinacijo in z od- delkom za Roentgen. Vsak odde- lek ima. svoj lasten vhod. V I. nadstropju je v sprednjem bol- niškem traktu ginekološki oddelek (3 grupe); v medicinskem traktu je operacijska skupina, ki je najmoder- njese opremljena, razen tega pa 3 manjšo bolniške sobe za težko operi- rane bolnice. V II. nadstropju so le garderobe in prostorne pohodne tera- se za solnčenjc. Klet vsebuje kotlar- ne, skladišče za kurivo, stanovanje kurjača itd. Sistem bolnice, po kateri sem na željo g. primarija dr. Watzkcja pro- jektiral celjsko porodnignico je Izna- šel tajni svetnik dr. Dosquet, vodja Promet v takih sobah se vrgi za bolniki, toroj zanje popolnoma nc- moteno. V nasi državi je celjska po- i'odnisnica prvi zavod take vrste. Ve- Hka pehalna okna »WeDe«, ki so montirana tudi v inozemstvii po- vsod, kjer je veljaven sistem »Dos- quet«, je izvržila znana domača mi- zarska tvrdka Ferdinand PotoCnik iz Maribora j)O načrtih in lieeneah, ki jih je dobavila obenem s komplet- nim originalnim okovjem imejitelji- ca patenta svetovna tvrdka »Wen- der & Dürchold« Rhennep ob Remi. Tvrdka Ferdinand PotoCnik je ob- enem dobavila vse ostalo mizarsko delo, ki ga je izvršila točno po dc- tajlnih načrtih projektanta res prvo- no z inventarjem skoraj 4,000.000 Din. Celokupni investicijski stroški zna- šajo za vsako posteljo okroglo 57.500 Din. Upoštevajoč, da je nova porod- niSnica najmodernojsi in najbolj raz- koSno opremljon zavod svoje vrste ne^ le v Jugoslaviji, temveč v vsej južni Evropi, je zgoraj navedena enotna cena za posteljo čudovito nizka. Po modernern ustroju in opremi je nova zgradba v ponos dravske bano- vine, za kar gre posebna zasluga g. l>anu dr. Drago Marušicu, g. podba- liu dr. Otmarju Pirkmajerju, g. na- čelniku zdravstvenoga oddelka dr. Fran DolSaku in g. sanitetnemu in- spoktorju dr. Ernestu Mayerju. Stran 2. »Nova Doba« 14. X. 1932. Štev. S3. 12 let ginekološkega oddelka v Celju (Ob otvoritvi nove porodnišnice) V nedeljo 10. t. m. se otvarja nova porodnišnica v Celju, ki bo s svojo moderno opremo nuclila trpečlin ma- teram in ženani ugodno zavetišče in pomoč v njihovih najtežjih urah, ter bo v ponos mestu Celju in okolici. Vsa večja in moderna mesta jo ima- jo, tudi Celje s svojim obšimim za- ledjem ni moglo dalje ostati za raz-, vojem, ki je v tern pogledu nujno za- hteval temeljitega izboljšanja scda- njega stanja. Najboljše je opisal po- četno sa.motarjenje in kasnejše živ- ljenje oddelka njegov primarij g. dr. Emil Watzke v svoji knjigi »10 let ginekologičnega oddelka v Celju«, kjor so objavljeni podrobni statistic" - ni podatki o dovršenem delu. Od 26. X. 1920. do danes je pasiralo cddelek 7.084 bolnic. Lepo število, če pomislimo, da je bilo spočetka bol- niških postelj samo 13 in se je šte- vilo sele kasneje dvignilo na dose- danjih 40. Frekvenca je letno rastla od 307 bolnic v letu 1921. na 778 v letu 1931., letos pa je bilo sprejetih že 700 bolnic. Zanimivo je dejstvo, da je mortal] teta vsa leta prilično konstantna, 1.09%, in da znaša mor- taliteta domačih, t. j. v zavodu na- stalih seps tudi 1.69%. Od postanka oddelka do danes je bilo 2635 porodov. Vršili so se v hi- gijensko nedostatnem prostoru, ki po obscgu in opremi ni zadoščal potre- bam in navalu bolnic. Te so se mo- rale kaj pogosto, celo ponoči uraak- niti s toplega lcžišča, da prepustijo prostor najnujnejšim novodošlim slučajem. Vendar so vso težave in neprijetnosti potrpežljivo prenašale in so po večini 10. dan zdrave in z detetom zapustile oddelek. Na zavodu je doslej izpopolnjevalo svoje znanje 41 zdravnikov, deloma kot stažisti ali sekundariji. Niso si samo pridobili popolnega znanja po- rodniške prakse, nego so imeli pri- liko pokazati svojo inicijativnost, katcro je znal šef oddelka go.sp. dr. Watzke vedno ceniti in upoštevati. Vkljub temu pa je bil pretežno veči- no časa, zlasti v prvili početkih edi- ni zdravnik na oddelku, na njem je ležalo vse breme dela, ki je zaradi nedostatnih pripomočkov, kronične- ga pomanjkanja prostora in neugod- nih razmer sploh bilo dvojno težko. Nova porodnišnica znači velik skok naprej; z njo je podana mož- nost kar najlepšega razvoja. Za pre- bivalstvo Celja ter njenö bližje in daljno okolice je velika pridobitev, za katoro moraino biti njenim ustva- riteljem od srca hvaležni. Pod veščim strokovnim vodstvom in s samari- tansko ljubeznijo naj prinaša srečo in blagoslov v naše družine! FIR: 0 mamonu in mamonizmu Shaw pripoveduje nekje o slovitem žkotskem zdravniku Aberthneyu. Storija je zabavna in poučna, kar ni vedno eno in isto. Aberthney ga je sam rad pil, a je vkljub temu vsem svojim pacijentom vneto odsvetoval alkohol. Prišli so in ga vprašali, za- kaj se sam nc drži nasvetov, ki jih tako radodarno deli drugim. Odgovo- ril je: »Sämo kažipot sem, ki drugim kažo pravo pot, sam pa no hodi po njcj.« Aberthney je končno imel prav. Alkohol je škodljiv brez ozira na dejstvo, ali Clovek, ki stvar konsta- tira, pije ali ne. Razen tega je¦ mogel doktor pokazati nase, na svoj rdoč nos in pomanjkljivo dostojanstvo v pijanosti ter tako z negativne stra- ni dokazati pravilnost svojega ria- sveta. Zakaj se vkljub temu ni rav- nal po lastni znanosti? Čudno vpra- šanje. Saj so človek vendar nikdar ne ravna po tern, kar je umstveno spo- znal za dobro; vedno stori to, k čemu ga žerie želja, strast njegove duše ali pa občutek največjega udobja. — Aberthney je vedel, da ne more ni- kogar prisiliti, da mu verujo, kaj so- le, da se ravna po njegovih nasve- tih. Na žalost so dandanašnji vstali obilni posnemovalci škotskega zdrav- nika, ki pa niso tako nedolžni kakor on. Kadarkoli odprete časopis, riaj- dete nešteto govorov in izjav, v ka- terih dajejo modri ljudje dobre na- svete, po katerih se sami ne ravnajo. Državniki govore visoke besede o razorožitvi — drugih držav. Finanč- niki predlagajo koristne mere, a dru- gi bi morali začeti. Vsi so polni al- truizma, a vedno so vljudni in želijo, da hodijo drugi pred njimi. Zares, ideja je dobra, a zakaj bi se prav jaz ravna 1 po njej? Celo države in dr- žavniki, ki občudujejo veličino na- silja in odkrito priznavajo svoj sveti egoizem, se ne ravnajo