229. številko.
I Ljubljani, i pontiiljik 7. oktobri 1911.
Ll. leto.
9
»Slovenski Narod* velja po polti:
za Avstro-Ogrsko;
c*lo .eto skupaj naprej. . K 50 -pol leta „ „ . . , 25 -četrt leta „ ■ . * , 13*— na uesec   „      .... 450
za Nemčijo-celo leto naprej  .  ...   K 55-za Ameriko ia vse druge dežele-celo leto naprej   .  ...   K 60
Vprašanjem glede insentov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znam-ta aprarnUtro (spodaj, dvorfice levo). En ali ova ulica AL 9, telefon it 89.
Izhaja vsak dan zvaiar Ut/za.nši naJelja in praznika.
ijiserati se računaj j po poraoljeien prastara in sicer   1  m ,i visok, tei 54 men širok prostor:enkrat po 12 vla^d/akrat po 11 vin., tri<nt po 10 v. iJosiano (enak prostor) 33 vin., oarte in zahvale (enak prostor) 2J vin. Pri večjih ins^cit^ ->-> dogovora.
Navi taračaiki asi 30Š jeja naračjuj »si u     fP ia nakasalol. Na sarao piaiaeae aarocbe brez rmliUe deaarja se ae inareas aikakar ozirati. „Jtareiaa tiafcarai«* teleta* it 89.
do leto naprej pol leta
.Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavljen na dom aH če se hodi ponj: K 48*— I četrt leta „
24
-I
na mesec
12.-4'-
Pasažama Številka valja 33 vinarjev«
Dopisi na) se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uradttiatvo t Smiliva nllca *L 9 (v L nadstr. levo), telefon ftt 34
Dogodki tako elementarne važnosti se vrše pred našimi očmi, da jim vemo popolnoma jasno samo kcnćiu uspeh, glede potov v dosego tega tako do!go pričakovanega cilja pa bi mogla obstojati različna mnenja. V teh odločilnih časih nam je treba bolj kakor kdaj prej složnosti in enotnosti v nastopu. V tem času nam je treba bolj kakor kdaj prei trezne prevdarnosti, ki se ne vdaja trenutnemu navdušenju, marveč koraka svoj jasni in svetli cilj pred očmi neustrašeno in brez ozira na desno in levo po določno začrtani poti naprej. Po urih bi mogli šteti čas, ki nas loči še od dosege naših ciljev. Zato hladno kri in zaupanje v voditelje, ki smo si jih izbrali vsi, ki želimo pošieno in resnično samostojnost svobodo, neodvisnost in srečo svojega naroda!
Disciplina je* prvi pogoj, da dosežemo uspeh in da ga ne ogrožamo v odločilnem trenutku. Nikdo nima pravice govoriti v imenu naroda, nikdo nima uiti sence pravice nastopati v imenu naroda, kakor edino oni, ki jih je narod sam za to postavil. Narodni svet in dr-žavnozborska delegacija, ki uživa zaupanje vsega naroda, Jugoslovanski klub. Nobena dvomljiva izjava ne sme kompromitirati našega stališča.
Stališče Jugoslovanov je nad vse močno in trdno vsled neizprosne konse-kventnosii naših zahtev. *
Zato je prva dolžnost vsakega vzdržati še teh par dni, morda le Še par ur, najstrožjo disciplino!
Kakor izvemo z Dunaja, ni pričakovati \Vilsonovega odgovora na mirovno prošnjo centralnih držav pred sredo. Včeraj, v nedeljo, je Wilson sporočil note centralnih držav zaveznikom, ki najbrže ne bodo odgovorili pred torkom. Mogoče je rudi, da bodo imeli evropski zavezniki skupno posvetovanje, da se dogovore glede stališča napram tej mirovni prošnju
Ko se je raznalo v Berolinu in na Dunaju za resnično vsebino nevjorške-ga govora predsednika Wilsona z dne 27. septembra t. 1., je, bila usoda Hert-lingove vlade odločena. Ker je Wi1son odrekel iz moraliČnih razlogov vladam centralnih držav zmožnost sklepati pogodbe, je vznikla tudi na Dunaja id^ja koalicijskega ministrstva, ki pa se je takoj razbila ob odporu Slovanov. Dunajska vlada se za. to sedaj krčevito trudi, da bi pridobila nemške socijalne demokrate, da bi vstopili v kabinet.
★
Dunaj. 6. oktobra. Državni poslanec in voditelj nemške krščanske socijalne stranke dr. Mataja izvaja v svojem glasilu »Oesterreichische Volkspresse* v uvodniku med drugim: Idejno jedro*borbe narodov je nasprotstvo med narodi. Poj med narodi ne more prenehati, če se v mirovni pogodbi ogroža varnost eksistence ali naravne razvojne možnosti le enega naroda. Ureditev vseh teh zadev se mora prepustiti splošni mirovni konferenci, ki bo izpolnila svojo nalogo le tedaj, če bo. kar je še važnoj-še kakor zveza narodov, ustvarila podlago za zvezo narodov.
Uradna pojasnila k mirovni prošnji.
Dunni. 5. oktobra. (Kot. urad 1 Listi prinašajo iz poučnih krofov ta-le pojasnila k mirovni orošnii zaveznikov: Poudariti ie nainrei, da tega koraka ni smatrati za hipen sklep Avstro-Ogrske, Nemčije in Turčije, ki nai bi bil nastal pod vtiskom vojaških dogodkov. To je marveč noslednii člen v mirovni politiki v 1 o eri eni veri eri neprestane evolucije. Pričela se ie ta politika že decembra 1916 z noto errofa Bu-riana. Ta politika ie vobče nameravala doseči pravičen mir brez anek6ij in kompenzaciji. Premotrivalo se ie tudi vprašanje mednarodneeca. razsodišča, zmanisanje oboroževanla in misel o prostosti morja. Postavilo se le tudi načelo, da nai se prepreči cospodarski boj po vojni.
To so bila poglavitna vodila tega mirovneera programa. Omeniati bi bilo tu različne govore grofa Czernina. mirovno izjavo nemške drž. zbornice in pa slednjič papeževo noto. ki^ pa ie ostala neodgovoriena. Dne 8. januarja 1918 je postavil nato Wilson svojih 14 znanih točk. ki iih je bilo smatrati za primerno mirovno podlago.
Ko je nato v nemški vladi prišlo do znane premembe, so odpadle ovire in mogoče je bilb enoten mirovni korak
vseh osredniih sil. Korak, ki se ie nato storil, ni momentana tvorba, nego so ie nagajal s potekom stvari. Ne vemo pa. kako bodo Wilson in ententa sprejeli ta korak. Obračamo se pa na Wil-sonda, ker tvorijo niegove točke podlago, na kateri se moremo nogaiati. Osrednje sile ne zasledujejo imperialistične politike. Ako oa naši nasprotni-niki našega predlogf. ne sprejmejo, nai se sami zagovarjajo pred svetovno zgogovino. _ Dunaj, 5. okfcbn*. V političnih krogih ne pričakujejo Wilsonovega odgo-vera na korak centralnih držav pred sredo tega tedna.
Kaj ponuja vlada Čehom in Jugoslovanom.
Dunaj, 6. oktobra. V dunajskih političnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da pripravlja vlada velikopotezno akcijo, ki ima namen preustroj Avstro-Ogrske. Ustvari naj s^' koalicijsko ministrstvo, v katerem nzij bi bile zastopane vse narodnosti. Predsednik tega ministrstva naj bi bil profesor Lamasch ali pa profesor Silva Tarouca, ki naj prične s pogajanji med narodi monarhije. Dunajska vlada je pripravljena ponuditi Cehom njih historično kraljestvo, Jugoslovanom pa izpolniti zahteve deklaracije, toda s to omejitvijo, da se prizna Nemcem koridor do Trsta.Na Ogrskem pripravljajo nekaj podobnega. Tam naj bi prevzela Szerenvi ali pa knez Win-dischgratz ministrsko predsedstvo ter naj bi vstopoli v kabinet tudi zastopniki zatiranih narodov, Romunov, Srbov, Slovakov in Ukrajincev^ Če bi tudi knez Windischgratz ne mogel sestaviti kabineta, naj se pokliče grof Mihael Karo-lyi. Hrvati bi dobiti popolnoma proste roke, ogrska vlada pa vztraja pri tem, da ostanejo srbske pokrajine, ki pripadajo sedaj Ogrski, in pa severne slovaške pokrajine, še nadalje pod Ogrsko. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da bodo Čehi in Jugoslovani vse te ponudbe a li-mine odklonili.
NsmS^a prošnja za mir.
Berolin, 5. oktobra. Glede mirovne ponudbe \Vilsonu sporoča »Tagliche Riindschau«: Prvič prinašamo točne predloge. Ponujamo obnovitev Belgije in odškodnino, avtonomno Alzacije Lo-rene, ljudsko glasovanje v obrobnih državah, vstop v zvezo narodov. Kakor ie želel Wilson. stavi predloge vlada, ki ie izšla iz parlamenta v sporazumu z državnim zborom, torej nemški narod.
Do sedaj ni znakov, da bi hotela ententa sprejeti naše pogoie. Ententa vztraja na popolnem triumfu.
11 Govor umskega drla v* nega kancierja.
Berolin, 5. oktobra.
V današnji seji državnega zbora je izpregovoril novi nemški državni kancler princ Maks Badenski ter je razvijal svoj program. Naglašal je, da ie to pro-grrm zaveznikov in vsega nemškega naroda. Odgovornost, ki jo je prevzel, mu olajšuje dejstvo, da so v novi vladi prišli do najvišuh mest v državi tudi mero lajni zaupniki delavstva. To mu je jamstvo, da ima vlada zaupanje najširših mas.
Mirovni program nove vlade.
Program nove vlade in večinskih strank je razviden iz odgovora prejšnje vlade na papeževo noto z dne 1. avgusta 1917 in iz sklepa državnega zbora z dne 19. julija 1917. Obenem je vlada pripravljena pridružiti se zvezi narodov na podlagi enakopravnosti, rešiti belgijsko vprašanje v popolni obnovitvi Belgije, zlasti njene neodvisnosti in teritorijalne nedotakljivosti. Tudi je pripravljena priti do sporazuma glede odškodnin. Do sedaj sklenjene mirovne pogodbe nai ne tvorbo ovire za splošen mir. V Baltskih deželah v Litevski in na Poljskem naj se v kratkem na široki podlagi ustanove liudski zastopi.
Notranja politika.
Voditeji večinskih strank so vstopili v vlado kot posvetovala. Važno je. da stoje člani novega državnega vodstva na stališču pravičnega miru, neodvisno od vojnega položaja in da so to svoje stališče javno izpovedali v času, ko je stala Nemčija na višku svojih vojaških uspehov. Kancler izraža prepričanje, da se v mirnih časih ne bo mogla ustvariti zopet vlada, ki se ne bo opirala na dr-
žavni zbor in ne vzela vodilnih mož iz državnega zbora. Hitro in popolno se mora izpolniti tudi na Pruskem demokratična volilna pravica. Tudi druge zvezne države bodo sledile pruskemu vzgledu. Nemška vlada bo delovala na to. da se sprejmejo v mirovne pogodbe predpisi o varstvu delavcev, o delavskem zavarovanju, o preskrbi delavcev v slučaju bolezni, nezgod in invalidnosti.
Več kot štiri leta krvave borbe proti svetu številno premočnih sovražnikov leže za nami, leta polna najtežjih bojev in bolečih žrtev. Vsak izmed nas nosi svoje brazgotine, premnogi odprte rane, bodisi na dnu duše, bodisi na svojem telesu. Kljub temu je naše srce močno in polno zaupanja v našo moč, čast in svobodo ter hoče prinesti za potomce še težje žrtve, če bi bilo to treba.
Na zapadu divja že mesece ena sama strašna krvava bitka. Vsled brezpri-mernega junaštva naše armade je fronta nezlomljena. Zato gledamo z zaupanjem v bodočnost. Iz istega vzroka pa je naša dolžnost, da dobimo gotovost, da se krvava borba ne bo zavlekla niti za en dan preko trenutka, ko se nam zdi konec vojne mogoč na način, da naša čast ne trpi. Zato tudi nisem čakal do današnjega dne ter sem dejansko storil korake za pospešitev mirovne misli.
