Štev. 34. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 25. augusta 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. CEna pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike .Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M.-Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso ža oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50 % popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. Položnice št: 11806 Rokopisi se ne vračajo Priloga : M. List s Kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Veličastna Proslava desetletnice osvobojenja naše krajine Slavnosti v Soboti, Črensovci i Lendavi, se je vdeležila skoro tretina prebivalcov naše krajine. — V Soboti je bilo 12 do 15 jezero lüdi, v Čerensovci nad 6 jezero, v Lendavi do 8 jezero. — Vsi gostje so bili nadvse zadovolni z nami. Kaj takšega je nišče ne čakao. Naše lüdstvo pravi, da je naša krajina takši slavnosti ešče ne Vidla. Naša krajina je ná najlepši način pred vsem svétom pokazala svojo radost, da je že deset let zdrüžena z velkov narodnov državov. Vsi, ki so vidli to naše navdüšenje i naše veselje, so zgübili vsakše nezavüpanje do našega lüdstva. Vnogi namreč, šteri šo nas i naše krajine do zdaj ešče ne Poznali, ali so pa znali od nas samo na telko kelko šo kakše novine pisale od naše krajine, so mislili, da je naša krajina resan kakša Sibirija. Zdaj pa majo cilo drügo mišlenje od nas. Kraleski zastopnik je v razgovori sam izjavo, da je že večkrat zastopao Njegovo Veličanstvo krala na najrazličnejši prireditvaj, nego to, ka je bilo pri nas, je ešče malo gde vido. Pravo je, da je lüdem že z obrazov žarelo nekše posebno veselje, na prvi pogled se je vidlo, da je slavnost prikipela od lüdstva samoga i da je od nikše strani nej bila naročena i lüdstvo ne s silov vküp prignano, kak se to včasi zgodi. Jako se njemi je dopadno tüdi lepi red pa tista prijaznost i navdüšenje s šterim je naše lüdstvo sprejemalo goste na vsoj poti od Sobote do Lendave i obsipavalo s cvetjom. Naša krajina slavnostno okrašena Ne samo Sobota, vse občine v našoj Krajini so na posebno slovesen náčin obhajale desetletnico slobode. To je bilo v istini vsesplošno velko narodno slavje, kakšega je naša krajina ešče ne obslüžavala. Po občinaj so se vršile slovesnosti že v soboto zadvečera. Po Vnogi mestaj šo meli zadvečera tüdi posebne večernice v cerkvaj po tom pa obhode, na večér pa baklade, krese i zborovanja. Nekaj lepoga je bilo gledati zvečer Z naši bregov, kak se je začnolo okoli osme vöre zvečer na vse kraje svetiti. Zagoreli so kresi, začüle so se pesmi, v ništerni občinaj so tüdi zvonili, strelba še je pa čüla od vsej strani. Že v soboto večer, posebno pa v nedelo so bile Vse náše vesnice v slovenski zastavaj. Lepo je bila okrašena Sobota, posebno lepa je pa bila vsa pot Od Sobote prek Čerensovec do Lendave. Cela pot vsa v rožaj, zastavaj i slavolokaj. Slavnosti v M. Soboti Glavni del proslave se je vršo pravzaprav v Soboti zato je bilo tü vse tüdi najbole veličastno. Že v soboto zadvečera so se pokazale vnoge zastave na večer so polevali ceste, postavlali slavoloke i tribune i krasili hiže. Zvečer je bila baklada i Obhod z muzikov. Prišlo je že tüdi več gostov, tak da šo prenočišča bila že močno zasedena kak tüdi vojaška godba, štera je je mela od 9 vöre naprej koncert pri Benki. V nedelo je pa še včasi rano jütro pokazalo, da bo te dèfl v Soboti nekaj posebnoga. Prihajati so začnoli okrašeni biciklisti, gasilci z muzikami, kola z narodnimi šeganli, s kolodvora so prišli Orli z zastavami i muzikov. Lüdstva je bilo na vulicaj čiduže več, društva so še začnola zbirati na določeni mestaj okoli katoličanske cerkvi. Z automobil, šo sé pripelali slavnostni gostje, štere so pri občinskoj hiži slovesno sprejeli. Bili so to zastopnik Njegovoga Veličanstva krala, ki je dobrotno prevzeo pokrovitelstvo nad našov proslavov, polkovnik g. Raka Radovič, zastopnik ministra vojske i mornarice podpolkovnik g. Steiskal s svojov hčerkov, zastopnik velkoga župana g. dr. Stare, zastopnik prezv. g. püšpeka i naš boritel v Parizi mil, g. prelat dr. M. Slavič, komisár mariborske oblasti g. dr. Leskovar, komisar ljubljanske oblasti g. dr. Napačen z gospov, podpolkovnik v pokoji g. Perko, komandant za časa zasedbe Prekmurja, župan mariborski g. dr. Juvan, podpredsednik, trg. i Obrtne zbornice g. Ivan Ogrín, zastopnik generala Mojstra g. dr. Kukovec, ki je Obenem tüdi nastopo v imeni Narodne odbrane i Vnogi drügi. Ob osmoj vöri so se začnola cerkvena opravili v evangeličanskoj cerkvi, štero je opravo domáči senijor g. Kovač i V židovsko! cerkvi, štero je opravo domači rabin g. dr. Roth s primernim nagovoriti. V obej cerkvaj so bilí navzoči tüdi slavnostni gostje. Aeroplani Ministrstvo vojske i mornarice je našo proslavo prav posebno počastilo. Poleg zastopnika je poslalo tüdi tri aeroplane, šteri so nad edno vöro krožili nad Sobotov i okroglihov. Nikši hüdoben nemak je že naprej nindri povedao, da pridejo aeroplani z vogrskoga i bodo bombe metali. Zato so se ništerni zosagali, gda so čüli prvo brnenje i so se na nébi pokazali trije velki vojaški aeroplani. Vnožina je pa včasi vpamet žela ha perotaj krog s križom i narodnimi farbami i čülo se je: „Naši so, naši so!