po iastnih nasvetih. Točno vedo, da bi bilo za sedaj kaj takega zelo ncvarno, zato se postavljajo v pozo in so zelo glas- ni; po načinu nevzgojenih otrok, ki hočejo s kričanjem doseči cilj — in ga v resnici tudi dosežejo. Besede same so včasih odkrite, ljudje pa niso in še manj njihova de- janja. Kdo si upa dandanašnji še go- voriti resnico? Vsakdo si misli: jaz že ne, saj nisem neumen! Resnicno, kako bi mogli govoriti resnico svetu, ki mu resnica nikakor ni dobro- dosla, svetu, v katerem edino odloča blesteča fasada. Nikdar ni bila cCi- tejša resnica, da obleka dela ijudi. Vsekakor zaleže zunanjost zelo mno- go in vse človeške sposobnosti so v čislih v proporcu, v katerem se dado izraziti v denarju. Svct, ki je tako razdvojen v ciljih, tako raztrgan v mišljonjih, tako različen v okusih — ima vendar eno skupno potezo. Ko- likor je lažniv, je vendar v eni stva- ri popolnoma odkritosrčen: v svoji ljubczni do denarja in vsega, kar se da doseči z njegovo pomočjo. Reci- mo, da jo to udobnost, moc" nad stvarmi in končno — najnevarnejši — nekakšen ne čisto jasen občutek moCi: »Nočem, töda — če bi hotel, bi tudi mogel, denarja imam dovolj.« Na splošno človek ljubi občutek mo- či. Zalostna jo resnica, da so obiCaj- no ne rodi svobodcn; večinoma je ubogljiv ali pa hoCe ukazovati dru- gim — kar je koncem koncev eno in isto. Ljudje neznansko cenijo denar in — bogme — tudi jaz ga cenim. De- nar je zelo koristno sredstvo za ozna- čenje vrednot .in začasno nimarao boljšega. Zelo grobo merilo je, a vendarle morilo. Ekonomskih vrcd- not ne moremo drugače izraziti — za sedaj ne; vsi poizkusi reforme so se dosedaj še do kraja izjalovili. A ogromna večina Ijudi ni taka, da bi denar le cenila, obožuje ga. Denar je bog, ki ga priznava velika večina (•loveštva brez razlike narodnosti, ver in kožne barvo. Ko se je Mojzes vrnil z gore Tabor z dvanajsterimi božjimi zapovedmi, je našel ljudstvo, ki si je bilo posta- vilo novega malika, zlato tele. Pie- sal a je okrog njega, oni pa, ki je bil stvar pripustil, je bil sam Aron, Moj- zesov brat. Tedaj je proroka pogra- bila sveta jeza. Prijel je plošče z za- poveDra- va«. Cigareto Ibar bodo po kvaliteti mod »Zelo« in »Savo«, eigarete »Dra- va« pa mod »Drino« in »Vardarjnnr«. d Tatvina kolesa. V četrtek 13. t. m. jo I>iIo zdravniku g. dr. Zoranu Joštu v Žalcu ukrailono 1500 Din vredno moško kolo znamke Torpedo St. 313.240 z novo »Dunlop« garnituro. Svniimo pied nakupo.m. d PrJ. Ijiideh z rcei-ednim delova- mvm cica y.ovzroci kozarec naravne -I??xr>T Jcšefove« grenčiee, če ya po- . ij;i. vsak dan zjutraj na tešČe, la- svcrj.no milo i/trebljenje črevesja. /'(haviiik) za si-čne bolozni so pri.*li do rozultata, da učinkuje »Franc Jo- ?;c5ova« voda Uuli pri tcžkili oblikah srßne hibe sigurno in brez vsake ne- p)ilik( »Franc; Jcžefova« greučica s(- dobi v vsoh lokavnah, drogerijah in spociiij skill trgovinah. (1 Dunajska vremenska napoved 2«'» scbolo 15. okiobra: Milo vrome bo Irajalo da]jo, oblačnost se bo še na- dalje liit.ro izpreminjala, najprci bo- do topii južni, pozneje hladncjši z:i- padni votrovi, s spiomembo sniwi votrov bo tndi prieelo ponekod doze- s'at i. Celje in okolica c Slovesna otveritev neve porod- nišnice. Kakor smo žo javili, se bo vi šila slovesna blagoslovitev in otvo- i iiev nove, moderne porodnišnice po- Icg glavnega poslopja celjske bolni- cc v node!jo 9. t. in. ob 9. dopoldne. Svočanosti se bodo udolezili minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, ban go.«;p. dr. Drago Marušič, poclban g. dr. Otmar Pirkmajer, naCelnik zdiavstveiioga oddelka banske upi'ave g. dr. Fran Dolšak, zdi-avstveni inspektor g. clr. Ernest Mayer, projektant in stavbni vodja novo porodnišnioe višji tclinic- ni banski svotnik g. inž. Anton Uo- lenc in drugi odlični gostje. Novo poslopje bo blagoslovil opat g. Peter lurak. ( Veliko zborovanje JRKD v St. Juriju ob juž. žel. V nedeljo Id. t. m. s jn-ičctkoiii o]) pol 15. se bo pričelo veliko zboiovanjo JRKD v telovad- nici osnovne sole v 6t. Jun'ju ol> jiiž. /el« Na zborovanju bosta poiroe;;i;< ministra za söcijnlno j olitiko iu -¦ rodno zdi-avj(! g'- Ivan Pucelj i .¦ narodni poslanec g. Ivan Prekor- s o k iz Celja. Grencica Ennyadi Janos jo najza nesljivojše in iiajidcnlriojše odvaja'ii' sredstvo. c Pomcžna akcija za brezposclnc in reveže. Sii'si odbor za pomožno akcijo za brozposelne in reveže v Ce- lju in okolici je imel 11. t. m. zvečer sejo, na kateri je bilo ugotovljeno, da se je doslej prijavilo pri mestni ob- čini 57, v okoliški občini pa 77 broz- poselnih s številnimi rodbinskiini filani. Prispevki za pomozno akrijo so ne bodo določevali po odstotkih od izplaCanih all prejetih mezd in plač, marveč bodo posamezne pano- ge delojomalcev in delodajalcev mod soboj nabiiale prostovoljne prispov- ke in jih dajale akcijskemu odboru na razpolago. Prispevki so bodo na- birali v denarju in blagu. Gostilni- čarji bodo dajali doloCeno kolieino brozplačno hi'ane, mesarji meso in peki krnb. Ožji akcijski odbor je že pričel s stalnim, intenzivnim delom. Nabiralni odboi1 je izvedel v torek jn sredo nabiralno akcijo s tovornim avtomobilom v Celju in okolioi tor nabral zlasti v mestu mnogo obi ok, obutve, perilaitd. ter precej gotovino. Nabiralni odbor prosi vse, ki so bili pri nabiranju morda prezrti, ila bi ])osla,li dariia. celjski okspozituri jdv- ne borze dela ali pa obvestili okspo- zitnro, ki bo takoj poslala nabira.loc po pripi-avljena dariia. o Koruški vcčer in skupščina Elu- ba korcSkih Slovencsv. Celjski pod- odbor Klnba koroških Slovencev bo priredil v soboto 15. t. m. ob 20 Ko- roški večer v dvorani hotela »Evro- pc« v CeljUi Tain bo v nedoljo 1(!. t, m. ob H. dopo'Ulne tndi ^. redna. letna skupšcina Kluba koroških Slo- vencev. Prod skupščino bo bral ko- roški rojak župnik g. dr. Janko Ar- neje v župni ceikvi niašo za nmile koroSke voditelje in za junake, pa- dle v bojili za naš Korotan. Po skup- ščini bo skupen izlet v celjsko okoli- (o. Za inleležence celjskih priroditov velja polovirna vožnja. o Nngradno sireljanje. Upravni od- bor cdjskega sti'olskoga oki'ozja }^ na svoji seji due 13. t. ni. z ozironi no., nagi'adno streljanje, ki bo v nr- dcljo 1(). t. m., skienil sledeče: Za tai'Co »Triglav« so določi kot prva nagrada najboijši ekipi oeljskoga strelskcga okrožja darilo v vrednosti 1.000 Din, ki ga je poklonil ban drav- ske banovine g. dr. Drago Marušic. Darilo 1)0 opremljeno s sledečim gra- viranim napisoni: »Najbolji okipi Coljskega streljačkoga okruga na iia- gj'adno-m gadjanju 1(5. 