Ponudba Ameriki.
Sporazumno z merodajnimi krogi in z zavezjiiki sem v noči 5. oktobra s posredovanjem Švice poslal predsedniku Zedinjenih držav ameriških noto, v kateri ga prosim, da naj poskrbi za dosego miru in da naj v to svrho stopi v zvezo z vsemi bojujočimi se državami. Nota dospe že danes ali jutri v Wa-shington. Naslovljena jena predsednika Zedinjenih držav, ker je 8. januarja in 27. septembra t. 1. postavil program za splošni mir, ki ga moremo sprejeti kot podlago za pogajanja. Hočem pošten in trajen mir za vse človeštvo. Tak mir bo obenem najboljša obramba naše domovine. Zato z ozirom na mir ne vidim razločka med narodnimi in mednarodnimi dolžnostmi. Vseh dolžnost pa je. da vsi udeleženci priznajo te dolžnosti kot obvezne in se jih drže. Nemčija bo trdno odločena in edina tako v stremljenju po poštenem miru, ki odklanja .vsako samopašno kršenje tujih pravic, kakor tudi v končni borbi na življenje in smrt, če bi odgovor na našo noto pri sovražnikih narekovala volja nas uničiti. Kancler izreka upanje, da bo predsednik \Vilson ugodno odgovoril.
Mirovna prošnja Nemčije.
Berolin, 6. oktobra. (Kor. ur.) S posredovanjem švicarske vlade predsedniku \Vilsonu izročena nota se glasi:
Nemška vlada prosi predsednika Zedinjenih držav ameriških, da se poti udi napraviti mir, da sporoči vsem bo-jujočim se državam to prošnjo in jih povabi, da naj odpošljejo pooblaščence, da se prično pogajanja. Nemška vlada sprejema od predsednika Zedinjenih držav ameriških v poslanici kongresu One 8. januarja 1918 in v njegovih poznejših izjavah, zlasti v govoru dne 27. septembra postavljeni program kot podlago za mirovna pogajanja. Da se prepreči na-dalnje krvoprelitje, prosi nemška vlada, da pripomore predsednik Zedinjenih držav do takojšnjega premirja na kopnem, na morju in v zraku.
Maks princ Badenski, drž. kancler.
Nemški državni kancler je v svojem govoru tudi že namignil, da namerava storiti Turčija enak korak.
Proglas nemškega cesarja na vojsko in mornarico.
Berolin. 5. oktobra. fKor. urad.) Cesar Viljem ie izdal ta-le proglas nemški vojski in mornarnici:
Že mesece navaliuie sovražnik z velikansko silo skorai brez preneha na vaše črte. V večtedenski borbi, pogosto brez oddiha, ste morali vztrajati proti številno zelo premočnemu sovražniku. V tem je velikost naloge, ki vam je stavljena in ki jo izpolnjujete. Čete iz vseh nemških pokraiin store svojo dolžnost ter na tujih tleh junaško branijo domovino. Trdo je stališče brodov-ja. da se nveliavi napram združenim silam, in da v neumornem delu podpira armado ▼ njenem težavnem položaju, S ponosom in občudovanjem se obračajo oči domovine do vojske in mornarnice. Izrekam vam svojo zahvalo domovine. Sredi v najtežjo borbo rihaja polom makedonske fronte. Vaša fronta ie ne-zlomliena in bo ostala nezlomljena. V sporazuma s svojimi zavezniki sem se odločil, da sovražniku še enkrat ponudim mir. Toda le za časten mir bomo podali roko.'To smo dolžni junakom, ki
so dali svoje življenje za domovino, to smo dolžni svojim otrokom. Ali bo orožje počivalo, še ni gotovo. Do tedaj pa ne smemo popustiti. Kakor do sedaj moramo zastaviti vse sile, da se neumorno branimo proti napadu sovražni-i ka. Ura je resna, čutimo se pa v zaupanju v nažo moč in v božjo omoč dovoli močne, da branimo svojo ljubljeno domovino. _
Ez WH$onovega odgovora na Burianovo noto.
Dunaj, 6. oktobra. Povodom razpisa četrtega vojnega posojila je govoril predsednik Wilson 27. septembra v Novem Jorku o miru. Govor je bil do sedaj vseskoz pomanjkljivo priobčen. V tem govoru je Wilson med drugim izjavil tudi tole:
»Vsi soglašamo v tem, da potom pogajanj in potom sporazuma z vladami centralnih držav ni mogoče priti do miru Pogajali smo se že z njuni in smo videli, kako se pogajajo z drugimi na vojni udeleženi narodi v Brestu Litovskem in v Bukarešti. Vlade centralnih držav so nas prepričale, da so brez časti in da ne razumejo pravičnosti. One se ne drže pogodb in ne sprejemajo nobenega načela, kakor samo načelo nasilja in lastnega interesa. Z vladami centralnih držav ne moremo priti do nobenega sporazuma. Storile so nam to nemogoče. Nemški narod se mora zavedati, da ne sprejemamo besed onih, ki so storili, da* je bila ta vojna neizogibna. Mi ne živimo v istih mislih, mi se ne poslužujemo istih besed, kakor oni. TucH je odločilne važnosti, da smo se izrecno sporazumeli, da ni mogoče doseči nikakršnega miru potom kakršnegakoli kompromisa ali potom redukcije onih temeljnik načel, ki smo jih proglasili za svoj vojni cilj. O tem ne sme biti nobenega dvoma.
Wilsonov govor vsebuje tudi apei na lastne zaveznike, da naj se odkrito iziavijo, ali jim v postavljenih čistih načelih kaj ni všeč. V političnih krogih so mnenja, da je ta točka Wilsonovega govora naslovljena na adreso Italije, ki se drži deloma še vedno gotovih imperija-lističnih idei. _
WHsonove zahteve.
V boliše razumevanje mirovne ponudbe centralnih držav nočemo ponoviti še enkrat "VVilsonove zahteve, ki jih je stavil 8. januarja. 12. februarja oziroma 27. septembra t. 1.
Štirinajst točk poslanice. *
1. Vse mirovne pogodbe so javne in se sklepajo javno.
2. Prostost morja izven teritorijalnih voda v miru in v vojni, razen morij, ki so mednarodno zapro.
3. Enakost trgovinskih odnošajev, odstranitev gospodarskih ovir.
4. Garancije za znižanje oboro-žanja. M __
5. Nepristranska ureditev kolonijalnih vprašani.
6. Rusija nai neodvisno odloča o svojem političnem razvoju in o svoii narodni politiki. _
7. Izpraznjenje in obnovitev Belgije.
8. Izpraznjeme m obnovitev zasedenih pokraiin Francoske. Alzacija Lorena se vrne Francoski.
9. Poprava mej Italije v jasnih narodnih mejah.
10. Avstrijskim narodom, katerim se zagotovi mesto med narodi, naj se da prilika za samostojni razvoj.
11. Izpraznenie in obnovitev Romun i i e, Srbiie in Črne gore.
12. Avtonomije narodov v Turčiji in prosta pot skozi Dardanele.
13. Neodvisna poljska država s PO; krajinami, kjer žive Pollaki. Svobodni dostop do morja.
14. Ustanovitev zveze narodov.
VVilsonov februarski govor.
1. Končne pogodbe morajo odgovarjati pravičnosti ter morajo jamčiti trajen mir.
2. Narodi in provincije ne smejo biti več igrača držav. Igro za ravnovesje moči je za vselej diskreditirati.
3. Vsak spor glede ozemlia se mora rešiti v interesu in v prid dotičnega prebivalstva.
4. Vse i as ne narodne zahteve se morajo v najširšem okviru vpoštevati.
Wilson o ustanovitvi zveze narodov.
L Nepristranska pravičnost brez razlike za vse. Nobenih stopenj v pravičnosti.
2. Skupni interes gre nad posebne interese.
3. V rodbini zveze narodov ni posebnih zvez, pogodb in dogovorov.
4. Nobenih samopašnih gospodarskih kombinacij v zvezi narodov, noben
.SLOVfcNSKl   N\KOLr. dne 7. oktobra i»16.
229. Siev.
gospodarski boikot, razen če izreče to zveza narodov v svrho discipline in kontrole.
5. Javnost vseh mednarodnih pogodb.
ZVEZA NARODOV BREZ HOIIBN-ZOLLERNOV. Bern, 4. oktobra. Francoski poslanec Albert Thomas priobčuie v >Daily Chroniclu« svoie misli o bodoči zvezi narodov. Družba narodov mora sicer obsegati vse narode, s tem pa še ni rečeno, da se moreio udeležiti vse vlade. Sprejetje H o h en z b 11 e r n o v v to mednarodno republiko je pr oglasi lWilson za nemogoče. Garancije za sprejetje morejo dati samo narodi, ki moreio sami odločati o vojni in miru.
Mirovno razpoloženje v Ameriki.
Fotterdam, 4. oktobra. Iz New Yorka poročajo v četrtek, da se dvigajo zaradi upanja na skorajšnji mir mirovni papirji prav hitro in da padajo vojni papirji. Na ne\vyoršk borzi se vrše stave, da bo vojna končana pred Božičem. \Vashingtonski poročevalec »Newyor VVorld« svari občlntvo, da naj ne upa na prehitri konec vojne.
Is!ave slovanskih parla« menfarcev o mirovni prošnji.
Napram dopisniku »Neue freie Pres-se« so se izjavili poslanci o mirovni ponudbi centralnih držav takole:
Poslanec dr. Ter t ti (Poljsko kolo): Poljsko kolo pozdravlja veliki dogodek. S sprejetjem Wilsonovih predlogov, zlasti točke 13. se zagotovi Poljakom, da se uresniči njih skupno stremljenje po združitvi vseh poljskih pokrajin.
Poslanec Sta nek (Češki Svaz): Ničesar nimam pripomniti k ponudbi radi premirja. Stvar mi je bila že znana, ko sem govoril v poslanski zbornici. Vsled tega sem se že v svojem zadnjem govoru o tem izjavil.
Poslance dr. B en kovic (Jugoslovanski klub): Pesimist sem. Ne verjamem na uspeh tega koraka. Entcnta bo gotovo zahtevala, da se mora predvsem izprazniti zasedeno ozemlie v Italiji, Franciji in Belgiji. Korak sam na sebi pozdravljam seveda naftopleje.
Uemciia hote sz&ragnifi Francosko in Belgijo.
Berolln, 6. oktobra. Merodajni nemški politični krogi zatrjujejo, da je Nemčija pripravljena zapustiti zasedeno francosko in belgijsko ozemlje. Vrše se že pogajanja med nemškimi in ententni-mi zastopniki v Švici In na Nizozemskem. Ako bo \Vilson načelno sprejel zadnjo ponudbo Avstro-Ogrske, sledi nemudoma izpraznjenje zasedenega ozemlja na zapadu.
Dunaj, 6. oktobra. Poslanec Stančk Je bil pri grofu Burianu in je zahteval od avstro - ovgrske vlade za 21 oseb prehodnice, da se odpeljejo v nevtralno inozemstvo, da tam zastopajo interese češkega naroda z ozrirom na pripravljajoča se mirovna pogajanja.
Dunaj, 6. oktobra. Poročilo, da le zahteval poslanec Stančk od vlade potne liste za 21 delegatov češkega naroda, da moreio informirati čehoslovaško vlado v ententnih državah in se udeležiti mirovnih pogajanj, je za sedaj Še prerano. Kakor hitro pa bo prišlo do prtmirja. bo češka delegacija stavila te zahteve.
Kako   sodijo   Neme! o mirovni prošnji.
Dunaj, 5. oktobra. Kakor razglašajo v parlamentarnih krogih, računajo na vodilnih mestih s tem. da poslednje dni uvedena preosnova Avstrije v državo narodov napreduje tako hitro, da bo narodnostno vprašanje za Avstrijo že ure-feno, ko z entento sedemo k obravnavam.