“ Gda so se pa aeroplani spüščali cilo nisiko nad hižami da šo se vidli piloti v njij, šteri so našemi lüdstvi majütali z rokami i je veselo pozdravlali, potom pa palig z močnim brnenjom zdigavali v zrak, je vnožina vsa kipela od veselja. Iz vsej hiž ešče iz cerkvi so lüdje pribežali i gledali naše junake v zraki. Boža slüžba v katoličanskoj cerkvi sé je Zatoga volo tüdi bole kak za pol vöre kesnej začnola i še je lüdstvi na té način dalá prilika, da si v meri ogledajo i se veselijo naši aeroplanov. Boža slüžba i počastila mrtvi junakov. Božo slűžbo v katoličanskoj cerkvi je opravo mil. g. kanonik Slepec, primerno predgo je pa meo domači g. kaplan Kolenc. Pri božoj slüžbi šo bili navzoči vsi zastopniki oblasti, šteri so meli lepo pripravlene sedeže okoli oltara. Med božov slüžbov je popevalo domače cerkvene pesmi vse lüdstvo v cerkvi, vojaška muzika je pa zaigrala nikelko lepi cerkveni viž odzvüna cerkve. Po božoj slüžbi so odišli vsi gostje kak tűdi zastopniki oblasti domači drüštev na pokopališče, da počastijo junake, šteri so spadnoli za Oslobodjenje naše krajine. Grobi njüvi so bili lepo okrašeni, na vsakšega je bio položeni po eden lepi venec s trakovi v narodni farbaj i z napisom: „Junakom hvaležna Slovenska krajina.“ Tü je meo pred zbranimi gosti kratki primeren nagovor urednik „Novin“ g. Franc Bajlec. Po govori je kraleski zastopnik küšno vse križe na grobaj junakov, ka so tüdi Vnogi drügi za njim napravili, potom so se pa v automobilaj odpelali na tribuno pred kreditnov zadrugov, gde je šo mimo ves obhod. Obhod V istini lepi i veličasten je bio obhod. Konjeniki so se nikelko zosagali i ji je bilo ščista malov obhodi, zato je bilo telko več drügi drüštev. Ves obhod je bio dugi skoro poldrügi kilometer. Biciklistov lepo okrašeni je bilo stoštirideset. Bilo bi ji pa lejko ešče več nego vsi tisti, šteri so ne meli zadosta okrašeni biciklov so sami radi izstopili. Pred vsem sprevodom je noso eden konjenik lepo velko državno zastavo, za njimi je prišla pisana duga vrsta biciklistov po tom pa v lepom vojaškom redi gasilci, šteri je bilo nad jezero osemsto. Vsi, posebno gostje so se čüdivali, gde je naša krajina v tak kratkom časi vse to vküp spravila. Gasilci šo posebno dosta muzik meli. Vsej muzik je bilo edenajst, tak dá se je ves čas igralo, dukeč je šo obhod. Lepo število je bilo udeležencov občinski odborov. Iz vnogi vesnic so prišli vsi odborniki. Častno so bila zastopana tüdi drüžtva, razen tisti drüštev, štera so mislila, da je moramo klečeč prositi, naj se vdeležijo naše domače narodne slavnosti. Omeniti moramo tüdi izredno velko udeležbo vučitelstva iz naše krajine, posebno vučitelov domačinov, šteri so bili skoro vsi v obhodi. To so tisti naši domači vučitelje, šterim se večkrat pod nos vrže, da so ne tak zaneslivi kak drügi. Najbole živo je bilo, gda so pristopali dijaki. Veseli mladi obrazi so naprej pa naprej majütali z rokami, kričali Živijo Slovenska krajina, država, Njegovo veličanstvo kral Aleksander, živijo gimnazija i tak naprej. Že te del obhoda je najlepše pokazao, da je gimnazija za nas edna točka, ki nam je nezmerno potrebna i štera bi naš ob desetletnici najbole potrla, či bi nam jo što odvzeo. Lüdstvo je veselo odgovarjalo dijakom, včasi se je pa začnolo tüd. šepetanje, ka bo z našov gimnazijov i razlejalo se je nad vsemi nekše veselo vüpanje, do gimnazija naša ostane i se spopuni v popun osemrazredni zavod. Za tem je prišla vojaška godba i lepa duga vrsta Orlov i Orlic. Naprej so nesli nikelko lepi teški svilnati Zastav, ka je napravilo, da je bio te del obhoda v istini najlepši. Orli so šli v lepi redaj lepo razdeljeni, ne preveč vküp Zbiti, tak dá je bio pogled na nje v istini lepi. Za njimi so stopale v ravnotak lepi redaj Orlice. Naprej jé šlo nikelko Or- ic v novi krojaj, komi se je lüdstvo najbole čüdivalo. Posebno so poglednoli nove, posebne vrste čepice na glavi. Na prvi hip so se začüdivali, nato je pa vsakši pravo, da je nova obleka za Orlice v istini lepa i posebno elegantna. Vnogi so se pa spitavali, kak je to, da so Sokoli nej nastopili, vej je pa bilo napisano, da idejo tüdi Sokoli. Eden je pa pravo: „Samo njajte! Mislite, da bi te kaj lepše bilo, ali da bi Obhod kaj dugši bio ? Oni ščejo, naj njim mi najprvle velko palačo zozidamo, potom se pa globoko poklonimo pa ponižno prosimo, čido tak milostivni pa se pokažejo tüdi oni pri našoj najvekšoj domačoj narodnoj slavnosti. Da bi se pa samo tak med nas domačine mešali, to se njim pa zamalo vidi, ar se oni že za malo nikaj več štimajo kak smo mi. Po dugoj vrsti naši domači deklic i dečkov so prišli vozovi z domačimi šegami. Tüdi te del obhoda je napravo jako lepi vtis na vse občinstvo. Gosti so se naravnoč čüdivali veselim, zdravim obrazom naši deklin pa čistoči v nošnji ravnotak lepim telom dečkov. No, konec obhoda je bio tüdi lepi. Vozovi z narodnimi šegami. „Vrabec je dao!