10. 1932. ban dravske banovine dr. Drago Maru- ' šrč«. Za tarčo »Celje« se določi pr- va nagrada v predmetu v vrednosti 250 Din, ki jo je daiovala za to tarčo celjska mestna občina. Za tarčo »Po- 'borje« se določi prva nagrada v pred- metu v vrednosti 500 Din. Za tarco >^Zlatorog« se določi pi'va nagrada v predmetu v vrednosti 300 Din. Na- dalje je upravni odbor skienil, da se 1)0 vršilo istega dne na strelišču v Pečovniku in sicei- ves dan no.grad- no streljanje z malokalibrsko puško, ki je dostopno vsem članom v <-eij- skem strelskem okrožju organizira- nili strelskih družin. Za to tekmova- n je je določeno 10 nagrad in je prva nagrada v predmetu v vrednosti 150 Din. V slučaju slabega vremena se bo nagradno streljanje preložilo z istiin pi'ogramom na nedeljo 23. t. m. ( Obern zbor Ljudskega vseučili- šča. V ponedeljek 10. t. in. zvečer se jo vršil v risalnici meščanske sole redni letni občni zbor Ljudskega vse- učilišča v Celju. Po pozdravnib bese- dah predsednika g. vladnega svetni- ka E. Lileka je poročala tajnica gdč. Debelakova, da je Ljudsko vseučili- šCe priredilo v minuli sezoni 14 pre- (iavanj, mod njimi 7 skioptičnib. Picdavanja je obiskovalo povprecno »iovj.'1'eCno po 70 oseb, najboljši ob- isk je znašal 145. Blagajnik gosp. '¦¦«¦ .iboiiiik jo poročal, da je imelo 1 Mštvo v irinulem letu Ci.380.20 Din (lolindkov in -4.4Ü9.55 Din izdatkov in iIji znaša premoženje 1.91(5.65 Din. Vstopiiin jo prejelo iluStvo 2.090 Din, daiil 2.990 Din, izdatki za predava- tolje pa so znaäali 2.032 Din. Iz po- roL'ila knjižnicarja g. Mlacnika je jfL prisojnih gorskih visavah ..Az krepk&ga horoveqa debla pridobivamo nesnago ror so bili izvoljeni naslednji gg. in daino: pi-odsednik vladni svetnik E. Lilok, j)odpredsednik strok. učitelj Cilcnšek, tajnica Z. Debelakova, bla- gajnik iK-itelj Zdravko Kovač, knjiž- ničar strok. ufitelj Mlačnik, odbor- niki ravnatelj Gernej, ravnatelj Ma- i'inoek ter uöitelja Franjo Roš in Branko Zemljic, namostniki narod- ni poslanec Ivan PrekorSek, Sral)ot- nik in di*. Rebei-nik, revizorja strok. učitelj Javševeo in ba.nčni ])rokurist Fr. Turnšek. c Ljudskc vseučilisce v Celju bo otvoi ilo novo sezono predavanj v po- nedeljek 17. t. m. ob 20., ko bo pie- daval v risalnici meščansko šole g. dr. VaUer Bohinec iz Ljubljana o tcini: »Ognjeniki naše zemlje« z le- pimi skioptičnimi slikami. Vstopni- na 3 Din. Predavanje- bo zelo zani- ¦ mivo in poueno, zato pričakuje odbor ciinvočjo udoležbo. c Tečaj ruskega jezika bo priredi- lo Ljudsko vseučilišče v Celju. Tečaj se bo vršil vsak torek in petek ob 19. v risalnici meščanske sole. Inte- lesenti naj se javijo v torek 18. t. m. med 18. in 19. v risalnici meščanske šole. c Družabni večer CM podružnic. Za deco obmejnih šol in za pomoč brezposelnim in revnim sta priredili prošlo soboto celjski Ciril-Metodovi podi'uznici v gornjih prostorih Na- rodnega doma lep domač družabni večer, ki je dal čistega dobička 900 Din. Hvala vsem, ki so omogočili našim požrtvovalnim damam, da so pripravile brez znatnih stroškov lep večer, ki je po svoji domači prisrč- nosti spominjal na prireditve nek- da njih časov v Celju, ako nc bi ve- deli, da živi danes v Celju na stoti- nc narodnih rodbin, ki jih ni bilo. V Celju je kriza duš in srea, ki grozi, da ubije vse, le kavarno, točilnire in kino še uspeva, za to dobrote še ni krize. Hvala pevkam in pevcem CPD in pevovodji g. Šeguli za lepo pcsem, ki nam je ogrela dušo in sree, da nas je manj zazeblo ob jnislih na one, ki poznajo samo sebe in ne ve- do, da imamo vsi še tudi danes Viek(i dolžnosti napram našim društvom in naši javnosti. Nažim damam bvala za trud, delo in uspeb v imenu tistin, za katere so delale. v. Kolo jugosl. sester v Celju je /a letos opustilo običajno tombolo za- radi težkih gospodarskih razmor. Na- brani reklamni dobitki se bodo shra- nili za pribodnje leto, ko bo prireje- na tombola v veejom obsegu. S cistim. dobičkom prireditve bo društvo izvr- šilo prepotrebna popravila v svojem »("eljskem domu« v Bakarcu, za ka- tei-ega je že odposlalo zadnji ob- rok kupnine-. Ta vest bo gotovo raz- vesolila vse naše koloniste, saj se- daj se bodo mogii polagoma odpra- viti marsikateri nedostatki, ki so jih gostje tilio prenašali. Letošnjo sezijj ¦ jo bilo skupno 279 kolonistov, a 28 jih je bivalo v domu le po nekaj dni na, obisku pri otrokili. Plačujot-i ko- lonisti so ]>i*ipomogli (54 otrokom, da so I)ili laliko v Bakarcu po 3 tedne, in sieer 18 zastonj, 46 pa po znižani pristojbini. Poleg tega je bil dovoljen znaten popust za manjše otroke, ki so bili s starši. Ker ima društvo pri svojem delu zgolj dobrodelne name- no, se vljudno priporoßa občinstvu za naklonjenost pri plačevanju fla- narine, pri prireditvah in pri izbiri letovanja ob morju. v šahovski mojster Pirc v Celju. Slovenski šahovski mojster g. Vasja Pirc bo igral v sredo 19. t. m. v vrtni dvoi-ani hotela »Evrope« simultanko s 35 igralci naenkrat. Pricetek ob 20. Coljski šahovski klub vljudno vabi šahiste iz mesta in okolice — Clane in ne-člane — ki jih bo odbor spreje- mal. Vsak udeleženec naj prinese po možnosti šahovsko desko in figure s seboj. C.lani plačajo za igro 10 Din, nečlani 20 Din. Igrajoči so prosti vstopnine; kibici, ki ne igrajo, plača- jo 2 Din vstopnine. — Celjski šahov- ski klub. c Mladinski pevski zbor »Trbovelj- ski slavček« bo priredil v nedeljo 23. t, m. ob 17. v veliki dvorani Celjsko- ga doma koncert pod vodstvom diri- genta g. Avgusta Šuligoja. Čisti do- biček je določen za rev no rudarsk© deco mladinskega pevskega zbora. Na ta kohcert, ki bo nudil gotovo ve- lik umetniški užitek, že sedaj ojjo- zarjamo obCinstvo iz Celja in oko- lice. c Koncert Rüpel—Rus—dr. švara. Člani ljubljanske opore vijolinski virtuoz g. Karlo