Nemški poslanci so mnenja, da 3e kolikor moči pospeševati ustavno reformo. Sprejetje sociialnodemokratične resolucije je ustvarilo možnost enotnega postopanja vseh nemških strank, ker ni misliti, da bi krščanski socialci ne pritrdili.
Slovanske stranke so doslej pasivne, vendar bo za torek sklicano veliko češko zborovanje dalo pojasnila za na-daljno taktiko. Optimisti med politiki govore že o tem. da že v naibližjem času pride do ustanovitve ministrstva narodov. Za bodočega moža označujejo dvornega svetnika Lammascha. Seveda Da-dejstva prehitevajo te kombinacije. Pričakovati pa Je bodoči teden tudi v notranji politiki pomembnih dogodkov.
Dunaj, 5. oktobra. Na avstrijskih in nemških diplomatičnih mest'h ugodno presojajo izglede na ponudbo za premirje in so splošno mnenja, da bo \Vi1-sonov odgovor dal podlago za razmotri-vanje. Na Dunaui so mnenja, da je soditi ta razmotrivania v duhu popolne soravlfivosri in jih. če le mogoče, dovesti do srečnega konca.
Budimpešta, 5. oktobra. Bivši minister grof Julij Andrassv izjavlja glede na mirovno noto osrednjih sil: Uspeha tega koraka ni mogoče videti naprej, upamo pa, da nas dovede do častnega in našim razmeram primernega miru. Ako bi nam pa sovražniki stavili pogoje, ki bi ne stali v soglasiu z našimi stranskimi interesi in z našo narodno častjo, moram opozarjati na to. da je naše stanje še nestrto.
Nemški narod v nevarnosti. Dunaj, 4. oktobra. Pod tem- naslovom objavlja poslanec vitez Schonerer oklic, v katerem toži: Vse deluje, da zdrobi omehčano nemštvo. Zato pospravimo svojo hišo. Na vseh kotih mora odmevati klic: »Ven z odcepitvijo Galicije in Bukovine, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino OgrskH Ven z zavezniško oriklooitvijo Nemčiji v varstvo nnšega naroda, ki mora sicer poginiti!« Z Madžari, ki jim groze isti notranji in zunanji
sovražniki, hočejo Nemci Iz Vzhodne Marke pod jamstvom ogrskega nera-štva odslej naprej resno in neomajno stati skupaj, da si zagotove bodočnost Dunaj, 5. oktobra. Tirolski krSčan-sko-socijalnl poslanec v. G u g g e n -b e r g je govoril v parlamentu rudi o vesteh glede odstopa Južne Tirolske Italiji, kar da je napravilo zelo slab vtisk pri prebivalstvu.
Kje n a i »e vrse mirovna pogajanja?
Ženeva. 5. oktobra. >Matin« odklanja Burianovo misel, da naj se vrše pogajanja v kakem nevtralnem kraju, ter opozrja na Versailles, kjer Be je ustanovilo nemško cesarstvo in kjer naj se zopet razbije.
Ustanovitev Narodnega vjeta SHS v Zagrebu.
Oficijalno poročilo.
Zagreb, 6. oktobra.
Dne 5. in 6. oktobra se je vr5il v Zagrebu sestanek odposlancev iz Slovenije, Istre, Trsta, Hrvatske, Bosne In Hercego vine, Dalmacije in Ogrske, da se osnuje Narodno vječe SHS. Na tem sestanku se je dosegla popolna edinost tako glede ciljev kakor tudi glede Narodnega v ječ a. Stvarni zaključki se bodo kasneje objavili.
Vzaželjeni dežeii.
Fr. pl. Šuklje. II.
Avtonomija v Jugoslaviji.
Ustava kake države, še bolj pa njena uprava mora se prilagoditi naravnim razmeram. Le tedaj bo ustregla svojemu namenu, zasigurati prebivalstvu varni obstanek in razvoj. In baš radi tega je zelo verjetno, da upravna sistema, .docela primerna Ercegovini ali Sremu, ne bi povsem nespremenjena brez očitne škode mogla vpeljati se ob Soči ali Krki. V tem pogledu nikar nobene tesnosrčnosti med zakonodajalci in organizatorji naše samostalnosti! Zgodovinsko in državnopravno ločeni skozi toliko stoletij se bodemo ložje privadili drug drugemu, ako se bomo mogli prosto gibati po svoje. Prepo-trebna asimilacija vseh treh gran, iz katerih je sestavljen troimenski narod jugoslovanski, bo se morda najbolj pospešila, ako se vsakemu plemenu omogoči svobodni razvitek na naravni podlagi!
Stoječ na tem stališču, pridem do zaključka, da bi kazalo, j u g o s 1 o -vansko našo skupino deliti na tri upravna ozemlja: Slovenijo, Hrvaško v ožjem smislu in Bosno - Hercegovino, združeno z Dalmacijo. Naravno, da slovenski skupini prisvajam tudi istrske Hrvate, saj smo z njimi itak združeni v bratski ljubezni, obelodanjeni in preiskušeni v neprestanem boju proti skupnemu tlači-telju. Da se Dalmacija administrativno zveze s svojim zaledjem Bosno in Hercegovino, zagovarjati se da s tehtnimi razlogi. Hrvatski skupini končno bode priklopiti one pokrajine, katere se znova pridobe materi - zemlji.
V državni celoti obravnavajo naj se skupne zadeve in one, katere se dado skupno bolj opravljati nego ločeno po skurpnih zakonih in skupnih državnih organih. Vse ostalo pa naj se mirno prepusti zakonodajstvu in upravi posameznih državnih skupin.
Oglejmo si sedaj ono zahodno skupino, katero po pretežni večini stanovništva lahko nazivamo slovensko. Spod. Štajerska in slovenski del Koroške, potem Primorska. Po zadnjem ljudskem štetju imela bi okroglo 2 milijona prebivalcev s 40.006 km s. Na čelu stoji deželni poglavar kot šef uprave, na njegovi strani deželni zbor kot zakonodajni organ. Ali po mojem mnenju je to ozemlje že preveliko in orerazlično, da bi ga uspešno mogel voditi in upravljati en sam človek. Radi tega uvedejo se naj okrožja, broječa po 6—700.000 duš. Zadostovalo bi v tem pogledu, ako razdelimo slovensko na tri okrožja: Kranjsko, potem Štajersko s slovenskim Korotanom in končno Primorsko.
Da pri ureditvi tega ozemlja odločno odklanjam takozvano dvojno upravo, po kratki oceni tega upravnega nestvora, izraženi že v prvem članku, pač ni treba izrecno naglašati. Razsodno upravo naravnost onemogo-čuje; pri tem stroju tečeta dve kolesi drug poleg drugega, brez notranje medseboine vezi. Čestokrat v direktni nasprotni smeri. Nepraktična je ta delitev upravne oblasti in vrh tega neprimerno draga celo v popolnoma mirnih, docela urejenih razmerah. Toda kako kvarne posledice lahko nastanejo iz lažnjive »deželne avtonomije«, ako v roke pride brezobzirnemu drzovitemu samosilniku, o tem imamo najžalost-nejše dokaze baŠ dandanes v skrajno zavoženi samosvoji upravi na Kranjskem.
Ce pa odpraviš deželno avtonomno oblastvo, kako boš* varoval samoupravo proti birokratizmu?« — utegnejo me vprašati. S tem, da orjja-nično združujem in sicer v vseh instancah uradniški in 1 a j i š k i živeli, imenovane f'inkciionarie in od ljudstva izvoljene. 2e v najvišji deželni instanci! Pač bodi deželni poglavar imenovan od državne centralne oblasti, vendar nikakor ni treba, da bi meral biti vzet baš iz uradniških krogov. Prevažno to mesto se more izročiti celo možu neju-
rlstu brez neposredne uradniške iole,
ako le splošna izobrazba in darovitost njegova ter narodno zaupanje jamčijo za njegovo zmožnost za Izročeno mu težavno nalogo. Odgovornost njegova bodi pa dvojna: z ene strani naj bo odgovoren centralne« mu oblastvu, z druge pa, toda omejeno na čisto deželne zadeve ter na izvrši-tev^ieželnih zakonov, tudi deželnemu zboru. In skrbeti je za to, da zakonita odgovornost njegova zlasti deželnemu parlamentu ne ostane gola fikcija, kakor na primer ona naša papirnata ministrska odgovornost, katere se še nikoli ni bil zbal noben avstrijski minister.
Deželni poglavar z deželnimi svetniki skupaj reprezentuje deželno v 1 a d o. To bi pa sestavil tako, da eno polovico vladnih svetnikov pač imenuie centralna oblast iz državnih uradnikov, druga polovica pa bodi sestavljena iz deželnih poslancev, za volilno dobo izvoljenih od deželnega zbora ter od istega in lz deželnozborskih sredstev plačanih. Torej pod predsedstvom de-žtlnega poglavarja naravnost kombinacija sedanje deželne vlade in sedanjega deželnega odbora .'
Prednosti take sestave so evidentne. Kakor sovražna sila se dandanes narodnemu vzletu zoperstavlja preširna birokracija. Naroda ne razume, ljudskih potreb ne pozna! Stopi enkrat v siik z birokratskimi našimi upravitelji in ostr-mel bodeš, kako malo in kako slabo pozna večina izmed njih, — pač Je dokaj častnih izjem — praktično življenje ln njegove potrebe. Poleg tega pri premnogih, zlasti politiških uradnikih neka posebna sorta nadutosti, čut vzvišenosti nad plebejsko maso, katero »vladati« mu je stanovski poklic in uradna dolžnost! Oblastna nasproti ljudstvu je pa ta gospoda — izrecno povdarjamo. n e vsi — čestokrat obenem preponižna nasproti svojim višjim, slepo orodje v rokah birokratskih mogočnežev.
Te razmere so skozinskoz nezdrave ter kriče po reformi. Po mojem mnenju bi se Klavni nedostatki dali odpraviti po mojem predlogu. Ljudske potrebe zadobile bi svoje glasne zagovornike in branitelje v vladnih svetnikih, izvzetih iz krogov deželnih poslancev. V stiku z njimi izginila bi ona »svetovna odtujenost«, katera označuie zagrizenega birokrata. In omililo bi se razmerje deželnega poglavarja k podrejenim uradnikom, zmanjšala bi se pretirana nadvlada njegova, ker z ene strani bi ga vezala odgovornost nasproti deželnemu zboru, z druge ne bi mogel pometati vsaj z onimi svetniki ne, katere si jih je izposodil iz deželnega parlamenta.
Deželni zbor naj bo izvoljen na podlagi splošne, enake, tajne volilne pravice iz cele dežele, torej iz vsega ozemlja od Spielfelda počenši doli do jadranske obali. Predsednika si izbere sam, v kompetenco njegovo spadajo naj vse za de Ve, katere niso po osnovnem zakonu izrecno pridržane osrednjemu parlamentu cele Jugoslavije.
Važno je tudi vprašanje deželnih financ. Kaj posebno hudo tlači vse dežele v naši Avstriji, o čem bridko jadikujejo vsi deželni zbori? Povsod ista pritožba, da je država pač celo kupo bremen navalila deželam, sebi pa pridržala vse davke in dohodke, tako da deželnim zborom v pokritje deželnih potrebščin drugega ne preostala, nego pomagati si
z dokladami na cesarske davke. V tem pogledu trebalo bode intenzivnih finančnih in davčnopolitičnih študij, da pri preustroju naše Jugoslavije o pravem času uredimo problem samostalnih deželnih dohodkov ter na trdno podlago postavimo deželno gospodarstvo.
Hefinl Hralh slih iz Bosne in Hercegovine.
Baron Hussarek ie ob otvoritvi državnega zbora govoril o Bosni, >ki jo ie kulturi odprlo naše vstrajno delo«. Ta >ku1tura« se najboljše kaže v številkah, ki jih posnemamo iz iForočila o upravi Bosne in Hercegovine za leto 1913.<. izdanega od skuoneera finančnega ministrstva leta 1914. Poročilo se večinoma ozira na leta 1911 in 1912. deloma tudi na 1913. torei na dobo neposredno pred izbruhom svetovne vojne in nam pojasni marsikatere pojave v okupiranih oziroma anektiranih deželah začetkom volne.