“ so se začüdivali eden oča, „gje so pa te trije tak prilično vküp postavili?“ Vse je bilo na edni kolaj. Len so rlali, trli, preli, vujali, pa tkali. Pa kak so se prej ešče fajn držale te ženske pri svojem deli. Pa žnjeci z dožnjekom i vrtanki. Kak so veseli bili i juvkali na vse strani pred vsemi sta pa šla dva pozvačina. Tak je šo Obhod dobro poldrügo vöro mimo občinstva i zbrani gostov. Vsi Odlični gosti z kraleskim zastopnikom, so gledali ves Obhod s posebne tribune pred kreditnov zadrugov i so se jako pohvalno izrazili povdarjajoč, da naša krajina i naše lüdstvo zaslüži, da oblasti kem bole gledajo i pazijo na vse naše prilike i vse naše težave i nevole. Slavnostno zborovanje Zborovanje na Glavnom trgi v Soboti je bilo v istini veličastno. Čiravno je bila strašna Vročina, da je večim, posebno Ženskam prihajalo slabo i so Vnogi morali oditi v sence ali pa v gostilne se malo pokrepčat, je itak stalo tam blüzi deset jezero lüdi okoli tribune s slavnostnimi gosti. Zborovanje je vodo naš voditeo g. Klekl, že nikelko let istinska najvekša osebnost Slovenske krajine, ki je v začetki po vrsti pozdravo vse goste na tribuni. Po tom je pa meo lepi pesniški govor, v šterom je primerjao našo krajino novomi cveti v našoj miloj domovini, šteri cvet se je ravno za desetletnico najlepše rasteo. Slovenska krajina je povezana v eden sam venec lübezni do domovine, v cvet zvestobo do Nj. Vel. krala do oblasti, vojske i vsej bratov Srbov, Hrvatov i Slovencov. S tem cvetom lübezni i zvestobe pozdravla vse, te cvet poklanja velkomi oči naše mile domovine, Njegovomi Veličanstvi krali v znamenje zvestobe, vernosti i znanja, da raste tü na severnoj meji zaveden, veren i hvaležen slovenski rod. Zastopnik vlade g. dr. Stare je povdaro, da je naša Proslava poseb. no važna zavolo toga, ar je prišla sama od sebe, ar jo je pripravilo lüdstvo samo i s tem najlepše doka- zalo da lübi i verje v svojo državo i da je pripravleno braniti te svoj dom vsigdar i ob vsakšoj priliki. Slavnostni govornik na tom zborovanji univerzitetni profesor g. dr. M. Slavič se je Spomno vsej bojov, za Slovensko krajino, da je ta prišla k velkoj narodnoj državi. Spomno se je tüdi naše stare zgodovine, gda smo meli mi ešče svoje domače vojvode kak Pribino i svetniškoga Kocla, gda sta hodila po našoj zemli ešče svetiva brata Ciril i Metod, Spomno se je tüdi naše Slovenske matere, štera je v trplenji i siromaštvi gojila svojo deco i ohranila v njij slovenski jezik i slovensko čütenje do dnešnega dneva. Želej našoj krajini, naj bi rastla v veselji i zadovolnosti i bila vsigdar lepša i srečnejša. Solunski dobrovolec kmet Gregor Matjašec iz Dokležovja je povedao vse radostne i Žalostne dogodke iz svojega vojüvanja za časa svetovne bojne na strani Srbov. Zborovanje so pozdravili ešče v imeni mariborske oblasti oblastni komisar dr. Leskovar, šteri je omeno, da je naša radost tüdi njüva radost i da se vsa mariborska oblast radüje z nami dnešnji den. Komisar ljubljanske oblasti dr. Marko Natlačen je med drügim povdaro, da so iz dvojnoga namena potrebni takši svetki, kakšega mi obhajamo te den. Ob prvim se pri takši prilikaj navdüšimo vsigdar za nova dela, ob drügim pa spoznamo, da mamo v mejaj naše države najvekšo moč i najkrepkejšo obrambo. Bivši minister dr. Kukovec iz Maribora, je pozdravo zborovalce v imeni Narodne odbrane i njim prineso tüdi pozdrave od generala Majstra, ki se zavolo bolezni nej mogao udeležiti naše slavnosti. Pozdravi Nj. Vel. krali i ministrom Z slavnostnoga Zborovanja so bili odposlani tüdi brzojavni pozdravi Nj. Vel. krali, predsedniki vlade generali Živkoviči, ministri za šume i rude dr. Korošci i ministri vojske i morarice generali Hadžiči. Brzojavka Nj. Vel, krali se glasi : Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru Bled Vašemu Veličanstvu se za milostljivi čin pokroviteljstva nad veličastno proslavo desetletnice osvoboditve najudanejše zahvaljuje Slovenska krajina, Ogromni tisoči vernih in udanih državljanov prisegajo na današnji proslavi za večne čase neomajljivo zvestobo in vernost napram kraljevskemu domu in naši narodni domovini. Najmlajša hčerka naše mogočne države prosi božjo Previdnost, da dodeli Vašemu Veličanstvu in celemu kraljevskemu domu vso srečo i blagoslov. 2. NOVINE 25. augusta 1929. Slavnosti v Lendavi Razstava i sprijem v Črensovci Po banketi v Soboti ob trej zadvečera so se vsi slavnostni gostje odpelali z automobili proti Črensovcom i Lendavi. Vsa pot od Sobote naprej je bila slavnostno okrašena, posebno lepi so bili Beltinci, Odranci i Črensovci sami. Po celoj poti je bilo vse puno slavolokov i državni i narodni zastav. Po vesnicaj je stalo kre poti lüdstvo i šolska deca, štera so veselo pozdravlala goste i je obsipavala s cvetjom. Črensovci Vnogi so se spitavali, zakaj so ravno Čerensovci tüdi na tak odličnom mesti ob proslavi desetletnice osvobojenja. Čerensovci so v malom izredno lepa slika naše krajine, njene lübezni i tihoga trplenja. Tü je hiža, v šteroj so se vršila Zgodovinsko velka djanja, štera so vnogo pripomogla, da se je naša krajína zdrüžila z narodnov domačov državov. Zato so