Rüpel, basist gosp. Marjan Rus in operni dirigent, pia- nist g. dr. Švara bodo priredili v po- nedeljek 7. novembra koncert v Ce- lju. Društva prosimo, da bi ta dan ne prirejala svojih prireditev. c Moški zbor celjske »Svobode« je doletola čast, da je bil povabljen v sredo 12. t. m. k otvoritvi delavskih prosvetnih večerov v Ljubljano, kjer jo izvajal v dvorani Delavske zber- nice 14 zborov (jugoslovenske in rus- ke narodne pesmi poleg umotnih pes- mi). Že prvi zbor »Dvanajst razboj- nikov« je številno občinstvo očaral Stran 4. »Nova Doba« 14. X. 1932. Štev. 83. in burncmu aplavzu ni bilo konca ne kraja. Ker pa je prenašal koncert lj\i]>ljanski radio, ni hotel pevovod- ja ponavljati. Pri Devovi »Flosai-ski« je pa zabučal tak orkan odobrava- nja, da jo je moral zbor navzlic vse- rau ponoviti. Ves spored je zbor od- pcl brezhibno, zlasti se mora odobra- vati fino dinamično podajanje z me- stoma mogoeno, probojno silo. Zre- lost podajanja, je uprav frapirala, in to pri zboru, katerega pevci so de- lavci. Ugajala sta tudi oba solista (te- nor ist g. Tele in baritonist g. Kobu- la). Vse priznanje in cast temu do- maeomu zboru in njega pevovodji g. C. Preglju, katerega zasluga je, da je dovedel zbor do sedanje višine. „Šlages*" nao razveseljjuje Po dinar ploš6« posojuje LJUBLJANA Äleksaiidrova 4 CELJE ÄSkerceva 3 MÄRIBOR Slovenska 18 c Koncert Mirana Viherja. Mladi vijolinist Miran Viher bo priredii v soboto 12. novembra koncert v Celju. Izredno zanimLvi spored obsega naj- boljša del'a skladateljev Cassadoja, Dvofaka, Mozarta, Paganjnija, Sear- lattija, Szi.manovskega, štolcerja- Sla.venskega in Vieuxtcmpsa. Prosi- mo vsa društva, da bi pri ev. lastnih prireditvah upostevala gornji da- tum. c Glasbena Matica v Celju bo ime- la svoj redni občni zbor v Četrtok 20. t. m. ob 20. v svoji učilnici v 1. narl- stropju. Prijatelji našega glasbenega zavoda, pridite! c Dvjaška kuhin ja v Celju bo inie- la svoj redni občni zbor v ponedeljek 17. t. m. ob 18. v restavraciji v Na- rotjnem doinu. Na dnevnem redn so poročTla funkcijonarjev, volitev in sluča.jnosti. c Javna mestna knjižnica je odpr- ta ob torkih, četi-tkih, petkih in so- botah od C. do 8. zveeer, ob neddjah pa od 10. do 12. dopoldne. c Mladinska sekcija »Soče« bo pri- rodila v ponedeljek 17. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem do- mu komomoracijo za mučenika Vla- dimira. Gortana. Za Clane društva »Sočc« in mladinske sekcijo jo ude- ležba strogo obvczna, Oddolžimo se spominu juyaka-mucenika! c Sckolska drušlvo v Celju vabi Clanstvo, da se udoleži v soboto due 15. t. in. ob 20. »Koroškega večera«, ki bo v hotelu »Evropr«. Dalje pri- poroča posetnikom kopališča v LaS- kem, da bi obiskovali gostilno »Ta- dina« in tako izkazali hvaležnost go- si ilničarju, ki je za novo zgradbo So- koiskcga doma izvršil več sto brez- plaenili voženj materijala. c Starejše sestrel Telovadba se bo vršila letos ob ponedeljkih in petkih od pol 5. do pol (i. V telovadnioi v gimnaziji. Prva ura bo v poncdeljek 17. t. m. One, ki še niso vzele telo- vadnih čevljev, jib dobe v soboto. mod 8. in 12. dopoldne v lanski gar- lierobi. Zdravo! — Nina. j c Sokolske plesne vaje se bodo pri- I čole v nedeljo 1(5. t. m. pod vodstvom g. Cerneja iz Ljubljane. Vpisovanje se bo pričelo ob 19. in se bo žo prvo uro pričel pouk. Da bo mogoče še pred Novim letom vse plese naštu- dirati, se vsi obiskovalci vabi jo, da žc prvo uro priglasijo svoj vstop in hodijo redno, da ne bodo rnotili po- uka. To leto bo 13. leto sokolske ples- ne sole, kar priča o njeni popular- nosti. Ncšteto plesnih parov so je že izurilo v plcsni umetnosti. V nedeljo pridite vsi polnoštevilno! c Iz zdravniške službe. Gosp. dr. Janko Lovšiii jo inienovan za zdrav- nika pripravnika v javni bolnici v Celju. c Iz sodne služlie. Višji pisarniški predstojnik g. Anton Zorko in vodja, zemljiške knjige g. Bernard Mikule- tič, oba pri okrožncm sodišČu v Ce- lju, sta. napredovala v višjo skupino. c PremestUev. Gosp. Josip Sleko- vec je s tehniCnega razdelka na sres- kein načelstvu v Celju po službeni ]>otrebi premoščen kot državni «ent- ni nadzornik v Šoštanj. c Plesne vaje diužabnega odseka D. .1. 0. v Celju se bodo vršilo vsak četrtek od 8.—11. ter vsako nedeljo od 3.—7. v gornjih prostorih Narod- n.ega doma, Toliko v vodnost oiiini, ki se žolijo še vpisati. c Šefu porodniške klinike v Zagic- bu, velcuglednemu g. prof. dr. Dur- stu süvatram za svojo častno dolž- nost izreči za njegov neprecsnljiv trud pri ponovni operaciji niojo zone najtoplcjšo zalivalo. — Franjo Wltav- sky. c Na stolnu župne cerkve, ki .je vi- sok 75 metrov, izvi'.suje znano ceijsko kleparsko podjetje g. Franja Dol/ana razna popravila. Napi-avilo bo strelo- vod, iznrenjalo konico, pozlatilo križ in obnovilo pločevinaste dele. Obfin- stvo z. zanimanjein opazuje neustra- šene delavce, ki v vrtoglavi višini povsem "mirno izvi-šujejo življonsko nevarno delo. c Višek predrznosti si je dovolil ščetar J. S. z napisi na, žepnih oglc- ilalčki.h, ki se glase: »Trgovina z ko- šare lesene in Galantryski hlago. Izdel krtač i čopičcv.*« Da je neni.ški značaj še bolj povdarjen, jo nemški tekst. na prvem mestu. G. J. S. bi na- pravi! pametneje, da pošlje svoje otroko v slovensko solo, da bodo. vsaj oni znali slovenski materni jezik v prihodnjih 15. letih obstoja jugosln- vensko države. — N. v. stevilo brezposelnih. Pri eksno- zituri javne borze dela v Celju se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 74 brezposelnih (43 moških in 31 zcn.sk), posredovanje je bilo izvršono v,c\ 39 oseb (14 moških in 25 žensk), dnc 10. I. m. je ostalo v evidenci 542 brezposelnih (409 moških in 73 žensk). Delo dobe 1 Cevljarski po- niočnik, 1 klepar, 2 kuliaiici, 2 dekli in 1 hišnica. c Smrtna nesreča pri delu. \" to- iok 11. t. in. popoldne je pri žaganju drv na. lesnem, skladi.