Zadnje liudsko štetie se ie vršilo v Bosni in Hercegovini 10. oktobra 1910, poprei pa v letih 1879. 1835 in 1895. Leta 1910 se ie naštelo 994.852 moških in 903.192 ženskih oseb. skunai 1,898.044 Po veri ie bilo 825.418 (43*49%) pravoslavnih. 612.137 (32*25%). Moslimov, 434 061 f22*87XI rimsko - katolikov, 8.1B6 (0*43%*) grško - katolikov. 11.868 (0*62%) zidov in 6.342 (0*33%) protestantov.
Leta 1911 ie bilo slučajev rojstva 76.693 in 49 622 smrtnih slučajev, leta 1912 pa 81.994 porodov in 48.416 emrt-nih slučajev. Naravni prirastek v letih 1911 in 1912 ie odoarlel na pravoslavne 47*69%. na Mosline 22*65% in na katoličane 27*48%. Važno ie bilo pri Mosli-manih izseljevanje po aneksiji Bosne, ki je znašalo 1910 17.191 oseb. leta 1911 10.893 oseb in 1912 le Se 706 oseb: vsled balkanske volske so# se >TurkU namreč zopet začeli vračati. Za tiste, ki so se vračali preko Soluna ln Trata, je vlada izdala okrog milijon kron podpor. Pravoslavni pa so se izseljevali v Srbijo, Crno goro ln Ameriko.
Posebno poglavje zasluži vprašanje uradništvo v bosenski deželni službi, katerega ie bilo koncem leta 1912 13.266. vštevši častnike in orožništvo. Od teh lih je bilo 4248 (32%) lz Avstrije. 3445 (26%) iz Ogrske in Hrvaške ter 5559 (42%*) domačinov: domačinov torei ni bilo niti polovica! Po veri jih te bilo 58% katoličanov, 24% pravoslavnih in 11% Moslimov, po narodnosti pa 1419 (10*70%) Nemcev. 380 (2*86%) Madžarov. 76 (0*57%) Romanov in 11.387 (8584%) Slovanov, med
temi 8.634 Srbov in Hrvatov. 1460 Cehov, 565 Poljakov, 390 Slovencev, 284 Rusinov in 53 Slovakov. Domači element ie naraatel v letih 1911 in 1912 od 38*56% na 41*90%.
Po zadnjem ljudskem štetju je bilo 1222 po ligami enih zakonov, med njimi 36 e tremi in eden s štirimi ženami.
Najbolj zaostalo ie v Bosni in Hercegovini i o 1 s t v o . odtod ogromni odstotek nepismenih ljudi, kar najjasneje osvetljuje, v kaki meri le okupacija pospeševala kulturo. Analfabetov ie bilo leta 1910 87*84 %, dočim 1ih le znalo Čitati in pisati samo 11*95%, samo čitati 0*21%.
Ljudskih šol ie bilo v anektiranih deželah leta 1912: 519 z 48 425 šolskimi otroki in 1042 učitelji in ena muslimanska dekliška Šola s 95 učenkami in 9 učiteljicami. Višiih dekliških šol ie bilo 11, učiteljišč 3, nadalie 9 trgovskih šol, ena trgovska akademija, 2 obrtni Soli, ena tehniška strokovna šola, ena voja-sk nižja realka. 7 gimnazij (4 višje gimnazije in 2 s 6 razredi). 2 višii realki in ena nižia realka ter 3 bogoslovja. Liudske šole ie obiskovalo komaj 17% za šolo godnih otrok, — žalostna slika kulturne revščine v anektiranih deželah! 1580 odraslih liudi ie obiskovalo 38 analfabetskih tečajev. Obvezni šolski obisk ie bil zakonito vpelian šele leta 1911 in bi se po zakonu iz 1913 moralo zgraditi skozi 16 let vsako leto po 40 šol. Istega leta so bile urejene rudi učiteljske plače, da bi se pridobil učiteljski naraščaj za veliko šolsko reformo. Leta 1911 ie prevzela deželna vlada tudi penziionat za vojaške otroke, ki se ie razvil v c in kr. nižio voiaško realko z nemškim učnim jezikom.
Posebno zanimanje zaslužiio tudi koloniie priseljencev, v celem 38 kolonij s 13.340 priseljenci. Po narodnosti je bilo 12 kolonii poliskih. 11 nemških, po 4 češke in polisko - rusinske. 3 rusinske. 2 italiianski in po ena madžarska in slovenska. Za nemške koloniie se ie v letih po anekpiii s posebno vrnemo zavzela >Sudmarka«, ki ie izdala o njih tudi posebno knjigo
n trlašfce trgovske in obrtnišKe zoornk -- Trst Dal bo neposredno državno pristanišče.
Trst. 5. oktobra. Sosvet tržaške trgovske in obrtniške zbornice objavlja to-le sporočilo:
Z ozirom na tako težke ure na gospodarskem poliu. ki jih preživlja sedaj Avstrija, so se čutili člani sosveta tržc.ške trgovske in obrtniške zbornice primorane zavzeti s to-le deklaracijo svoje "stališče napram dogodkom ter jo izročiti zunanjemu ministru grofu Burianu. ministrskemu predsedniku dr. baronu von Hussareku, trgovinskemu ministru dr. baronu Wieseriu. notranjemu ministru vitezu Gaveriu in namestniku dr. baronu Fries - Skeneju.
Z ozirom na usodepolne zapletlja-je, ki bi jih mogli imeli pričakovani ustavno - pravni pr^ovrati na eni strani, na drugi strani pa mednarodne pogodbe, ki jih je ob koncu vojne pričakovati, z ozirom na gospodarsko bodočnost Trsta se čutijo člani sosveta tržaške trgovske in obrtniške zbornice kot zastopniki gospodarskih interesov Trsta primorane zahtevati dobro razumevajoč interese Trsta in vseh dežel države, da nai se mesto Trst in okolica kot samostojno veliko pomorsko in trgovsko pristanišče celotnega avstrijskega zaledja, spravi ločeno od drugih sosednih upravnih okolišev z avstrijsko državo v nieni celoti kot samostojno avtonomno ozemlie v trajao neposredno zvezo. Obenem zahteva sosvet tržaške trgovske in obrtniške zbornice, da se zagotovi državnemu pristanišču trajno neobhodno potrebna nemotena in neovirana možnost razvoja, da se temu avtonomnemu in neposredno državnemu ozemlju Trsta priklopi vse sosedno ozemlie ob obali celega tržaškega zaliva, ki jezikovno in gospodarsko gravitira proti Trstu in zahteva končno, da vsi merodaini faktorji države že sedaj popolnoma iasno proklamirajo svoje stališče napram tržaškemu vprašanju v tem zrni slu
U neodvisno Poljsko.
Politično  poročilo  poljskega poslanca bivšega  ministra  dr. Gtomblnskega v Krakovu.
Poslanec dr. Glombinski, ki smo ga v mesecu avgustu videli tudi v Ljubljani, je izvoljen v Lvovu, a prireja shode tudi izven Lvova, dasi Je cesarski namestnik Huyn odredil, da naj se zabrani zborovanje, kjerkoli bi se prikazal G-'ombinski. Pred kratkim so se vršili shodi v Lvovu, v Kolomeji in Przemvs-lu. v ponedeljek, dne 30. septembra, pa je bil velik shod v mestu Krakovu. Shod je bil zaupen — javni sploh niso dovolieni — a vendar ie bila velika dvorana krakovskega »Sokola« nabito polna Vršil se je pod imenom stranke »Narodnih demokratov«, katerih voditelj je Glombinski, a zastopani so bili vsi krogi, ki mislijo nacionalno - neodvisno (in teh ie ogromna večina, malone vsa publika.
Predsednik zborovanja Je otvpril razpravo s protestom proti varšavskemu Državnemu svetu in proti dunajskemu »Kolu Polskemu« ter izjavil, da bo sodba o njih trda. Nato ie poročal Glombinski o političnem položaju v tem zmlslu: »Stranka Narodnih Demokratov je stranka solidarnosti z narodom, ne solidarnosti s poslanci, ki so izgubili vse vezi z nacionalnim programom. Sedanja vojna je bila začetkom izrecno označena kot vojna germanstva s Slovanstvom in vendir hodi oficijelno »Kolo Polskie« še z Nemci; zato so on in njegovi izstopili iz njega. Nemški cesar Je rekel, da tisti končno zmaga, ki bo imel močnejše živce, a je pozabil, da so živci močni le pri tistem, ki ima čisto vest: ljudje t nečisto vestjo imajo močne živce le toliko časa, dokler morejo pleniti in ropati potem pa pride silna reakcija, uprav kakor pri alkoholikih.
Mnogi politiki pravijo: Svoja gesla lahko pač hranimo v svojih srcih, a da je čas tudi govoriti o njih, ko se vojna obrne ln se približa mirovna konie-renca. 0 Toda: mir se sklene takorekoč v enem hipu. mir se sklepa že par let, t J. p r i pr a v 1 j a se mirovna konferenca že dolgo časa, ln gorje tistemu, ki pride tla nepripravljen, brez svojega čistega programa in brez tistih, ki bi poznali tn zagovarjali ta program. N a konferenci sami bo izgubljen, kdor pride t i a z daleko-sežnimi ideali, ki jih ni že davno pripravil.
Sprejele so se soglasno resolucije. Ki odobravajo politiko poslanca Glpmbin-skega, posebe še poljsko-češko - jugoslovansko t r o -zvezo. Enako se je sprejela rezolucija, s katero se poslancema mesta Krakova, 2id Gross in Zielenewski izreka ostr^ nezaupnica ter se poživljata, da ali naj hodita z narodom ali pa odložita mandat.
Velika manifestacija Cehov.
Praga, 5. oktobra. Danes dopoldne se je vršila seja predsedstva Češkega Svaza na Dunaju pod vtiskom današnjih novih mirovnih predlogov. Sklenjeno je bilo, da se skliče za torek v Prago v« reprezentacijsko hišo veliko zborovanje zastopnikov češkega naroda in gi cer državnikov in deželnih poslancev s Češke, Moravske in Šlezije, članov i sposke   zbornice, ljudskih in naro<* svetov in odborov na Češkem, Mo skem, iz šlezije. iz Dolenje in Gor Avstrije, čeških županov iz teh dež. v zastopnikov Slovakov iz Ogrske, slanec Stančk se je odpelial v Prago
Praga, 5. oktobra. Kakor se čuj tukajšnjih političnih krogih, se povod* za torek sklicane konference čehosi
229. Stev.
.SLOVENSKI tfAKOD" dne 7. oktobra 1918.
vaških narodnih svetov pričakujejo pozornost zbujajoči razglasi, ki se bodo gibali v zmislu zadnjih od Cehov izdanih izjav.
Dunaj* 5. oktobra. Glede na za torek določeno praško narodno zborovanje sta poslanec Stančk in dr. Hruban prosila predsednika poslanske zbornice, naj torkovo sejo državnega zbora preloži. Predsednik je izjavil, da seje ne more prestaviti, ker je že razpisana, vendar pa bo ta seja najbrž samo formalna.
Iz parlamenta.
TORKOVA SEJA POSLANSKE ZBORNICE.
Dunaj, 6. oktobra. Torkovo sejo poslanske zbornice bo vlada otvorila s sporočilom o storjenem mirovnem koraku. Nato bo zbornica najbrže prekinila notranjepolitično debato za tako dolgo, da bo dospel \Vilsonov odgovor. Ce bi pa prišlo proti pričakovanju do notranjepolitične debate, bosta govorila iz Jugoslovanskega kluba poslanca dr. Ry bar in dr. B e n k o v i č. Poslanec dr. R y b a r je vložil predlog zaradi tajnega preganjanja dr. Korošca s strani policijskih in vojaških oblasti. Dr. B e n k o v i č ima ntiino vprašanje zaradi oprostitve stotnika \Volfgansa, ki je umoril desetnika Tušaka.
ZA ABOLICIJO KOTORSKEGA PROCESA.