Črensovci bili vredni i so zaslüžili to počastitev. Razstava domače obrti v dvorišči hiže, gde stanüje g. Klekl je napravila na vse goste nenavaden vtis. Je pa tüdi bila ta razstava v istini nekaj odličnoga i je priporočati, naj se kem prvle priredi nekaj podobnoga gde v središči naše krajine, da bo dostopno kem vekšemi števili občinstva. Vsi gosti so se nadvse pohvalno izrazili o našoj domačoj obrti i je teško bilo povedati, ka je bole odlično, ali krasna dela iz našega domačega platna ali lončarsko delo i leseni predmeti, ali slikanje, ali sad naše zemle ali pečeni živež. Vse je bilo imenitno. Dr. Leskovar, oblastni komisar mariborske oblasti, ki je razstavo otvoro, nam je proroküvao i želo v tom pogledi najlepšo bodočnost. Gostje so potom ešče poglednoli stanovanje g. Klekla odznotra i koštali naša fina domača vina, potom so se pa odpelali naprej proti Lendavi. Lepa slavnost v Lendavi Tüdi Lendava pravijo, da je takše slavnosti ešče nej Vidla. Že celi zadvečerek so se zbirale vnožine. Vse mesto je bilo lepo okrašeno, vse v zastavaj i ob začetki so stali lepi slavoloki. Gda so prišli automobili s slavnostnimi gosti okoli pol pete vöre zadvečara v Lendavo je že čakala tam sedemjezerna vnožina. Mestni župan g. Neubauer je v zbranom govori pozdravo goste, šterim so na to male dekličke ponüdile krasne šopke i deklamirale lepe pesmice. Gostje so šli potom v cerkev, gde ji je sprijao domači g. provizor Ivan Jerič, bivši narodni poslanec, ki je opravo tüdi kratko večernico s Te Deumom. Po cerkvenom opravili so gostje odišli na lepo tribuno pod gostanovjom pri cerkvi i so gledali Obhod. Obhod je bio v istini lepi. Tak velki je ne bio ravno kak v Soboti, bio je pa tü pa tam ešče vnogo lepši, posebno vnogo je bilo vozov z narodnimi šegami, šteri so bili jako zanimivi. Po obhodi je Šla vsa vnožina pred hotel Krona, gde se je vršilo velko slavnostno zborovanje. 'Tü je meo lepi govor v slovenskom jeziki bivši narodni poslanec, g. Klekl, šteroga je vnožina navdüšeno pozdravlala i v Vogrskom jeziki eden kmet domačin, ki je izpovedao zadovolstvo i vdanost prebivalstva vogrske narodnosti novoj državi. Po zborovanji zvečer je bilo „gostüvanje“ v hoteli Krona na domači lepi način prirejeno, vsa Lendava se je pa ešče kesno v noč radüvala i veselila nad lepo uspelov prostov. Zahvala. Dnes tjeden je bilo samo edno srce v Slovenskoj krajini. Vsi brez razlike vere smo bili v ednom tabori, v tabori, ki se je iz srca veselio velikomi dogodki, ka smo pred desetimi leti zadobili sloboščino v svojoj novoj velikoj državi. Takše manifestacije, kak se je vršila dnes tjeden, naš narod ne ešče doživo. Zato si štem v sveto dužnost, da se vsem poprek i vsakomi posebi najtoplej zahvalim, ki so nam pripomogli, da je ta Proslava tak veličastno potekla. Črensovci, 25. augusta l. 1929. KLEKL JOŽEF predsednik vodilnoga odbora. NEDELA (Po risalaj štirinajsta. Evang. sv. Mataja 6, 24—33.) V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom svojim : „Nišče nemre slüžiti dvema gospodoma ar bode ali ednoga odürjavao i drügoga lübo, ali bo pa ednoga trpo drügoga pa zavrže. Nemrete slüžiti Bogi i mamoni. Zato vam velim: Ne skrbte se za živlenje vaše, ka bote jeli niti za telo vaše, ka bote oblačili. Ali je ne življenje več od jestvine i telo več od obleča ? Poglednite vtice nebeske! Ne sejajo, niti ne žnjejo, niti ne spravlajo v škednje i Oča nebeski je hrani. Ali ste ne ví več vredni od njij ? Što pa z med vas more pridati k svojoj Visokosti samo eden laket ? I za opravo, ka se skrbite ? Poglednite lilije polske, kak rastejo, ne delajo niti ne predejo. Pa vam Velim, da je niti Salamon v svojoj diki ne bio tak odenjeni kak edna zmed tej. I či polsko travo, štera dnes jeste, vütro se pa v peč vrže Bog tak opravla, kelko bole ešče vas, maloverne. Ne skrbite zato, ka bodete jeli ali ka bodete pili ali s kem se bodete oblačili, ar vse to Poganje iščejo. Vej zna Oča vaš nebeski, da ste vsega toga potrebni. Iščite zato najprvle kralestvo bože i vse drügo se vam prida. Navuk: Krščanstvo zahtevle za sebe celoga človeka doma i odzvüna doma. Murska Sobota — Orlovska prireditev preminočo nedelo v sobočkom parki se je prav dobro zvršila. Čiravno so se vse priprave v zadnjem časi zvršile i so se Orli ne mogli tak vö pokazati, kak bi se to lehko zgodilo, či bi meli več časa za pripravo, je bilo lüdstvo ž njimi itak nadvse zadovolno. Orel je zrasao iz lüdstva, lüdstvo Orle lübi i se čüti ščista domače ž njimi. V Orlovski drüštvaj kralüje domačnost i bratska lübezen. To vse so naši lüdje že tüdi sprevidli zato majo do Orlov, sinov svoji, tüdi čiduže več zavüpanja i kaže se, da se v najkračišoj bodočnosti to drüštvo nad vse lepo razširi v našoj krajini, gde je že prve svoje korenine jako globoko spüstilo med naše lüdstvo. Orel se nigdar ne -kuče po prsaj, da je nikaj več kak drügi, da se njegovi člani izbirajo samo od familij, štere mislijo, da so kaj več, kak naši prosti domači pošteni lüdje. To delajo, drüga drüštva, zato se pa pri nas tüdi nemrejo vdomačiti i razširiti. Orle smo pa sprijali z bratskov