šču g". Blaža Sodina, ob Mariboi'ski cesti odlotelo poleno s cirkiilarke in treščilo z v^o silo v ()3-letnega delavca Anlona Viž- naija z Dobrovo pri Celju. Vifin^.r jo dobil težke poškodbe Jin, vratu in sapniku. Propeljali so ga v bolnico, kjer je v sredo 12. t. in. ob 20. pod- legel poškodbain. c Kolesar povozil ctroka. V potek 14. t. m. ob pol 13. je 29-letni rudar Ivan Koradej iz Zalmkovce pi'ed tr- govino g. Ravnikarja na Kral.ja Pe- tra cesti zavozil v gručo otrok, ki so sc vračali iz sole, povozil 8-letnega Stanka Samoa iz Sp. Košnice in nui zlomil desno nogo pod kolenom Dec- ka so propel jali z reševalnim avto- .mobilom v bolnico. Ali je nesroCo za- krivil kolesar ali deCek, bo ugotovila proiskava. c Tatvina 1800 Din. Ko je pri SI a Manica Zalarjeva iz Trnovelj v torek 11. t. m. dopoldne v ceijsko ekspozi- turo javne borze dela., da bi se infor- mii'ala o neki službi, je pustila v ve- ži kolo in ro'Cno torbico, v kateri je bilo 1800 Din. Ugodno priliko je iz- rabil neki tat in ukradel ročno tor- bico z denarjem. Tatvine sta r.ujno osumljcna 51-letna vdova Katarina K. iz Gaberja in 35-letni brezposelni delavec I. S., ki sta bila aretirana in izročona okrožnemu sodiSču. <¦ Na vinsko trgatev pri Celjskl ko- či nad Celjem vabi SPD v nedeljo 9. t. m. vse, ki si želijo dan razvedri- 1a. Letina je dobra, grozdja mnogo, zato bo trajala trgatev od jutra do večera. Na skrivaj se polastiti ^lad- kih grozdkov bo propovodano, kajti koča bo nudila drugih jedil in pijač v izobilju in po nizki ceni. Pride ba- je celo slavnoznana godba s Svetja. Kdo bi potem še premišljeval! Takoj se odloeimo: v nedeljo vsi na trga- tev pri Celjski koči! c Plačajte najemninski vinai! Ivle- s-tno načelstvo ceijsko opozai'ja hišne posestnike, da je 1. oktabra za.padei v plaČilo že zadnji obrok najemnin- skega vinarja. (gostaSCino). Stranke s-e pozivajo, da plačajo zapadh; znos- ke pri mestni blagajni celjski /ancs- ljivo do sobote 15. oktobra. Po pre- teku plačilnega roka se bodo zara- čunalo zakonite zamudne ibrosti. Plačila, ki bodo izostala po pieloku (i tednov od dneva dospelosti, so bodo iztorjala izvršilnim potoni. c Nodno lekarniško službo ima od sobote 15. t. m. do vštetega pe.tka 21. t m. lekarna »Pi-i križu« na Kral ja Potra, cesti. c Casilno društvo v Celju. Teden- sko službo iina od nedelje IG. t. m. do vštete sobo ilo novo sezono v sredo 12. t. m zve- cer s Cankarjevo satirieno komedijo na slovenske razmei'e »Za narodov blagoi1«, ki jo je uprizorilo maribor- sko Naiodno gledališče. Režiser g. Jožc Kovič je izvrstno pogodil posa- luezne tipe, aal igri živahen tempo in je dal dejanju z moderno, kropko poantirano stilno scenerijo primerno (»hcležje. Mariborski igralci so se z ijubeznijo poglobili v svoje uloge in ustvai'ili izvrstno učinkovite tijio. Prodvsem jo treba omeniti gg. Pav- !ola Koviča (dr. Grozd), Pavla Has- b orger ja (lošno žcijo so izvrstni zvočni film »Ahauna« po slovitcni romanu H. H. Evcrsa. V glavnih ulogah Brigita Helm, Albert Rassermann in Bernhard Goetzke. — Sobota 15. in nedelja 1(5. oktobra: »Neznani gesi«. Sijajna zvočna \esc- loigia, z godbo in petjovn. V glavnih ulogah Szöko Szakall, Lucie Eng- lisch, Oskar Sima in Celjan Harry llardt (Herman Klimbacher). Glas- ba: Willi Meisel. Gospodarstfo XIII. poročilo Hmeljarskega drušlva za Slovenijo. ŽALEC, 11. oktobra. Tudi v pretekli dohi se je živahno nakupovalo po ccnah do 23 Din in z visoko napitnino za kg. Za ostanek letošnjoga pridelka, ki znaša komaj 1% in ki je v čvrstih rokah, se za- maii ponuja 25 Din za kg. V Javni oznamovalnici je bilo do včeraj signiranih 1.4(i4 težkih bai i>o 150 kg. Društveni odbor, Sport t Gozdnl tek Smučarskega kluba Celje. Za gozcJni tek, ki bo v nedeljo 16. t. m. s slartom ob 14. pri gostilni »Pri zelenem travniku«, vlada v tu- kajšnjih sportnih krogih precejšnje za- Lep marmornot nag abniis tcr stare koncertnc gosli sc po ceni proda- jo. Pismene ponudbe: CigelSek, Hrib sv. Jožcfa št. 1. Lepa, srednje velika iončena peč se po ceni proda. Naslov v upravi list?. flgilnegti zastopoiiio za prodajo radloaparalov iščein. Po- nudbe na tv. Karol Florjančič, Celj°. Za ttego las samo specialKi SiredStVcl! Svoje žive in nežne lase mu~ čite, če uporabljate v njihovo ncgo čistil- na sredstva, ki so namenjena mrtvim stvarem. Pri takem čiščenju manjkajo kosmetični dodatki, ki pospešujejo tvorbo las in zajamčijo lasem lepoto, predvscm pa zdravje. Samo no kakih eksperimentov, ker je vašega najlepšega okrasa, vaših las, za to prevesi škoda! Lepe in zdrave laae vam zajamči rcdna nega s »črno glavo« in s »Haarglanz Shamponom«, ki ohrani vase lase zdrave in odporne ter jim da tudi prekrasen sijaj. »črna glava« s stalno prüogo sredstva »Haarg'.anz« je specialno sred- stvo za nego las na podlagi tri- desctletnih izkuženj. ' 8 nimanje. Kakor smo izvedeli, bodo najbrž sodelovali tudi rnariborski sport- n; klubi in bo konkurenca vsled te^a tudi ostrejša. ProR-a, ki je bila predvi- dena, 5e je moral» vsied deževja v zadnj h dneh skrajšati, ker je teren tu in tam močvirnat. Vendar to ni nobe- na ovira in bo končni rezultat tern bolj zanimiv, ker lahko tudi tekači na srednje proge upajo na uspeh. Tekrro- valci naj bodo ot> 1/214. v klubovem lokalu pri »Zelenem travniku«, kjer se bo vršilo žrebanje startnih številk in bodo tekmovalci preieli navodila glede pro^>e. Po možnosti se bo nudila tek- movaicem po teku sveža kopelj. t Celjski nogomet. V nedeljo 1o. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričela na sportnem igrišča pri »Skalni kleti« druga razredna prvenstvenatekma med SK Atletik in SK LaSkim (sodnik g. Janežič), ob 15. pa med SK Olimpom in SK Šoštanjem fsodnik g. Ochs). Če bi bil prostor pri «Skalni kleti slu- čajno v slabetn stanju, se bosta vrSili tekmi na igrišču SK Olimpa na S-. Mudinji. Dopisi Št. Peter v Sav. dolini. V nedeljo 9. t. m. "popohlne se je vršil v na.