Dunaj, 5. oktobra. Poslanec Stančk je interveniral dan?s v cesarjevi kabinetni pisarni v zadevi veleizdajniškega procesa v Kotoru. Zahteval je, da se ta proces abolira. ker je za to mnogo več vzrokov, kakor za abolicijo procesa proti poljskim legijonarjem. ki se ie izvršil v Marmaroški Sihoti.
Iz iustienega odseka drž. zbora. Dunaj. 5. oktobra.   Justični odsek se ie bavil   danes   o noenostavljeniu razpravljanja.  Sklenilo se ie odškodovanje zastopnikov ubožnih ter razbremenitev odvetnikov z donustitvijo sodnih uradnikov za   zagovornike. Posl dr. Neumann le predlagal določilo, da naj bo odvetnikom dovoljeno, da se dajo zastopati po kandidatih s substitucij sko pravico.
Nemški blok.
Dunaj, 4. oktobra. V parlamentu se trajno vrše razgovori   med nemškimi voditelji strank o soeijalnodemokratie ni resoluciji   in o   stvori t vi enotnega bloka. Danes popoldne se ie vršil tak razgovor na povabilo podpredsednika gosposke zbornice   kneza Furstenber ga. Ldeležili so se ara tudi člani gosposke zbornice baron Czedik.   dr. Baern reifher, grof Czernin in dr. Grnhmavr, od nemških poslancev pa dr. ^aldner, Kemr.rer, dr. Urban. dr. Svlvcster, dr^ Freis^er in dr. Lansrenhan. Slo je po glavitno za   enotno   postopanje med nemškimi člani gospodske zbornice in nemškimi državnimi poslanci.
Iz gosposke zbornice. Dunaj. 5. oktobra. V gosposki zbor niči ie zborovala danes ustavna stran ka. Nastala ie debata o sedanjem polo žaiu. Grof Czernin je obširno govoril o zadnjih političnih dogodkih ter o mogočih učinkih novega mirovnega koraka osrednjih sil. V ponedeljek bo imela srednja stranka glavno sejo. Nadaljujejo se tudi dogovori zastopnikov ustavne in srednje stranke z zunanjim ministrom grofom Burianom in ministrskim predsednikom Hussarkom.
Vojna  služba katoliških bogoslovcev.
Dunaj. 5. oktobra. Načelniku parlamentarne zveze duhovnikov Stojanu je bilo na njegovo vprašanje na več mestih pojasnjeno, da bodo z B in C klasificiram kandidatie.r bogoslovja odslej prestavljeni v taka mesta, kjer bodo lahko končali svoie bogoslovske študije.
Nemški državni zbor.
Berlin. 5. oktobra. Zbornica ie stala popolnoma pod vtisom novih dogodkov. Prvi so prispeli podkancler v. Paver. in drž. tajnik dr. Solf. Poleg njih ie stal vojni minister v. Stein. ki :orej ni odstopil, ter stari voditelii Grober. Schei-demann in grof Roederu in drugi. Po predsedniku Fehrenbachu ie govorit novi kancler princ Maks Badenski. Govoril je o načelih demokratizacije in podal pri tem nekaj svoiih lastnih nazi-ranj glede mirovne ponudbe. Korak., ki je bil storjen, da ga je storflPv odrešitev Nemčije in vsega sveta kot služabnik tega čudovito hrabrega naroda.«
Gerard o novem nemškem kanclerju.
Amsterdam. 4. oktobra. (Kor. ur.) >Central News< poroča iz Los Ange-4es-t Preišnii poslanik Združenih držav v Berlinu Gerard. izjavlja, da upa. da ima novi državni kancler princ Maks Badenski namen, staviti resnično mirovno ponudbo in smatra prinčevo imenovanje za popolno oreokrenitev dosedanje nemške politike. Vselej, pravi, da je bil mnenja, da bo Nemčija, kadar bo namevala skleniti mir. imenovala za kanclerja ali princa Maksa Badenskega ali pa dr. Solfa.
Z italijanske fronte.
NAŠE  URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. oktobra. (Kor. ur.) Italijansko bojišče. Na benečanski gorski fronti so boji močno oživeli. Južno od Asiaga in na gori Pertica so vdrle sovražne čete v naše prednje črte. V protistuiku smo jih vrgli nazaj. Severovzhodno od Monte Pertica smo iztrgali Italijanom pozicijo Petz, da Izboljšamo svoje tamošnje pozicije. Deli b. h. pp. št 5 so vzeli italijanske obrambne naprave v ljutih bližinskfli bojih ter zavrnili v zavzetih jarkih tri močne protinapade. Poleg velikih krvavih žrtev je utrpel sovražnik Šest častnikov In 170 mož vjetih. Vplenili smo 18 strojnih pušk in mnogo vojnega materijala za jarke. Istočasno so naše patrulje dvignile iz sovražnih pozicij na Cal del Orso vjeis.   ~ -
Balkansko bojišče. Alba^ ni j a. Nobenih večjih bojev. — Srbija. Pri Vranji so zadeti srbski oddelki na naše prednie Čete._šei g. št
Dunaj, 6. oktobra. (Koresp. urad.) Italijansko bojišče. Nikakih večjm bojev. Pri Neumarktu na južnem Tirolskem je bilo pri letalskem napadu Italijanov na taborišče vojnih \ jetnikov ubitih mnogo italijanskih vojnih vjetnikov ter mnogo ranjenih. — Balkansko bojišče. Južno od reke Skumbi boji poslednjih čet. Na srbski fronti smo umaknili naše čete od Vranja nazaj. — Šef generalnega štaba.
(K sobotnemu poročilu.) 1552 m visoki Monte Pertica si dviga v zapadnem delu gorovia med Piavo in Brento. Tik južno - vzhodno od njega se do 1779 m višine dviga gorska skupiua Grap-pa, severno od njega pa stoji 1484 visoki Monte Prassolan, kateremu je vzhodni sosed 1680 m visoki Col deli' Orso. — Srbsko mesto Vr a n j e (tudi Vranja) leži v Stari Srbiji blizu severne meje^Nove Srbije, v dolini reke Morave ter ob železnici Niš - Kumanovo Veles - Solun, približno 100 km južno od Niša. Tukaj so torej srbske čete trčile ob naše voje. Ker poročilo naše voje imenuje predle straže, se zdi, da so naše čete ob meji Stare Srbije zavzele postojanke, da ob njih iz Makedonije na sever prodirajočim Srbom ter njihovim zaveznikom zastavijo pot. Torej se utegnejo ondi razviti večji boji.
Napadi z bombami na italijanska letališča. Iz vojnoporoče-valskega stana 5. oktobra: Deli bojne letalske skupine šeste armade (letalski stotniji 2&—65) so obložili zadnje dni meseca septembra iz neznatne višine z bombami nad 5 ton letališča Povegliano, Valcago in Ca-reano. Istotako so vrgli bombe tudi na kolodvor Monte Belluna, kjer Je bil te dneve živahnejši promet. Požari na omenjenih letališčih so p ukazali odličen uspeh. Istotako so obstreljevali sprednje sovražne tete med Nervezo in Cazo Campaniole s strojnimi puškami in so metali nanje bombe z učinkom. \z sovražnih Jarkov so odnesli številne ranjence in mrtve, kakor poročajo opazovalci. Sovražna zračna obramba je bila izredno močna. Štiri letala so se vrnila sestreljena. Ponoči je prišlo do zračnih bojev. Izdubili nismo nobenega letala.
Italijansko boiišče zopet
oživelo. Iz voiaškefira razmotri vari ia 5. oktobra: Zvišano dolovanie Italijanov na naši jugozapadni fronti ie gotovo v zve/i z domnevo, da smo od tam vzeli znatne skupine voiaštva in jih poslali na orijontno fronto. V benečan-skem gorovju imajo Italijani le šo par tednov za večja podietia na razpolago. Pričakujoč sovražno ofenzivo smo včeraj s r>05rr-<Vnim sunkom nekoijko pomaknili naprej svoio pozicijo pa važnem in mnogo oboi>vanem odseku liri-ba Pertice in rako zbo'iš.ili svoj taktični položaj, katerega pomen je razviden iz silnih italijanskih protinapadov.
Boi na novi i u s o v z h c d n i fronti. Iz vojaškega razmoi rivania 5. oktobra: Na balkanski fronti se je izvršil prvi spopad naših na makedonsko fronto koraiTftioč-ih vet s prvimi skupinami aliirane armade. Pri Vranji na stan srbski meji. kjer »e prične cesta in železnica iz Moravske doline na visoko planoto Kumanovo. smo odbili srbske oddelke, ki so hoteli prodirati nizdol Morave. Tako ie bil otvorjen boj na novi jugovzhodni fromi
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
4. oktobra. V Judikariji so prisilile naše patrulje koncem doline Ada-ne in na jugozanndnom pobočju hriba Nozzola sovražnika, da se ie umaknil iz svoiih izpostavi jenih pozicij. Davi so udrle v okolišu Grap De iurišaioče čete s drznim sunkom v snvr?žnc i arke na vrhu hriba Pertice. so nrovzročile sovražni posadki težke izgubo in viele 30 mož. V dolini Danoe in pri Koviju so bile sovražne straže razpršene. Živahen običajen artiljerijski ogoni v dolini Astico. na nsiaški vi-oki plpnoti •in ob Plavi. Veliko obojestransko zračno delovanje. Tri =;ovrn/n>! letala so bila zbita.
ITALIJANSKO  URADNO POPPCfLO.
5. oktobra. Lokajno boino delovanje ie oživelo zopet včerai na ray.r>;h odsekih groske fronte v zoni Tonala. Jugovzhodno Punte Oavallo ie presenetil eden naših orl-jclkov malo sovražno stražo, jo uničil in vzel s sobot nekaj preostalih. Xa Do.^su Ca sini. iusro-vzhodno Rive. ie bila sovražna iur^sa-joča baterija, ki se je bližala nn-im črtam, z ročnimi granatami po^rojma v bes. Na asiaški visoki planoti so vdrli angleški oddelki po kratki artiljorii«=l:i pripravi v sovražne jarke, so porušili obrambne naprave in razpršili posadke ter vieli 150 mož. med temi 4 oficirie in vlenili 3 siroine puške. V pokrajini severno Grappe ie sovražnik j zvrti 1 v varstvu močnega bombardiranja napad na fronti koncem doline Stizzona pri hribu Solarolo. Bil ie odbit na vsej citL, izvzemši nri Malji v* dolini Poz. kjer se mu ie posrečilo, sicer, z velikimi izgubami, da se ie ustalil no neki naši izpostavljeni mali postojanki. Pri našem nenadnem napadu na hrib Pertica smo vplenili 7 strojnih pušk. Tekom zadri "ih 24 ur živahno letalsko delovanje Letala in zračne ladje so bombardirale učinkovito sovražna prehranjevalna središča in neko letališče. Tekom številnih zračnih bojev smo zbili 4 aparate.
Romunija omahufe.
Rotterdam. 2. oktobra. »Evening Standard« izve iz romunskega vira, da je jako verjetno, da se bo romunska armada zopet Udeležila vojne. V mirovnih pogojih zahtevana demobilizacija Je bila izvršena samo deloma Romunska vlada razpolaga v Moldaviji, Id ni od Nemcev zasedena, čez osem Infanterijskih divizij z artiljerijo. Poroča se dalje, da so romunski ministri ustavili med seboj vsa nasprotja, da se ustanovi enotna politična fronta.