lübeznijov. - „Muravidék“ i naša proslava. Kakši namen i kakšo nalogo vrši v našoj Krajini „Muravidék“ to itak znamo. Zahvaliti se ma samo velkoj demokratičnoj svoboda, štera vlada v našoj državi, da lehko izhaja. Če bi takši list gde na Vogrskom ali v Italiji vršo te poseo, kak ga vrši „Muravidék“ v našoj krajini, bi že davno žalostno končao, lüdi: okoli njega bi pa na varno mesto spravili. To se je pri nas ne zgodilo ar vlada pri nas ešče izdak osebna svoboda, kakše na priliko na Vogrskom ali v Italiji proti lüdem, šteri so ne njüvoga mišlenja, niti daleč ne poznajo. Te „Müfavidék“, je na den naše proslave začno pripovedavati, da je Sobota v tej deseti letaj strašno, siromaška gratala. Ali je to šteo nam dopovedati, ki tüdi čí zažmirimo vidimo velikanski napredek ravno. Sobote v tej deseti letaj, ali je pa bilo to namenjeno v tolažbo tistim prek meje, v istini ne vemo. Edno stoji, da je takše pisanje na den naše proslave velka predrznost i nesramnost. Najvekša predrznost je pa tista politična iredentistična pesem v tom listi na te den naslovom.: Vtrgnjena roža (Tépett rozsa). Za strašno omejene nas že majo, če mislijo da tak odkrito lehko kaj takšega napišejo i mi toga nemo razmili. ■ Gotovo je bilo ščista namenoma tüdi napisano v: tom listi ravno te den, da je sobočki občinski odbor odstopo zavolo proslave. Pözivamo sobočki občinski odbor, da dá jasno izjavo od vzroka svojega odstopa, da nedo meli več razni listi z gotovim namenom prilike v svet trositi neresnico. — Što je v Soboti ne meo zastave na den proslave? Vse hiže, tüdi naj siromaškejše so izobesile državne i narodne zastave, či so pa toga ne mele, so kónči z zèlenjom i papirnatimi zastavicami okrasili svoje domove. Bilo je pa par hiž, štere so ne bile niti siromaške i lastniki njüvi Živijo na račun naše države i našega lüdstva, pa so ne izobesili ne zastav niti okrasili svoje hiže. Naj bi se to gde indri zgodilo bi že davno čütili vso težino trde roke. - 25. augusta 1929. NOVINE 3. Slovenska krajina — Pomagajte nam. Orlovsko drüštvo v Krogi si šče postaviti lastiven dom in zato priredi letos loterijo z bogatimi dobitki. Srečke se bodo odavale po vsej naši faraj. Vüpamo se, da ne de hiše, kde ne bi küpili vsaj edno srečko, štera košta samo 4 Din. Te teden se bodo odavale srečke od hiše do hiše v beltinskoj fari i po mogočnosti tüdi v martjanskoj. Vsi ki mislite, da ste prijatelji krščánske mladine, küpite te srečke, s tem včinite dobro delo. — Blagoslavlanje Martinišča. Kak smo že naznanili, bo dne 1. sept. novo Martinišče blagoslovleno. Sami Prevzvišeni naš mariborski škof so prevzeli to skrb z velikim veseljom, čiravno se zavolo starosti pa vtrüje- nosti nahajajo na počitki v svojem gradi odzvüna Maribora. To je posebno Odlikovanje i zadoščenje našemi dragomi Martinišči. Pridejo že v soboto večer z vlakom ob pol devetih. Drügi den okoli 10 vöre bo blagoslavlanje zavoda i kapelice, potom predga, nazadnje pa sv, meša, štero do meli Prevzvišeni škof. Iz farne cerkvi pride procesija proti Martinišči. V farnoj cerkvi ne bo velike meše. Popodne do večernice i koncert (muzlka) tamburašov. V soboto večer bo velika razsvetlava okoli zavoda pa notri. Pridite od vseh krajov na to lepo proslavo. — Meščanska šola v Dolnjoj Lendavi. Vpisovanje učencev se vrši dne 30. in 31. avgusta t. leta od 8. do 13. vöre v ravnatelovoj pisarni. Učenci prinesejo sebom zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in domovnico. Vpisnina znaša 20 din. Ponavljalni izpiti se vršijo dne 29. avgusta t. leta ob 8. vöri. — Borza dela v Murskoj Soboti nujno potrebüje 200 ženskih delavk za obiranje hmelja. Delo je v okolici Celja. Plača je od ednoga nabranoga kebla Din. 4, hrana in stanovanje. Vožnjo polovično, si delavke same plačejo, ki košta ta i nazaj Din. 44. Vsaka delavka naj vzeme z sebov 2 žakla i eno, košaro za nabiranje. Delo trpi skoro tri tjedne. Zaslüži se do Din. 300. Potrebuje se ena slüžkinja za Maribor. Sprejme se tüdi 150 Žensk i 150 moški delavcov za Francijo. Oglasiti se je čimprej pri Borzi dela v M. Soboti. — Dve Dijakinji sprejmem na popuno oskrbo. V vzgojnom i düšnom pogledi najlépše preskrbleno. Sokal Irma, Aleksandrova c. 109 M. Sobota. Vabilo na ustanovni občni zbor Orlovskoga drüštva v Melinci, ki se vrši dne 1. sept. ob 15. uri v privatnoj hiži Jerič Marije v Melinci. Dnevni red: 1. Poročilo pripravlalnoga odbora. 2. Sprejem članov. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Bog živi. — Uradne ure v carinarnicaj. Ministrstvo financ je izdalo odlok, da so uradne vöre v carinarnicaj samo vsaki, delaven den od pol 8 do pol 1 po poldnevi i od 4 do 6 zadvečara; V soboto pa od 7 do 1 popoldnevi., Toga časa se bodo carinarnice: držale, záto, ki ma kakši opravek tam, naj zvün toga časa ne hodi. — Kmečka posojilnica v M. Soboti naznanja vsem tistim, ki so po toči poškodovani bili lani v šebeščanskoj i bedeničkoj fari i ki so prosili od oblastnoga odbora 6% posojilo, naj se zglasijo v Posojilnici, da dobijo to izplačano. Sebov morajo prinesti Občinsko Potrdilo. — Sv. Jurij. Dne 18. augusta so obhajali vlč. g. Jožef Čarič župnik 40 letnico svojega mešništva. Tiho in brez vsakega vekšega hrupaj, pač njihovomi značaja najbolj primerno, v krogi svojih prijatelov i znancov so slavili te svoj velepomembeu den. Imeli so zahvalno sv. mešo z Najsvetejšim, pri šteroj, sta njim stregla vlč. g. Janez Maurer provizor v Fukšincih in Jože Geder, novomešnik. Skromnomi i zaslüžnomi g. župniki, ki so toliko let prebili v težavnom düšnom pastirski, njim. ob toj priliki želijo vsi znanci, prijateli i cela fara, naj jih ljübi Bog ohrani zdravi še dolgo let i — Blagoslavlanje nove farne cerkvi pri Sv. Jürji se bo vršilo v nedelo dne 16. sept 1929. —Turnišče. Hranilnica in posojilnica v Turnišči naznanja, da bo proti Vsakemu, ki bi na ta ali oni način kršil njen ugled med ljudstvom z razširjanjem neresničnih vesti, postopala sodnijskim potom. Načelstvo. — Blagoslavljanje križa v Markovci. Gašpar Janoš i žena sta po- stavila iz zahvalnosti Bogi lepi kameni križ. Blagoslavljanje se bo opravlalo dne 1. septembra po večernici. — V Pertoči pri vdovici Mencigar Mariji je iz neznanoga vzroka ob pol 11 začnolo goreti pri hlevaj. V par minutaj je v plameni bila edna z slamov pokrita hiža i gospodarsko poslopje. Rešiti zvün štiri hižnih sten se ne dalo nikaj. Do tla je pogorelo vse gospodarsko poslopje, vsa gospodarska šker, zgoro je eden poldrügo leto star bik, edna telica, svinja se je spekla, ka Bog zna če bo kaj žnje, zgorele so tüdi kokoši i drüge reči: Da šo hižne stene i ka je bilo v hiži ostalo se lahko zahvalimo radgonskoj električnoj brizgalni in požrtvovalnosti vsej ognjegasilcov. Kvar je veliki, zato prosimo vse dobre düše naj pomagajo siroti dovici, kak so mogoči, in svoj dar pošljejo na njeni naslov ali na župni urad Pertoča p, Rogaševci Prekm. Čtevcom Novin Ne sem meo navade svojo osebo naj menje gde naprej rivati. Pred očmi sam meo samo dobro naše krajino i našega lüdstva. Dve leti sam že urednik Novin i moje ime se je najšlo mogoče tri—štirikrat med vrstami toga lista, V boji proti, sekanji naši šum, za pravičnost v agrarnom pitanji, za obstoj naše gimnazije, za skrb i slüž našemi delavstvi, za lepoto naši vesnic i v obrambi sramotenje naše krajino i našega lüdstva sam si pridobo vnogo prijatelov pa tüdi nikelko neprijatelov. Oboje pa, tak odkrite prijatele kak odkrite neprijatele iskreno spoštüjem.. ■Pred tistimi lüdmi, šteri nigdar nemajo lepe reči za našo krajino, naše lüdstvo i razmi se tüdi ne za naše Novine, še je nedavno eden naš šolani domačin šteo lepi napraviti i jé izjavo, da ga je sram, da ma naša krajina takše Novine. Ne tomi gospodi nego čtevcom povem samo to : Naše Novine so v prvom redi pisane za naše domače lüdstvo. Vsakši stavek, šteroga sam napisao, sam se trüdo, da ga napišem tak, da ga bo naš prosti človek razmo i med pisanjom sam vsigdar meo v dühi pred sebom te lüdi. I najvekše zadoščenje mi je to, da najprostejši naš človek Novine razmi i je z veseljom čte. FRANC BAJLEC urednik, absolvirani pravnik. Tjedenski glasi — Tretji kraljevič - Andrej. Na velko Mešo se je vršo na Bledi v kraleskom gradi slovesen krst tretjega sinčka naše kraleske drüžine, šteri je dobo ime Andrej. Ob toj priliki je Nj. Vel. krao podpisao velko amnestijo ali odpüščenje za vnoge, šteri so bili iz različni vzrokov kaštigani, poleg so pa bila zadeljena tüdi številna odlikovanja. — Zeppelin leti okoli sveta. Po parkratnoj zračnoj vožnji prek morja, iz Europe v Ameriko i nazaj, se je nemški zrakoplov z imenom Zeppelin odločo, da pod vodstvom svojega kapetana dr. Eckenera poleti okoli sveta. Leteti je začno od nemške strani proti Rusiji, gde so vrgli iz zrakoplova lepi venec v spomin nemškim mrtvim vojakom, ki so pokopani v Rusiji, potom mimo Himalajski gor i Kitajske i. se je stavo na Japonskom. Tü so bili tak Eckeher kak edenajst njegovi pomagačov i vsi potniki nadvse slovesno sprejeti pri japonskom casari i Japonskoj vladi. Bili so bogato pogoščeni i obdarüvane Od tü naprej z nadaljavajo pot prek Tihoga Oceana proti Ameriki. Proslava v Turnišči 17. avgusta jé proslavila tüdi Turniška fara desetletnico narodnoga oslobojenja. Za te den so se vršile velke priprave, posebno v farnoj občini Turnišči. Ceste so bile lepo pometane, hiže. okrašena s cvetjom, zelenjom i državnimi zastavicami. Zadvečera ob petih seje že oglasila godba pospoda Tratnjeka iz Renkovec i z veselimi zvoki koračnic vabila narod k večernici. Cerkveni obred, zahvalno slüžbo božjo, so opravili velečastni g. provizor Greif, cerkveni zbor pa je popevao lepe Slovenske pesmi. Po božoj slüžbi se je razvio manifestacijski obhod po vesi. Za državnov zastavov je korakala Šolska mladina iz cele fare, za mladinov smo vidli disciplinirano gasilsko četo pod vodstvom svojega načelnika gda Pergerja. Sledila jé godba, potom mladinski pevski zbor od Lipe pod vodstvom vrloga šolskoga upravitela gda Ozmeca. Na koncu povorke se je zbrao narod, moški, ženske, večstoglava množica i vsi so v najboljšem razpoloženji šli na kraj slavnostnoga zborovanja, na glavni trg, gde je bilo že vse pripravleno za sprejem manifestantov. Pokali šo