ši naiodni šoli ustanovni ohčni zlioj krajevno organi.zacije MRKI) /a šeut- 1-otrsko občino. Predsednik ]:i'ij>i';)v- Ijislncga odbora g. ivan Srebotnjak jc uvodoma pozclravil navzočoga ua- rodnoga i>oslanca g. Ivana PrekorSkn iz Cclja in poročal o dosedanjem <\c- iu organizacije, kateri je prijavilo pristop doslej 8o članov. Narodni po- slancc g. IvanPrekoršek je v daljšcm g'ovoi'u i-azpravljal o pomenu in. po- trebi. strankiue oiganizacije ter vj)le- tcl v svojo porocilo tudi vprasanje zadol/itve kinečke posesti, ki je ros- no ogrožena in ne zmore dosedaujr. višinc obreslne mere. Novemu o-lbo- ru krajevno organi/.acijc, ki je hi I izvol.jen v smislu sti'ankinega statu- ta, prodsedujo trgovec in posestnik g. Ivan Srebotnjalv, podpredsednik pa je župan g'. Andrej Cetina. Ma;- ljivi organizaciji želimo krepkega ra.zvoja v korist in napredek pi-ehi- valstva. RadeČe pri Zidanem moslu. Sokol- sko društvo je pričelo svojo dramatsko sezijo in bo v nedeljo 16. t. m. ob 8. zvečer uprizorilo komeiijo »Faun« v 3 dejanjih. Po;rečena zasedba vlog jamči, da bodo priäli obiskovalci na svoj račun. Uprava se je tudi potrudi- la in prenovila dvorano ter dohode, tako da se nam obeta prijeten večer. Zopet napad na Sokolstvo« Sokol- ska Ceta Konjiška vas ima pri Kola- i iccvi hiši v Konjiski vasi letno le-io- vadišče, na katerem stoji drog-. I'o- sti'anska stebra tega droga sta hi .a do 1.80 m zakopana v zemlj.) in /a- bita s kamni. V noči od 9. na 10. ok- tobra pa so neznani storilci, n.ijbiž z dinamitnimi patronami, razstreliii di'>g\ tako da se jo eden steber pre- klal in prelomil, drugi steber pa se dr/i ])okonci le še na skrajnem rohu. Storilci so pustili na lieu inesta lif?t papirja, na katerem so napisane he- sede: »V tern duhu homo delaii na- prej!« S takimi in sličniini dojanji skušajo nasprotniki Sokolstva v na- .šem srozu ovriati sokol.tlelo za nai'od in di'zavo. Želeti hi bilo, da. | > i i * I <> j. > ti U'limi elementi, ki imajo na vesti že toliko kaznivih dejanj, ki so se dogedila v zadnjih letih v naaem sro- zu, vendar žo v roke pravice. Ohlast pozivamo, da stoi i vse, da ho za vod- no I'onoc teh nasilstov in gonjo puti jugoslovenstvu. Štev. 83. »Nova Doba« 14. X. 1932. Stran 5. Eksplozija v skladišču smodnika. Tukajšnji trgovec g. Martin 6umer ima na gmajni v Blatu skladiščc za črni, brezdimni smodnik. Skladišče je bilo v notranjosti deloma zidano in zavarovano z železjem, na zunaj pa obdano z leseno barako. Skladiščc je ustrezalo vsem zakonitim predpi- som, kakor je komisija nedavno ugo- tovila. Gosp. Šumer je tudi vedno imel samo dovoljeno količino smod- nika v skladišču. Tako je imel sedaj nazadnje okrog 50 kg. V noči 10. ok- tobra okrog 22. pa je eksplodiral smodnik v skladišču in s precejšnjo detonacijo razgnal skladišče, tak:> da so so posamezni kosi železja in iesa razleteli po bližnjih njivah in tra.v- nikih. Pok pa je bil za shranjeno ko- ličino smodnika vendarle preslab, cla bi se iahko trdilo, da je eksplodirala vsa zaloga. Domneva se, da so nezna- ni storilci vlomili v skladišče, del smodnika ukradli, ostanek pa s pri- žigalno vrvico spustili v zrak, da bi tako zakrili sledove svojega dejanja, ki bi bilo laliko zahtevalo človeške žrtve, ker vodi mimo občinska cesta v vas Blato. Orožništvo pridno pre- iskuje zadevo. Sokolstvo Iz župne uprave Prcsvetno delo Župni prosvetni odbor je imel mi- nuli mescc sejo v Narodnem domu v Celju, na kateri je ocenjeval prosvet- no delo v minulih mesecih, v dobi javnih nastopov, in ugotovil, da se j"e v pro^vetnein oziru mnogo storilo, četudi je bila glavna skrb društev posvečcna pripravam za javno isa- stope. Velik uspeh je bil dosežen s žtiridnovnim dramskim tečajem. ki ga je vodil g. prof. Osip Šest iz Ljub- ljane. Tečaja se je udeležilo 59 čla- nov in članic, kar je gotovo zelo lepo število, saj so iz Celja obiskovali te- čaj le trije, vsi drugi so bili iz zuna- njili društev. Prosvetni odbor si je začrtal tudi pi'ogram za bodoče mesece. Defini- tivno bo o tem sklepal zbor društve- nih prosvetarjev. Naglašala so je važ- nost spominskih proslav, to je oblet- nic, ko je del našega naroda po zna- nih pogodbali in izidih pripadel tu- jim državam. Društvom se naroea, da prirede ob takih prilikah preda- vanja o naših narodnih manjšinah. Združita se lahko obe obletnici z ob- ravnavanjem položaja našega naro- da v obeh sosednjih državah. Tečaja za lutkovna gledaliSCa v Ljubljani se je udeležil br. Rudež iz Trbovelj, osemdnevne prosvetne So- le v Novem Sadu br. Hajnšek, ki je izčrpnejo poročal o posameznili rese- ratih, kolikor niso bili objavljeni v »Sokolski prosveti«. Posebno dober vtis je napravila na udeležence v Novem Sadu uvedba obvezne* telo- va.dne ure pred pričetkom preda- vanj, ker se je s tem izrazito prika- zalo, da je tečaj sokolski. Lutkovna gledališča so v naši zü- pi šele v povoju. Toda vse kaže, da bo župa tudi v tem pogledu kmalu na boljšem. Zaradi tega se predlaga, da se skličo zbor društvenih prosve- tarjev v Trbovlje, kjer je lutkovno gledališče že urejeno. Skušalo se bo doseči, da bo ta dan tudi lutkovna prodstava, tako da bi bratje prosve- tarji dobili vpogled v ustroj lutkov- nih gledališč. Pred lukovno predsta- vo ali po njej se bo prodvajalo nekaj sokolskih filmov. Naprošen bo deta- in a br. Kramar iz Celja, deloma sa- vezni prosvetni odbor v Novem Sadu, da jih dasta na razpolago. ŽPO snuje zbirko gledaliških iger, da odpomore pomanjkanju sličnega graidva v župnih društvih. Društva, ki prirejajo gledališke predstave, naj bi po vsaki uprizoritvi poslala po en izvod ŽPO, da bi na ta način orao- gočila v doglednem času večjo zbir- ko. Odziv je bil dosedaj malenkosten, in bo ŽPO ponovno opozoril bratske edinico, da prispevajo k gledališki knjižnici. ZPO je za savezno razstavo v Beo- gradu vzorno sestavil po br. Jerebu iz Zabukovce pregleden in točen dia- gram o porastu 'društev, članstva. naraščaja in dece od ustanovitve žu- pe do danes. Iz tega se vidi, da je letos pro- svetno delo v župi skokoma uapre- dovalo in želimo, da bi bilo tako tu- di v bodoče. Jaz bi si tudi žeiela kaj takšnega? • „Saj ni nov5 samo oprala sem si ga, da je kakor nov!" • Opran je samo? HI mogoče! © „Vidite, jaz si tudi ne morem cmisliti veiiko novega. Zato percrn vse svoje reči z Luxom. In vse je kakc;- novo, če perem ^^^^^&S&%Zri4&i!smi&' Sokclsko sree Na letošnjem vsesokolskem zletu v Pragi je pri glavnih člauskih prostih vajah nastopil tudi 73-letni brat Vra- tislav Očenaš iz Hermanovega me- steca. V društvu je bil nepretrgoma 20 let načelnik. 