Monakovo, 5. oktobra. Romunska vlada Je dala izraza želji, da se uvedejo razgovori o novi rešitvi dobrttdškega vprašanja. ' i *^ Bukarešta. 3. oktobra. (Kot. urad.) Romunska zbornica je izrekla s 85 glasovi proti 1 glasu aretacijo bivšega poljedelskega ministra Constantinesca iz i—v.:—i- 3raijajja>
src
Umikanje Nemcev na Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Beroiin, 5. oktobra. (Kor. urad.) Z a-padn o'bojišče. Skupina gim. Rup-rehta. Na Flandrskem smo zavrnili nove sovražne napade na Hooglede in Rousselaere. Sovražnik je sledil proti našim črtam vzhodno od Armentieresa preko gozda Grenier, Fournesa, Win-g&sa ter preko železnice vzhodno od l.ensa. Pred Cambralem ie artiljerijsko delovanje včasih oživelo. — Skur-ina Ko. v. Bonna. Angleži so na obeh straneh Le Cateleta nadaljevali svoje moćne napade ter zavzeli Le Catelet. Višine severno in vzhodno od mesta sme držali. Sovražnika, ki |e vdrl v Beaurevoir, smo v protisunku zopet vrgli ven. Severno od St. Gueatuia so napadli Francozi med Seouehartom in iViorcourtom. V LezdinbU in Morcourtu se je sovražnik ustalil, Lezdins smo zopet zavzeli. Na ostali fronti južno od St. Ouentina so se ponesrečili sovražni napadi pred našimi črtami. — Skupina nemškega ce-sarjeviča in generala v. Oallvvitza. Francozi in Italijani so v delnih sunkih in v enotno vodenem napadu zopet napadli nase pozicije na višinskem hrbtu in ob pobočl'h Chemiu dos Damesa ;n ob Akni. Šlezvig- - holsteitiski in vviir-temberški polki so odbili napad. Pred ironto ob Aisni in ob kanali! zelo živahno izviano delovanj;-. Vzhodno od 'iisa s:no predpreteklo noč neopa-> od sovr^'nlka zapasišli naše prednje pozfcH i med Prunavem in Ste. Ma-rki Py ter se umaknili v boli zadat ležeče črte. Sovražntk ie sledil včeraj zt;.trai preko Dontriena in St..Souplcta. Na bojišču v Champagni smo v protinapadu zopet zavzeli v posesti sovražnika ostali del višin severozapadno od Soinine Py. Po silnem cgnjenem pri-pravljc:s;ii je sovražnik naoade! na obeh straneh ceste Iz Som me Py preti severu na široki fronti. S težkimi izgubami za sovražnika so se nicgcvi napadi ponesrečili. Na obeh straneh Aisiic artiljerijski boj brez infanterijskega delovanja. Med Argoni in Moso so Amerikanci včerai brez uspeha napadali. V Argoiilh in na vzhodnem robu gozda ie vvuTtemberško domobranstvo zavrnilo večkratne sovražne napade. Vzhodno od Alre te orodrl sovražnik do višin pri £xermontt!. Krai, ki smo ga z?časno iz-gnbifi, smo zopet zavzeli. Na cbeh straneh Ggsnesa so zavrr.il* badonski, alza-Stio-lorensk* in vvestialsk! polki vsak nasad pred svojimi pozicijami. Zlasti silni so bili ameriški napadi, ki so Hli namenen! na ober» straneh ceste Mont-faucon - Bantheville in prot? gozdni no-Trrai:ni južno od Cunela. K*er jQsovra2-nik začasao v naše črte. ie n2Š ćakoIšnU cf^'ZiiJfcsri vrgeT sumi \mz~ rlknnci so pri včeraišniUi bolih v izredno velil:! meri poslali v boj ck'^pn"ke, artiljerijo in pehoto. Krvave, izgube Amerkancvv so bile silno velike. ZaJ-n?a dva dneva smoV.bHi €5 sovražnih letat — v. Ludendorff.
.   Eerolin, 6. oktobra.   (Koresp. ur.) Zapadno  bojišče.  Skupina grm. Ruoreh ta.   Na   Flandrskem   in pred Cambraijem miren   dan.  Na mnogih točkah   fronte   izvidno   delovanje. — Skupina   go. v. Bonna. Predpreteklo noč smo opustili   pozicijski   lok med Crevecurom in Beaurevoirom ob kanalu v črti   Banteux - Le Catelet ter smo tam stoječe čete umaknili na bolj zadaj ležeče pozicije. Angleži in Francozi so nadaljevali svoje napade med Le Cateletom in severno od St. Oue?!-tina.   Beaurevoir ?n Montbrebasn sta ostala v njihovi roki.   Na ostali fronti so se niih napndi pcresrečili pred našim! črtami. V boiih pri Beaurevoiru so ie nosebno   od1?kovaf   res. pesoolk 56 pod vodstvom poveljnika mj. v. Lob-beeka. — Skupina  nemškega cesarje-Zavmilj  crro   ponovne napade Francozov in Ttaliianov ni'Chemin des Dames.  Nadaljevaje   dne  3. oktobra pričeto premikanje vzhodno od Keiniša in po obeh   straneh   Suippe, smo predzadnjo noč izpraznili   tudi svoje pozicije na Brimontu  in  pri Benyiu ter se vrnili v zadal ležeče črte. Sovražnik je sledil tekom   dneva. Stali smo z njim v bojnem stiku ob SmppL na obeh straneh ceste  Refms - New-chate! pri Lava*mesu, Epojeu in Pont Vaverger  ter ob A mi.  Med  cesto iz Som me Py proti severu !n vzhodno od Liryjfa so Francozi in Amerikanci iznova napadli z močnimi   silami. Po težkih bojHftsrao obdržali svoje pozicije. We$rffalski pe^polk št. 55 in za-padnopruski pešpolk št. 149 sta se pri tem posebno odlikovala.   Divizija št. 199   je večkrat   zavrnila v 15 valovih proti višinam Liry jurišajočega sovražnika.   Poročnik   Markok s stotnijami pešpolka št. 357 se ie posebno odlikoval pri obrambi sovražnika. Sovražnik je imel tu zelo težke izgube. Delni sovražni napadi na zapadnem robu Argo-nov se se ponesrečili. — Skupina gen. v. Galhvitz.   Med Argoni in Moso je nadaljeval   Amerikanec   svoje močne napade. Vzhodno od Exermonta se mu je posrečilo prodreti do gozdnih višin, nekako 1 km severno od  tega kraja. Tu so se ponesrečili   njegovi v popoldanskih urah nanovo izvršeni napadi. Na cesti,   ki vodi od Charpentryja na I^omagne so se zopet popolnoma zrušili napadi pred črtami alzasko - loren-skih in vestfafskfh polkov. Bolj vzhodno je vdrl sovražnik v gozd Fay. SIcer smo ga zavrnili. Sestrelili smo 37 sovražnih letal in 2 privezna balona, poleg tega smo tekom bitke sestrelili od sovražnega    letalskega   oddelka nad Pfalce 5 letal.
Jugo - vzhodno bojišče. Naše doslej v okviru bolgarskem armade bojujoče se četo smo odpoklical! in
korakajo v svoja zbiralijča. Svojim na f uje stavljenim zahtevam so popolnoma ] odgovarjale   in   so   dosegle odlične uspehe.
Azijsko bojišče. V Palestini na strani naših zvestih turških zavez-nikov bojujoči se nemški bataljoni so se morali v družbi s slabotnimi turškimi silami umakniti veliki soražni premoči in se vračajo čez Damask v severno smer. — v. Ludendorif.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin. 6. oktobra. Delni boji severno od S t. Guentina in v Champagni. Med Argoni in Moso smo zavrnili silne napade Amerikance v.
(K sobotnemu poročilu.) Vas. Bo is Grenier leži 3 km južno od Armentieresa. ki so ga Nemci izpraznili pred par dnevi, vas Fourncs leži dobrih 5 km južno od prej imenovanega kraja, vas W i n g 1 e s pa 10 km še niže doli proti iugu. Sovražnik se torej pomika za Nemci na vzhod in je, kakor javljajo na-sprotniška poročila, že dospel do pol pota med Armentieresom in trdnjavo Lille, niže doli pa je n. pr. pri VVinglesu. Že dosegel ondi na sever potekajoči pretok, ki je v do- 1 kajšnjih vijugah speljan od Scarpe (ki teče skozi Arras) pa do reke Denle (ki - teče mimo Lilla). — Železnica, ki jo omenja poročilo, veže Lens z Lillom in poteka vedno v bližini pravkar označenega pretoka. — Pri C a t e 1 e t u (severno od St. Ouen-tina) so torej boji potekli tigodno za sovražnika. Londonsko poročilo od 4. oktobra je vedelo povedatida se je Angležem severno od St. Ouentina na osem kilometrov Široki fronti posrečilo predreti zadnjo črto ondukajšnje^a odseka »Hindenburgovc črte«, berlinski \Volffov urad pa, ki mu je poverjeno objavljanje uradnih obvestil, zatrjuje v brzojavki z dne 3. oktobra iz Berlina, da -Hindenburgovke« sploh nikoli nikjer ni bilo razen v domišljiji entente, ki govo-
" riči o njej, da bi se njeni uspehi zdeli tem sijajnejši. Pač pa je bil dal Hindenburg spomladi 1917 zgraditi obrambni sistem, ki pa nikakor nima značaja enotne črte, ampak ie izvršen famo mestoma. Ali je »Hin-denburgovka« prebita, ali Je sploh ni. je končn vseen: deistvo je, da so Angleži severno od St. Ouentina čez pretok, pred katerim so b?lc potekale nemške obrambne črte, prodrli na vzhod za povprečno 5 km in se mosli pridružiti četam, ki so bile na vzhod prikorakale čez osvojeni St. Ouen-tin. — Vas M o r c o v r t leži pičle 4 km severo - vzhodno od St. Ouentina In Je prav tako kakor 6 km više proti severu ležeča vas Sequeha:t pre?la v francoske roke. — Vzhodno od R e i m s a so Nemci svojo fronto preložili na sever. Kakor smo pripomnili v sobotni legendi, Je bila nemška bojna črta v tem odseka v varstvu reke Suippes izbočena proti jugu, kjer se je dotikala svoj čas tolikokrat imenovane Stare rimske ceste Ker pa so Francozi vzhodno od te reke Suippes v šampanjskem kotu prodrli že blizu do mesta Vou-ziers, torej precej visoko na sever, je bilo očito, da se Nemci v svojih dosedanjih črtah ne bodo mogli držati, ampak se bGdo morali umakniti za toliko, da se njihova bojna črta kolikor mogoče vzravna. — Vas P r u n a y leži pol kilometra severno od reke Vesle in 1 km južno od Stare rimske ceste. 10 km Južno - vzhodno od Reimsa, vas S t Marie a Py pa dobre 3 km zapadno od velike ceste, ki teče od juga proti severu skozi 4 km oddaljeno vas S o m m e P y. — Vas   D o n t r i e n  leži   ob reki
j Suippes zapadno od Somme Pyja, vas S t S o u p l e t pa dobre 3 km vzhodno od Dontriena. — Vas Exermont leži par kilometrov severo - vzhodno od Apremon-ta na desnem bregu reke A i r e, ki teče ob vzhodnem vznožju Argonov. — Vas G e s-r e s leži 5 km že boli proti severo-vzhodu blizu velike ceste Varcnnes - Dun sur Meu-sfe — Vas Bantheville leži ob isti cesti 6 km više proti severu, dočim leži M o n t i a u c o n južno - vzhodno od Ges-nesa. Vasica C u r. e 1 leži r^" kilometrov južno - vzhodno od Banthevilla.