topiči, igrala je godba potem je pa otvoro slavnostno zborovanje župan trške občine Turnišče, düša cele proslave, gospod Štefan Litrop. Pozdravil je vse navzoče, ki so prišli, da javno izpovejo, ka so Slovenci; zvesti domovini, kralju i kraljevskomi domi. Za slavnostno, ali bole povedano : manifestacijsko zborovanje je bio pripravlen spored s 15 točkami. Omenimo samo lepe deklamacije gimnazijca Antona Štefaneca, Pozdrav slovenski materi, mladenko Karika Ánico, govor akademika gda Horvata, troglasno petje mladinskega zbora od Lipe i govor šolskega upravitelja J. Kontlera, v šterom sé je povedalo narodi, kaj hoče proslavi Slovenska krajina dne 18. avgusta i zakaj je ta proslava — neobhodno potrebna. Izvajanja govornika so napravila na narod velki utis i povzročila mestoma burno pritrjevanje, zlasti te, kda je govornik odločno zanikao, ka bi bila naša fara — madjaronska, narodno mlačna i nezanesljiva. Zadnji govornik je bio gasilski načelnik gosp. Fran Perger; njegov govor je valao za Pozdrav kralji. Proslavo je zaključila bengalična razsvetljava i bakljada naših vrlih gasilcov. Desetletnico narodnoga oslobodenja je obhajala turniška fara dostojno i s tem dokazala, ka je glede narodne zavednosti tüdi edna od najboljših far v Slovenskoj krajini. Slüžbo dobi včasi podvornik, ki zna slovensko (prekmursko, madjarske, nemško) neoženjen i je zadosta vojaškoj slüžbi. Prošnjo naj vloži na naslov: Parobrodarsko društvo Norddeuscher-Lloyd F. Missler, Bremen v Zagrebu Starčevičev trg br. 4. 4. NOVINE 25. augusta 1929. Zapiski Naša proslava i takzvani naprednjaki. Čüdno igro špilajo v našoj krajini ništerni lüdje. Za eno prgiščo ji je, ne predstavlajo v nikšem poglédi nikaj, radi bi pa bili vseedno, da bi te njüv küpček pri nas velko dišavo razširjavao. Na narodnost i vučenost so si vzeli Patent. Bog Vari, da bi što od nas povedao da je narodnjak i da tüdi sam ma glavo i možgane pa tüdi sam kaj razmi. Edino oni se smejo po prsaj i po čeli kučti, da oboje votlo zabobni kak počena pütra. Pridejo pa prilike, gda se njüva narodnost i vse drüge lastnosti v najlepšoj svetlosti pokažejo. Takša prilika je bila ravno naša velka narodna Proslava. Mi smo že davno sklenoli, da priredimo za desetletnico naše svobode velko domačo slavnost, tak pred vsem svetom pokažemo svojo radost nad tem, da se je naša krajina prikljüčila velkoj narodnoj državi, šteli smo pa s tem pokazati tüdi vsem tistim, šteri nas ogrizavlejo, da v istini lübimo svojo domovino i da dám domovina vsigdar lehko zavüpa i se v vsakšoj nevoli sme ha nas nasloniti. Nikelko lüdi se namreč že več let na vse načine trüdi, da bi pokázali našo krajino pred drügimi, da jé narodno nezanesliva, nazadnjaška, sploj da je naše lüdstvo najslabše, i da so tü na vsak način potrebni ništerni lüdje, šteri bodo narodnost i naprednost na visikom drogi okoli kazali. Pri toj slavnosti so njim pa računi nej Šli ščista vküp. Gda smo je povabili, naj se tüdi oni z nami radüjejo, i nam pomagajo pri pripravaj, da bo slavnost kem vekša, so zahtevali, náj se takši lüdje, kak so naš Klekl, odstranijo od proslave. V istini ešče dnes ne veme, kak so nas vüpali tak brez obraza žaliti. Naši lüdje, ki so vse svoje imanje, svoje živlenje zastavili za to, da pride oslobodjenje, naj se pošiknejo v kot te, gda bi se naj radüvali sadi svojega trüda, drügi pa, šteri na sveti nikaj nemajo pokazati v tom pogledi, naj bi se z velkim zvoncom kazali pred svetom, i tak znova lehko gučali, da brez njij mi sami nikaj ne napravimo. Naša proslava njim je pa zaprla sapo. Da je kaj takšega mogoče pri nas napraviti kak je to preminočo nedelo bilo, sé njim je niti senjalo nej. Najhüjše je pa to bilo, da smo vse to mi sami napravili brez njij. Tisti, šteri so najbole kričali proti politiki, so pri našoj proslavi sami delali politiko i to si mi dobro zapomnimo. Velko odpüščenje. „Jutro“ je pred proslavov stalno prinašalo kratke in dukše članke, da se naša Proslava ne posreči, ar nemajo oni pri vsem glavne reči. Gonilo je stalno naprej, da so nej bila vsa napredna društva povablena, zadnjo soboto je pa prinesla nikše izjave, gde ta drüštva pišejo, da nam vse odpüstijo i čiravno so nej bila povablena, da bodo pri toj proslavi vseedno sodelovala. No, to je v istini strašansko velko odpüščenje bilo, nego itak smo pa tej drüštev nindri v sprevodaj nej vidli. što je nej bio povableni k prslavi ? Skoro noro se nam vidi znova povdariti, da so bila ščista vsa drüžtva povablena k proslavi i to vsa drüštva, štera pravilno uradno obstojijo. Povableni so bili ščista vsi z rečjov, po novinaj i s pismami. Razmi se pa, da smo pri drüštvaj poslali vabilo samo na osrednji odbor i dužnost toga je bila, da je dao to naznanje vsem članom i odsekom. Vsakšemi posameznomi člani smo ne mogli poslati vabila, to mislimo, da razumen človek lehko zarazmi. Kelko nas je bilo pri proslavi ? Tiste, šteri dužnost bi bila, da bi z vsemi močmi delali za proslavo, pa so rovali proti njoj, je zdaj vseedno nikelko sram. Da bi ji pa ne bilo preveč sram, ščejo pred svetom pokazati, da je proslava li ne tak velka