30 let je bil v vadi- toljskemu zboru in 10 let častni nje- gov član, torej v vaditeljskem zboru 40 let. Za svojo sokolsko dolo je pre- jel plaketo ČOS »Na stražr«. Brat OCenaš je telovadil na vseh doseda- njill vsesokolskih zletih in je bil sre- čen, da je dočakal IX. vsesokolski zlet, kjer jo mogel nastopiti pri pro- stih vajah z mlajšimi člani. Ginljiv je bil prizor, ko se je vračal s telo- vadišča z mlajšimi brati, kjer se jo sestal is svojo ženo, katori je že preko 50 let in ki je istotako telovadil a na letošnjem zletu. Tudi njegova žena je bila 20 let načelnica v Hermanovem mestecu. Brat Očenaš in Tijegova sestra so- proga bodita vsemu našemu sokol- skemu pokolenju svetel vzgled so- kolske zavesti, discipline in žilavosti! PIERRE BENOIT: 26 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič Nisem imel le enkrat priliko potrditi dejstvo., da najde človek pri imenitnih tepcih dostikrat več du- hovitih domislic, kakor pri ljudeh, ki jim pravijo, da so inteligentni. Gospod de Margais me je o tem vnovič prepričal, ko je odgovoril namestu mene: »Ne zamerite mi, draga prijateljica, fie rečem, da je morda lažje prodreti v tajnosti dvorsko knjižnice, kakor v vašo intimnost.v Moluzinine tropalnice so komaj vidno podr- getale. »V važih besedali ni nič žaljivega, nasprotno,« je odvrnila z nasmeškom, »gospod Vignerte, ki je pravi učenjak', ve, da so tiste knjižnice najdrago- cenejše, kamor je najtcžje priti, kaj ne, gospod Bock?« jo vprašala starega učenjaka, ki je prav tedaj s čudnim zanimanjem opazoval zbiranje let na dveh nasprotnih straneh trga. Občudoval sein njeno dovršeno umetnost, kako je znala obrniti pogovor, ki jc postajal dvoumen. »Popolnoma prav imate, gospodična,« je naglo •odvrnil moj stari tovariš s tisto absolutno naivnostjo učenjaka, »gospod Vignerto dobro vc, da mu je vsa knjižnica z rokopisi vred odprta.« »Tiho!« je ukazala gospodična von Graffenfrieel in se obrnila. »Kralj prihaja!1« Nam nasproti, na drugi strani trga se je na dvor- skem dvorišču pokazala skupina konjenice. Takoj nato smo čuli kratke ukaze. Konjeniki in pešci so otrpnili na ukaz: pozor! S hruščem, kakor bi trgali kovine, so so pokazala na puškah bodala, zasijalo' jc tri tisoč sabolj, tri tisoc sivlh bliskov. Trobente in svireli so uglasilo počasno korac'nico, nekakšen znak za boj, oster in rezek, prav podoben tistemu hladncmu decembrskemu jutru. Ko je bilo koračnice konec, je zabobnelo glušeče in hripavo klicanje ljudstva, nalik valu, ki se podi naprej, naprej, in ga iniC ne more zlomiti. Majhna skupina konjenikov se je v počasnem koraku pomikala po brezmcjnem praznem trgu. Spredaj je jezdil na črnem konju kralj württom- berški v maršalski uniformi. Ob njem na desni ve- liki vojvoda Friderik Avgust v preprosti gene- i'alski obleki. Na kraljevi levici je kazal general von Eichhorn vse razkošjo glavncga štaba. Zraven njega je jezdil mladi vojvoda-naslcdnik, ki se mu je prav lepo prilegala višnjeva obleka poročnika detmold- skih huzarjev. Za njimi so se blestele najrazkošnejše obleke ncmške vojske: oi-jaški častnik belih kirasirjev; častnik gardnega topništva — njegova uniforma je bila črna in ovratnik zlat; sivi huzarji in zelen ulan. »A velika vojvodka?« sem šepnil Mar^aisu. »Kaj? Vi, dragi moj, hoCcto biti rezervni čast- nik? Kje pa je, prosim, polkovnikov prostor pri pa- radi? Prerl polkom. No, oglojte si polkovnika 182. polka Mudru. Z njegovimi Cetami se zaene pregled. Zdaj jezdi proti glavnemu štabu. Potem se vrne tja, kamor spada, ko bo njegova četa pregledana.« Kraljevo spremstvo je v naglem diru pohitelo med polkove stotnije, ki so senaglorazniaknilc. Belc, s črnimi pi-ogami na štiri delo razdeljene Standarte so se priklonile v trenutku, ko je bilo med njimi. Potem je prišel nov ukaz. Polk se je spet /.družil. Na vrsto so prišli dotmoldski dragonci. Droben in ves trd, strašno dostojanstven v svoji višnjevi obleki z belimi jermeni, z nežno glavo pod črno čelado s srebrnim ščitnikom in orlom, je stopil polkovnik von Becker pred kralja in ga pozdravihs širokim zamahom s sabljo. Potem mu je pokazal svoj veličastni polk, ki je bil kar prikovan na ogromne, otrple konje. Ta nepremična gmota jo izdajala toliko silo in moči, da sem bojazljivo stisnil Margaisovo roko. »Hm,« je zamrmral, »naši kirasirji in spahiji bodo imeli prokleto dela, Ce bo kdaj nanesla taka prilika.« Prišel je ukaz, ki so ga ponovili majorji, stotniki, poročniki oddelkov — in zcm'lja se je stresla pod koraki enajstega detmoldskega polka dragoncev, ki so krenili na desno, da za 182. polkom pešcev zavza- mejo prostor, ki jim je bil namenjen. Tedaj mi jo Margais stisnil roko. »Glejte!« je dejal. Pred mano v prvi klopi se je smehljala gospo- dična von Grafsenfried, ki je slonela na ogi'aji. Po trgu sta hitela dva jezdeca kralju naproti: Eden izmed njiju je bil mali Hagen; gizdavo, malce bled, je jezdil osem do deset korakov za pol- kovnikom lautenburških huzarjev. Naj povem resnico, da nisem mogcl razbi'ati obraza velike vojvodke Aurore. Videl sem le njeno nemo silhueto. Jezdila jo v koraku na majhnem, veli- častno okrašenem konju. Čez jezdno obleko je vrgla rdeči dolman detmoldskih huzarjev, okrašen z. ze- lenimi pasovi. Na glavi je imela črno kučmo z zele- nimi resami in dolgo zlato perjanico. S sabljo je pozdravila württemberskega kralja, ki je pognal konja proti njej. Priklonil se ji je in ji poljubil roko. Ljudstvo je brez konca kričalo: »Hoch velika vojvodka, hoch kralj, hoch cesarh< Margais se je diskretno dotaknil Meluzininega krzna: »Velika vojvodka jezdi danes zelo umerjeno,« ji je dejal. »Pomislite,« je odvrnilo dekle in stisnilo raraena, ne da bi ozrlo. »Naročila je, naj zlijejo dve steklenki šampanjca v zob za Tarasa Buljbo. Da boste vedeli.« »Taras Buljba? Ali je to.njen konj?» sem jo vprašal. »Da, vražji mali barbar — samo poglejte ga! — jc ščetinast kakor kožuhovina pred posteljo. Pripe- ljala ga je iz moCvirij ob Volgi. Grd je, hudoben, svojeglav. Razen nje ga nihče no more zajahati. Ljudje v konjušnici so neprestano v nevarnosti, da jim glav ne razbije. Ona pa dela z njim, kar se ji zljubi.« »Molčite!