,(K - n e d e U s k e tn^i p o r o'č 11 u.) Vas Crevecour leži 7 km južno od Cambraija ob Fskautškem kanalu, ki se tu-ka i zaoogne proti zanadu, dočlm je do tukaj od St Ouentina sem potekal v severni smeri, vas Beaurevoir pa 6 km vzhodno od Le Cateleta. Poročilo pravi, da so Nemci svojo črto, ki je bila med tema vasema zlasti v odseku od Le Cateleta pa do 7 km severo - zapadno od tega trga ležeče vasi Banteux precej močno vzbo-čena proti zapadu in potemtakem, nudila Angležem možnost da zajamejo v loku stoječe čete, preložiti na vzhod. Ker je imenovan kraj Beaurevoir, je očito, da so Nemci svojo črto preložili na vzhod za toliko, da se more spojtfi s črto, potekajočo vzhodno od St Ouentina, ne da bi ob spo-ji^ču nastal kot. Le Catelet je prešel v nasprotnikove roke. prav tako vas M o n t-b r e h a i n, ki so jo sovražniki pred par dnevi že imeli, pa so jim jo Nemci zopet
vzeli. Montbrehain lei 8 km vzhodno od Bellenglise (ki leži ob pretoku). Torej so se Nemci na vzhod umaknili vsaj za 8 km. — Vas in trdnjavica B r i m'o n t ležita 7 km severno od Reimsa ob veliki cesti v trg N e u f c h a t e 1, ki leži severno od Reimsa ob reki Aisnfe. — Vas B e r r u leži - 7 km severo - vzhodno od Reimsa ob isti k reki Suinpes držeči cesti, kjer ležita tudi Epoye in Pont Faverger, od katerih leži poslednfeimenovana ob reki, od Reimsa oddaljena 17 km., — Vas Lavan-n e s leži sredi med Brimontom In Pont Favergerom. — Potok A r n e s priteka od vzhoda, od že imenovane vasi St. Etienne, in se pri vasi Betheniville, torej koma! 3 kilometre vzhodno od Pont Favergera, izliva v reko Suippes. Potemtakem so se Nemci pri Reimsu na sever umakrili za toliko, da stoje cb reki Suippes, oziroma ob potoku Arnes. Suippes se severo - zapadno od Reimsa izliva v AIsno. Nemci so zadnji čas na s.-z. od Reimsa stali ob kan. Alsne-Vesle. Ker so se sedaj umaknili do Sudppe, ni dvoma, da opuste svojo kanalsko črto in jo, če je že niso, prelože proti severu tako. da poteče njihova fronta poslej ob Aisni do tja, kjer se vanjo izliva Suippes, potem ob Suippi in ob potoku Arnes in v nadaljnjem naravnost proti strugi gornje Aisne. — Vas Exermont leži par kilometrov severo - vzhodno od Aoremonta, vas Ch a r p e n t r y Da dobre 3 km severno od mesta Varennes ob vzhodnih Argon ih. tik velike ceste, ki drži iz Varenne-sa na sever, teče skozi vas R o m a g n e in se malo više gori zauogne proti vzhodu, da doseže mesto Dun ob Mozl. — Gozdič B o y s d u F a y * stoji tik vzhodno od 1
včeraj* imenovanega   gozdiča   B o 1 s de
C u n e l, 8 km južno - zapadno od mesta Dun sur Meuse.
FRANCOSKO  URADNO POROČILO.
2. oktobra zvečer. Nemce smo popolnoma pregnali iz St. Quentina. Kliub protinapadom drže Francozi tudi predmestje d' Isle. Na fronti severno odVesle razširjajo Francozi svoje uspehe. Vzeli so Boucv, Guvencourt, Bonf-fingrneoreuai. Viliere Franqueux, Cau-rov ter prodirajo proti iužnemu robu Cormicvja in Loivra. Južno od tega kraja so dospeli Francozi na zapadni breg kanala do La Neuvilla ter so zavzeli Courev. V Champagni so izboljšali Francozi tekom popoldneva svoje nozicije jugovzhodno od Orfeuila ter se ustalili na višinah južno od Mon-thoisa.
3. oktobra. Severno od St, Ouentina so se Francozi dejansko udeležili silnih boiev. Polastili so se Charduna Verta in južno od Seoueharta raznih močnih pozicij. Bolj proti iugu 60 ee ustalili v Lesdinsu in so vzeli Mor-court. Vemci so izv^Mi večkrat silne protinapade. Vse smo preprečili ter so imeli le težke izgube. Vieli smo med 400 mož, vplenili 4 težke topove, med niimi dva topa kalibra 21 om. V Champagni so francosko - ameriške čete čez dan dobro napredovalo. Izpolnili po svoje včerajšnje uspehe. Na leven krilu so napredovali za več kot 4 km do severno od Auberiva, 8 km severne od Somme Pv in severno od vasi Vau-deatOL Dontin, St. Souplet ter o l gozdor pri Grand Beloisu. Boli nroti vzhodu so dospeli do okolice St. Etienna in Ar-nesa ter se ustalili na ,visoki planoti pri Orfeuilu. Vas tega imena smo zavzeli. Francozi so opustili Challcran-ge. ki ga sedaj nima nobeden, ker leži v silnem ognju obeh artilierij.
ANGLEŠKO  URADNO POROČILO.
3. oktobra. Napredovanje zaveznikov v Flandriii ter pred Cambraiern in St. Quentinoin, kakor tudi težke izgube, ki so iih utrpele sovražnikove čete pri svojih poskusih ustavljati se uspešnim napadom zaveznikov, so prisilile sovražnika, da ie umaknil v obsežni meri evoje črte. Od Lensa do Armentieresa izpraznjuje sovražnik svoje skrbno izgrajene postojanke, ki jih ie bil držal od pričetka vojne f strelskih jarkih in doslej branil s skrajno odločnostjo. To gibanie, ki ni bilo nepričakovano, zasleduiejo naše čete. ki so v stalnem stiku z nemškimi zadnjimi stražami, jim prizadevajo mnogo izgub in napravIjajo vjernike, s vso odločnostjo.
Na tej fronti smo v splošnem že dosegli črto. ki poteka preko Cite - St. Auguste - Douvrin, pokrajina vzhodno La Bassee in vzhodno od Aubersa ter zapadno od Bois - Grenier. Naše napredovanje se še vrši. Včeraj zvečer je napadel sovražnik naše postojanke severno od Cambraiia. Bil je odbit in "pri tem pustil vi etnike v naših rokah. Danes zjutraj so ponovile naše čete svoie napade severno St. Ouentina.
3. oktobra zvečer. Angleži in Škoti so zopet zavzeli Sequebart. An-eleži so zavzeli Romicourt, Wianconrt, Gouv. Le Catelet in Armentieres.
AMERIŠKO  URADNO POROČILO.
4 oktobra zvečer. Krajevni boji so se vršili danes v pokrajini pri/ Neaurevoiru. severno od Juva in iužno od Cambraia. Naše čete so napredovale. V odsekih pri Lens u in Armentiere-su se sovražnik še vedno umika. Naše prednje čete so dospele do Vavrina. Er-quinghema in zapadno od Hauboudina. 9., 29. in 3G. divizija so od 29. m m. prodrle nad 9 milj ter so pomagale pri vjetju 4000 mož in vplenitvi 100 topov. *
Bolgarija po odpadu.
BOLGARSKO SOBRANJE ODOBRAVA KORAK VLADE.
Sofija, 4. oktobra. (Kor. urad.) Seja
bolgarskega sobrania, ki je trajala nič manj kakor pet ur in v kateri so po vrst: govorili zastopniki vseh parlamentarnih frakcij, nakar je podal ministrski predsednik od njega zahtevane izjave in pojasnila, se je končala s soglasnim sprejetjem te resolucije. Ko so slišali ministrskega predsednika ter izvedeli za vzroke, ki so dovedli do sklepa premirja z ententnim državami, odobrava narodno sobranje nastop vlade ter prehaja na dnevni red.
Sofija. 4. oktobra. fKor. urad.') V razmotrivanjih ministrskega predsednika Malinova v* današnii seji sobranja pravi ta med drugim: Nam vsem ie poznana dalekosežnost nesreče, ki je pravkar zadela našo domovino in globoko obžnlujemo to nezgodo. Vemo pa tudi. da je to nesrečo v pretežni meri pripisati dejstvu, da od svoiih zaveznikov nismo pravočasno dobili pomoči. Pa storjeno je storjeno in sedaj je treba držati se sedanjosti in misliti na bodočnost in kolikor mogoče zopet popraviti narodno katastrofo. Moji tovariši in jaz bi imeli poln vzrok, da se razgovorimo javno, v tem slučaju pa bomo, kakor vselej zapostavili osebne interese narodnim. Predlagam tajno sejo, kjer pOKtm poročilo. Predlog ie bil sprejet. — Sobranie ie bilo nato preloženo do 15. oktobra, ko se prične redno parlamentarno zasedanje.
Odpoved kralja Ferdinanda.
Berolin, 5. oktobra. Po poročilu ruskega oddelka entetne pisarne v Parizu od 12. aprila 1917, je skušal kralj priti v stik z entento, zlasti z Angleško in z Ameriko. Poročilo ruskega pooblaščenca v Parizu, pravi nato: Ferdinand je pripravljen na vse, da ostane prestol njemu in njegovi dinastiji. Ententa, t j. Rusija in zavezniki, ne smejo z Bolgarijo ravnati s preveliko postrežnostjo, treba bo obstati na kraljev! odpovedi prestola, njemu pa je dati možnost, da reši svoie premoženje in mu nakloniti tudi druge materijalne ugodnosti.
Bivši kralj Ferdinand ob odhodu.
Budimpešta, 5. oktobra. Kralj Ferdinand ie na budapeštauskern kolodvoru  sprejel   bolgarskega generalnega konzula Stojanoviča in mu povedal, di se soda\ po 82Ietnera vladanju vozi jshm vlakom nazaj kot navaden drž»\ lian. Posvetiti se   namerava botaniki Vse obdolžirve, kakor da bi igral dv rezno vlogo, a? nereaiuaie. OdgflOH^al
sem se, ker narod volne ne mara y*& in
so v Sofiji nastali nemiri.
Manifest kralja Borisa.
Sofija, 4. oktobra. (Kor. urad.) V manifestni na bolgarski narod pravi kralj, da zaseda bolgarski prestol kot Boris III. Rojen na lepi bolgarski zemlji, dete pravoslavne vere, prožet demokratičnega duha. je vsekdar dobil dobro in slabo usodo svojega naroda. Kralj obljublja, da se bo strogo držal ustave ter zvesto in zamozatajevalno služil narodu.
Pogoji bolgarskega premirja.
Ženeva, 4. oktobra. Francosko časopisje še ne sme objaviti pogojev premirja z Bolgarsko zlasti zato ne, ker s>e noče priznati, da je ententa zahtevala od Bolgarske, da se bojuje proti nekdanjim zaveznikom.
Prodiranje na Budim* peSto in Carigrad?
ITALIJANSKO PORODILO* IZ MAKEDONIJE.
4. oktobra. Na vsej .fronti med moriom in gorovjem Tamonico so naše čelo 3. t. m. prodirale dalje. Na levem krilu je prekoračila ena kolona Seme-nico in ie hitro prispela po ravnini Ma-zakji do Ljusane. važnega sovražnikovega središča. Na desnem krilu je zasedla druga kolona Berat in ie prodirala v smeri na Elbasan ob Devoliju.
5. oktobra. Dne 3. t. m. so se pričele bolgarske čete nasproti našim pozicijam pri Sopu na cesti Bitolj - Kiče-vo udaiuti. Dosedaj smo našteli 192 častnikov med njimi dva brigadna poveljnika in dva polkovna poveljnika ter 72S1 vojakov. V zaznamku plena imamo 8 topov. 70 strojnih oušk, 8 metal bomb in mnogo vozil, konj in drugega materijala.
FRANCOSKO  URADNO TOROClLO IZ MAKEDONIJE.
t5. oktobra. Zavezniki so prisilili v Albaniji Avstrijce, da so se umaknili na cesti od Elbasana preko potoka Skumbija in Langaice. Sovražnik se je umaknil tudi preko Dibre.
SRBSKO   URADNO POROĆILO. 5. oktobra.   Srbi so vrgli avstro-ogrska in nemška ojačenja na staro srbsko-turško mejo ter vjeli 100 mož.
Italijansko brodovje napadlo Drafc.
Dunaj. o. oktobra. Ime 2. oktobra ie veliko italijansko brodovje napadlo jPrne. bile so štiri oklopnice. Štiri kri-žnrke in 20 tornedovk, ki so obstreljevale mesto. Bkoda ie neznatna. Naš podmorski čoln. D 31 ie torpedira 1 italijansko križarko. ki se je potopila.
Proti Budimpešti?
Dunaj, 6. oktobra. >Neues Wiener J.< poroča iz Berolina: Franco-ki general na Balkanu Franchet d' Esperev se je izrazil napram poročevalcu milan-ega >Secola<: Naše armade, ki so že končale svoje operacije napram Bolgarski, bodo sedaj nastopile proti Avstro - Ogrski z isTo silo in z istim upanjem na uspeh. Korakali bomo sedaj proti Budimpešti. Naše rezerve so nedotaknjene. Francozi se vesele, da morejo biti deležni slave srbskih vojakov.