bila, kak je v istini bila. „Jutrov“ „Pondelek“ piše, da je nikak telko lüdi bilo na vulicaj, kak navadno nedelo pred poldnevom. V laži i nesramnosti tej lüdje ne poznajo meje. Kakši je naš kmet! „Jutro“ je prineslo zdaj že znova edno sliko človeka z nakraj poveznjenov šapkov, neobritim obrazom, kmičnim nosom, i čüdnim pogledom, štera naj bi predstavlala, kak izgleda eden naš kmet. Kakša je naša ves? Drüga slika, štero je „Jutro“ zadnjo nedelo že znova prineslo, je par ciganski kuč iz Černelavec, odspodi pa zapisano da tak izgleda edna naša kmečka ves Na den naše proslave je „Jutro“ i vse siromaško naprednjaštvo štelo znova pred svetom pokazati, kak da je naša krajina prava ciganska krajina s samimi cigani. Notar A. koder i Novine. G. notar Koder je dao v „Jutri“ med drügimi tüdi sledečo izjavo: »Razmerje med nami (prišleki), in ljudstvom sploh ne bi ničesar kalilo, ako ne bi bilo gonje proti nam v Kleklovih „Novinah“, ki nam očitajo, da smo proti veri. „Novine“ predstavlajo tu nivo, kot smo ga pri nas poznati v šestdesetih letih“. Odgovarjamo: Notara kodra sploj ne smatramo za telko inteligeritnoga, da bi z njim lehko razpravlali od pomena i kulturnoga dela Novin od začetka pa do dnes i da bi on to lehko Zarazmo. Mi se pa nikaj ne čüdivamo. Eden ugleden sobočanec nam je pravo, da se čüdiva, kak je to, da so se sobočki Sokoli, šteri telko povdarjajo svojo narodnost, ne šteli udeležiti naše do zdaj najvekše narodne slavnosti, čiravno nemrejo tajiti, da bi ne bili povableni naj pri toj narodnoj prireditvi sodelujejo. Mi se pa tomi nikaj ne čüdivamo. Poznamo naše Sokole posebno pa njüvoga predsednika notara Kodra, pa se tomi nikaj ne čüdivamo. Pokazali so se. Ednok smo se mi šteli malo pohvaliti z našim športnim društvom „Murov“ i našov „Hazenov“, štera je zdaj prvakinja Slovenije, pa nam je eden sobočki Sokol pod nos vrgao, da je ovači te sportni klub ščista dober, nego dosta madžaronov je v njem. No, mi smo k našoj narodnoj proslavi lepo povabili tak Sokole kak Müro i drüžino Nažene, pa so ne prišli ne edni, ne drügi. Zdaj pa v istini ne vemo, pri šteri je več madžaroni. V istini žalitev. Dve osebi sta hodili po Soboti pobirat za pokritje stroškov za proslavo. Pri ednoj uglednoj hiši so njima naslednje povedali : V istini mi je žao, da sam dao za Sokolski dom, nego skoro prisiljeni sam bio dati, ar so govorili, da što da za sokolski dom, tisti pokaže, da je za državo. Či pa ne bi dao, te bi mi pa gučali, da sam proti državi. Zdaj so se pa Sokoli ne šteli vdeležiti naše najvekše domače narodne proslave; ali je to ne najvekša žalitev nas pa naše krajine? Ali je to ne protidržavno či pri nas edno društvo, štero se šče zvati, da je narodno, napravi ravno to kak tisti, šterim gučijo da so madžaroni i da so za časa proslave odišli prek meje ? Dobro, da so za Sokolski dom pobirali ešče pred proslavov. Zdaj, po proslavi že malo bole Znamo kakša drüštva kaj mamo v našoj krajini. No, Sokol pripravla zdaj že palig tombolo, mislimo, da bo po našoj narodnoj proslavi morao Sokol že malo menje računati na našo darovitnost kak pred tem. Dijaško polje Na rednem občnem zboru Slov. kat. akad. društva „Zavednost“ dne 21. avg. 1929 v Murski Soboti je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Novak Vili, stud. phil., podpredsednik: Bejek Janez, stud. theol., tajnik : Koren Ivan, abit., blagajnik: Šoštarec Alojz, abit., Knjižničar: Halas Danilo, stud. theol., Revizorja: Horvat Franjo, stud. ing., Nežima Albin, abit. Vajenca iz bolše hiže sprejme KOLOŠA JANEZ čevljar v Murski Soboti. K odaji mlatilnica Marschal, 4 H. P. na krugle v dobrom stani. Pozvedi se pri LUDVIK ŽALIG klučavničari v M. Soboti. K odaji edna hiža v Martjanci Št. 47. Hiža je s ciglom pokrita i v dobrom stanji. — Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mast i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“ Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Vabilo na redni občni zbor Prve Prekmurske Mlekarske Zadruge v Črensovci, ki se bo vršo 1. septembra 1929 ob pol dvanajstoj vöri predpoldne v prostoraj posojilnice v Črensovci s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. ) Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. ) Odobrenje računskoga zaključka za leto 1928. 4.) Slučajnosti, Če v napovedanom časi ne bi bilo zadostno število kotrig navzoči, se vrši pol vöre kesnej na istom mesti i z istim dnevnim redom novi občni zbor, ki bo sklepčen brez pogleda na število navzočih kotrig. Načelstvo. AMATERJI ! FOTOGRAFI ! Naznanjam, da se dobijo v mojoj trgovini vse potrebščine spadajoče v fotografsko stroko kak tüdi aparata Najvarneje in najboljše naložite svoj denar v HRANILNICI in POSOJILNICI v TURNIŠČU, r. ž. z n. z. Uradne ure: vsaki četrtek od 9—12 ure in od 1—4 ure popoldan in vsako nedeljo in praznik po sv. maši in po večernicah. Posojila se dajejo pod jako ugodnimi pogoji. Hranilne vloge se obrestujejo po 8%—9% in znaša stanje istih nad 2,000.000 Din. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC. BALKANI ERNEST trgovina s papirom i tiskarna DOLNJA LENDAVA.