« jo dejala Meluzina. »Glejte!1« Z velikim truščem so prišli huzai'ji, da se skri- jejo za dragonci, ki so čakali za pešci. S hrbti proti nam sta stala württemberski kralj in general von Eichhorn pred velikim vojvodo Fri- derikom-Avgustom in vojvodo Joahimom, ki sta jima, na drugem koncu ploščadi, razkazovala čete, katere so jezdile mimo. Nikdar se nisem mogel navdušiti nad odmer- jenim korakoin pri pruskih paradah. Toda, bodite prepričani, če bi sc so toliko v Franciji smejali — ta korak je v popolni skladnosti z nemškimi tež- njami. V stotnijskih skupinah je šel mimo 182. polk. Vse je bilo tako tiho, da bi še muho čul. V galopu je nato zdirjalo šest baterij 17. topniš- kega polka. Na črnih čepicah so se svetili bakreni gumbi. , Potem so prišli detmoldski huzarji, posamezni oddelki v dovršenih razmahih, in kakih dvesto me- trov za njimi lautenburški huzarji. Stram 8. »Nova Doba« 14. X. 1932. Štev. 83, Brivnica „ZORA" Celje Slomškov trg 6 zraven župne cerkve se priporoča za prvovrstno britje in striženje. Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Stalen zaslužek dobi posestnik, ki da obrtniku kos žemlje v najem. Prostor mora biti na samem. Ponudbe z opisom posestva na upravo lista pod »Paznik«. Dnevno sveže prazens kava, praži se v novem modernem etektrič- nem pražarju. Karol Loibnet*, Celje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Peugeot quadrilet dvosedežen, novo lakiran in generalno prenovljen se ugodno proda. Naslov v upravi lista. Dve stairaowssttji vsako obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin, oddam t&koj. Poizve se pri Josipu Kosu, čevljarskem mojstru,Celje, DeČkov trg 6. HITBO SOLIDMO mm p0CEri| sum vEnci v doveCani . IZBIKI >pmL&misLG]i D E L 0 v teh težkih časih lahko najde vsakdo še najbo- lje z ureditvijo domače pletilnicevhiši.Dajemo v tekočem vsakomur delo s tern, da jemlje- mo izgotovljene plete- nine, dobavljamö prejo in plačujemo mezde za pletenje, kar dokazujejo šte- vilna zahvalna pisma. Če hoCete de- lati in zaslužiti, se blagovolite z za- upanjem obrniti glede brezplačnih prospektov na tvrdko : Josip Kalis, MLaribor, Trubarjeva ul. 2, oddelek 26. Bukovo oglje vilano, kakor tudi braSko, za likanje, za ko- vače, kleparje itd. nudi po nizkih cenah Ivan Srebotniak, Sv. Peter v Savinjskidolini. Damske plašče, kostume in vsa moška oblačila izdeluje po solidni ceni Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljanska cesta 19, zraven plinarne. TrgovsVa hiša enonadstopna v Celju z lepo delavnico se proda za 370.000 Din. Bremena okoli 120.000 Din se lahko prevzarnejo. Naslov da Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,ooo.ooo'— Kupuje in pro* dais Lt devize ira valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Dvc* sobi na ulico, pripravni za malega obrtnika, se oddata. Celje, Mariborska cesta 23. Malo posestvo na ReCici ob Paki, hiša, 2 sobi, kuhinja, vrt, njiva za 26.000 Din na prodaj. Naslov da Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Nova enonadstropna hiša davka prosta, 15 minut od Celja, na prodaj. Ima 6 stanovanj in vrt, cena ca 200.000 Din. Naslov da Karol Brcznik, Celje, Frankopanska 1 Lepa meblovana soba z eno ali dvcma posteljama se odda takoj v visokem pritliqu. Celje, Jurčičeva ulica 1. Dva gospoda se sprejmeta na stanovanje in hrano. Mesečno 400 Din. Naslov v upravi lista. Več stavbišč s sadnim drevjem pod Sv. Jožefom, 5 minut od kolodvora v Celju, se proda. Naslov v upravi lista. Velika prazna soba s štedilnikom, v pritličju, solnčna, se odda za niirno obrt, za pisarno ali skladišče. — Celje, Aškerčeva ulica 4. Lepo posestvo okoli 30 oralov, hiša in gospodarsko po» slopje zidano, z opeko krito, se proda z živim in tnrtvim inventarjem, pridelki itd. Na- slov da Karol Breznik, Celje, Frankopanska 1. Lepa opremljena soba sredi mesta s souporabo kopalnice se odda s 1. novembrom. Naslov v upravi lista. __ ZASTOPNIKA za prodajo rjavega premoga v okraju Celje šče premogokop na glavni progi Celje-Ma- ribor. Kavcija potrebna. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Premogokop«. V celjskem, laškem, gornjegrajskem in dravograiskem srezu se iščejo akwiriterji (moški in ženske) ter zaupniki v vsaki občini. Stalen zaslužek zajamčen. Dopise poslati na upravo »Nove Dobe« v Celju pod «Stalen zaslužek«. :k: a it o s\jl**L>^vo in ^irectM^o sveže ppaženo thsl lastiie mm po sc na. © r» n i 1* c © n. a. In Ivan Ravnikar, Celje LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru mi je izplačala po smrti g. Gregora Lebna pripadajočo podporo takoj in kulantno, zato se temu važnemu socijalnemu društvu prav prisrčno zahvaljujem ter ga vsakomur toplo priporočam. LAŠKO, dne 7. oktobra 1932. Terezlja Leben. lUnUBHtlHIIIIIIIBIB «¦¦ BB Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: tabor, Šoštan Uin!io RuhovBC, ob). ^onces.mBsf nf f esorsSii moisfep no Lavi UPI n?lill izvršu'e vsa^ovrstna tcsarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za fr11 ö WwIJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni raCun štev. 14.737 Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji nisi v CELJU, KRflLJst PETRÄ c. 37 Prepricajle se! lastno mesarijo, prekaievalsiico in gostflno pri „Jelemt" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajarnčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilcn obisk se priporoča Josip Goreulak, Franjo Oolžan *&& kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa w zgoral navedene stroke jpadajoia dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točha in soHdnei PI 3 Š fl TOVARNA 1MWV KONFEKCIJE trpežen Din 190 - STERMECKS melton „ 260- ^ ,. ?. suknen „ 350'- ^ tweed „ 460- rips „ 550*- TOVARNA OBLEK IZ TOVARNE DIREKTNONATELO TOJEPOCENi . NAJ VS! f EDO' Stermccki CELJE Obleke po meri Mtro in solidno! Posetitc trgovino in oglejte si izložbe! | PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE C E 1 J E f prej Južnostajerska hrančlnica Sprejema hranilne vlo- Q3 na knjižice in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkuiantneje Za vloge jamči DraVSka banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davöno močjo zzz Urejuje Had» Ptiaik. — Odgovoren za komzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskaxno MUan Cetlna. - Oba v Celju.