Ententa koraka proti Carigradu.
Dunaj. 7. oktobra. Iz Soluna poročajo, da je vrhovni poveljnik ententntti čet v Mokedoniii izjavil neki deputaciji solunskega prebivalstva, da bo ententa v najkrajšem ča^u izvršila moren sunek proti Carigradu.
Dunaj, 7. oktobra. >Telegrafen-kompanie< poroča iz Coriha: Zatrjuje se. da se bodo bolgarske čete v zvezi z ententnimi četami brez prejšnje vojne napovedi bojevale proti Turčiji. Med Sofijo in Londonom se vrše na direktni brzojavni progi živahni razgovori.
Grki v Seresu in Demirhisarju.
Pariz. 4. oktobra. (Kor. urad.) >Agence Havas< poroča iz Soluna: Grške čete BO ob navdušenju prebivalstva zasedle Seres in Demirhisar.
Curih, 4. oktobra. Švicarski listi poročajo, da se med bolgarsko in grško vlado vrše tajna posvetovanja, kakšno skupno stališče naj zavzameta obe državi proti Turčiji.
Napad na generalnega guvernerja v Belgradu. Belgrad, 5. oktobra. fKor. urad.) Dne S. t. m. zvečer je bil na vojaškega generalnega guvernerja go. barona Rhemena nameravan naoad. Neka 25-letna Belgraičanka po imenu Leposava Vosinovičeva je gen. guvernerju pred njegovo palačo izročila prošnjo in držala v roki nabit samokres. Razorožili so jo še preden je mogla rabiti orožje in izročil policiji. Kakor ie dognano, gre za v močno histerično nosečo žensko, zasledovano zaradi javne motitve miru,
Poraz Torkov u Palestini.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad. 3. oktobra. Na palestinski fronti ic mir. Sovražnik doslej ni napredoval čez Damask.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO IZ PALESTINE. 1. oktobra. Dne 29. septembra smo s svojo konjenico in oklopniki napredovali proti ozemlju severno od erte jezero Tiberias - Deraa. Močen turški oddelek z doli turških garnizil ob Hedžaški železnici med Anzanom in Manom se je pri Zizi 17H mili južno od Aniana udal. Lastni poveljnik je izjavil, da šteje ta oddelek 101000 mož. Je to del drugega armadnega zbora turske armade.
London. 2. oktobra. Naše čete so zasedle Damask 1 oktobra ob 6. zjutraj. Viele so 17.000 mož.
5. oktobra. Položaj se ni izpreme-nil. Severno in zapadno od Damska le vjela naša konjenica na izvidih nad 15.000 mož. Od pri četka operacij v noči 18. sekptembra je bilo vjetih nad 71.000 mož ter vplenlenih 350 topov. Poleg tega Je vjela armada arabskega kralja rrusseina kakih 8000 mož. Vjeti so tudi poveljniki 16., 19„ 24. in 53. turške divizije, ostanek garnlzije v M adu ia nemške in avstro - ogrske čete,
Razmere na Ruskem.
Ententa Ea prevrat v Ra&JJi
Stockaoim. 4. oktobra, V širokih krogih Rusije vlada prepričanje, da hoče • teata vreči revolucijo ia zopet uvesti monarhijo, da tako resi v Rusiji naložen denar.
Stockholm, 4. oktobra. >Sevemaia Komuna« poroča, da je angleška vlada sklenila v najkrajšem času uničiti boll-seviški režim in zasesti Veliko Rusijo za več let.
Moskva, d. oktobra. »Orenburški Kraj« priobčuje nastopno uradno izjavo japonskega ministrskega predsednika o vmešavanju v Rusijo: V Sibiriji vlada sama zmešnjava, sklenili smo jo rešiti. Naše čete prihajajo v Sibirijo, da skupno delujejo z zavezniki. Vojskujejo se skupno z njimi ta s Čeho - Slovaki. Ža obuovo reda v sedanji vojni ima Japonska posebno misijo na Vzhodu. Najprej moramo rešiti Sibirijo, nato pa Rusijo. Ne nameravamo se pa vmešavati v ruske zadeve. Vrhovno poveljstvo nad sibirsko armado je bilo izročeno Japonski. Država čuti pomen tega dejstva. Izjavljam v njenem imenu, da sedanja ekspedicija nima nikakršnih zavojevalnih namenov.
Vladlvostok, 5. oktobra. (Koresp. ur.) Zastopnik italijanske vlade v Sibiriji poroča v proklamaciji, da ie Italija poslala v Sibirijo dva bataljona, ki naj nastopata skupno s čeho - Slovaki Z Rusijo v prijateljski hodnošajih živeča Italija izjavlja potom svoje vlade, da se ne bo vmešavala v notranje ruske zadeve In da bo vedno respektirala nedelieno teritorijalno integriteto dežele.
Rusija za razveljavljeni« brest - litovskega miru.
BeroMn, 5. oktobra. Danes ponoči Je dospela semkaj nota sovjetske vlade, ki pravi, da upa, da naj Nemčija tudi od svoje strani smatra svoječasno brestovsko pogodbo za neveljavno. Iz . Berlina bodo odgovorili, da nimajo nič proti temu, da se vzhodno vprašanje reši na kaki splošni konferenci. Obenem bo pa Nemčija prosila rusko vlado, da naj gospodarska vprašanja fz te pogodbe do splošne ureditve pusti v veljavi.
Nemci zapuščajo Rusijo.
Kijev. 3. oktobra. (Kor. urad.) Nemške čete zapuste gubernije Mohilev in Minsk. Odsek v Kiievu se mudečih članov ruskih zakonodajnih korporacij, v katerem so grof Bobrinskij. Iskri-skii, Moller - Zakomelskij, Miljukov in Subinskij, je izročil hetmanu spomenico o usodi prebivalstva v teh nokraiinr>h ter prosi, da nai se varuje življenje in imetje prebivalstva.
Iz Ukrajine.
Kllev. 4. oktobra. tKoresp. ur.) Ukra-itnska mirovna delegacija Je odklonila zahtevo ruske delegacije glede ugotovitve, v koliko Je brest - litovski mir obvezen z ozirom na meje tudi za Ukrajino. Ukrajinski delegati so zahtevali, da so posvetovanja o meji takoj prično. Odgovor Rusije se pričakuje do 7. oktobra. Isti dan so se pričela pogajanja med Ukrajino In Romunsko. Plemstvo in posestniki gubernije Mohllev so zahtevali oriklopitev Bele Rusije Ukrajini. Nemški krogi dementirajo vest o odpoklicu nemških čet Iz Ukrajine.
Laži o Čeho - Slovakih. Dunaj, 6. oktobra. »Reichspostc prinaša v hujskajočem članku vesti o Čeho-Slovakih, ki so bile v soboto konfiscirane, a v nedeljo pripuščene. List pravi, da je bil načelnikov namestnik katoliškega Schul-vereina dr. Friderik Schwarz vjet v Sibiriji in da je bil skupaj s 15 zdravniki in 500 Častniki od Čeho - Slovaki na krut način umorjen. Enemu častniku se je posrečilo uiti in priti na Dunaj. i
Ruski teror. Dunaj, 6. oktobra. Iz Kijeva poročajo: Na ukaz sovjetske republike so bili ustreljeni bivši finančni minister Kokovcev, bivši trgovinski minister Šahovskoj In bivši petrograjski gubernator.
Angleški poslanik v Moskvi po prekem sodu ustreljen.
Stockholm, 5. oktobra. Angleški poslanik Lockhardt je predsedniku Izredne preiskovalne komisije v Moskvi priznal, da Je hotel uprizoriti vstajo proti sovjetski republiki. Prihodnji dan Je bil po odredbi komisarja za pobijanje protlrevolucije po prekem sodu v Moskvi ustreljen, kar je med Angležf.ki žive v Moskvl.povzočilo paniko.
Usoda carske rodbine. S\ockholm. 5. oktobra. Sovjetska vlada je izdala Izjavo, v kateri pravi, da carjeva rodbina živi In da se nahaja na nekem skrivnem kraju, kjer se sedaj v bližini vrše hudi boji, da torej sedaj potovanje v inozemstvo nI mogoče.
Poljska kriza.
Varšava, 5. oktobra. Glasom poročil jutranjih listov se poljski kabinet včeraj Še ni mogel sestaviti, ker ie zahteval notranji minister Stecki, da naj se sprejmejo v kabinet tudi zastopniki levice in da nal se razširi svet. Kucharzewski Je takojšnjo izvedbo tega predloga zavrnil, da si ravno je • bil z njo princlpijalno zadovoljen. Vsled tega je pa Stecki demlsijoniral. Kot nasledniki pridejo v poštev NikuIewskJ, Pomorski, Sw!eczinsk1 in bivši varšav. župan Chmie-Ilewskj.
Brazilija napove vojno ?
Lnga.no. 5. oktobra. Iz Rio de Ja-neira poročajo: Braziliska vlada je sklenila odpoklicati svoje poslaništvo na Dunaju in izročiti arhiv švicarskemu poslaništvu.
Politične vesti.
= Jugoslovanske kratene stranka ▼ Narodnih svatih. V
pripravljalni seli dne 6. t. m. so izjavili zastopniki jugoslovanske socijaJnode-mokratične stranke, kakor tttdi zastopniki socijalnodemokratične stranka iS Hrvatske in Slavonije, da deftnttlvno vstopijo tako k Narodnemu vječu SHS. v Zagrebu, kakor tudi Narodnemu sveto v Ljubljani.
= Nemci žele kompromisa v ferfa-skem vprašanju. Z Dunaja poročajo, da so se vršili med Nemci in Italijani več nego pol leta pocovorj ja etvoritev da*
Pri teh konferencah v Trstu so zavzemali Nemci stališče, da so pripravljeni pogajati se prijateljsko s Slovenci o spornih narodnostnih vprašanjih v mešanih krajih. Pripravljeni so bili »žrtvovati« Maribor in Celje. Ali od takrat so se razmere za Nemce poslabšale, zato hočejo svoje načrte revidirati in tudi glede Trsta, o katerem so sodili, da se ni potreba pogajati zanj, bodo zavzeli kompromisno stališče.
= »Lavoratore« proti hrvatski sod ▼ Pulfti. Nekaj nezaslišanega. Puljski dopisnik »Lavoratore« je priobčil Članek proti zahtevi tamkajšnjih Hrvatov, da jim mora občina dati primerne prostore za njihove šole. »Hrvatski List« dokazuje potrebo hrvatskih šol s statističnimi podatki, bilo je nad tisoč hrvatskih otrok, ki so hodili v nemške ali italijanske šole. In to so bili otroci mesta pulj-skega, ki imajo pač isto pravico do hrvatskih Šol kakor italijanski do italijanskih. Ali občinska uprava se ni zmenila za njihove zahteve. »Lavatore« pa, ki se sicer teoretično ganljivo zavzema za sporazum med narodi in obsoja narodne boje najostreje, naj si zapomni besede, ki jih je napisal »Hrvatski List«: »Mi želimo živeti z Italijani v dobrih in poštenih odnošajih in zato odklanjamo vsaka podtikanja v političnem boju, kakor se jih poslužuje tudi dopisnik »Lavorato-ra«. Opozoriti moramo naše someščane na prizadevanje vlade, da bi po starem receptu »divide et impera« podžigala staro mržnjo med Italijani in Hrvati, kar bi bilo na škodo enih in drugih ... Sumimo opravičeno, da se je hotelo s temi članki (hkratu je namreč nastopil tudi puljski ultranacijonalistični »Gazzettino«) obnoviti staro predvojno stanje in izzivati staro mržnjo. Stare metode političnega boja pa ne veljajo več! Bodimo drug proti drugemu — če že moramo biti nasprotniki — vsaj pošteni in lojalni!«
= Kako bodo Čehi postopali z Nemci. »Venkov« odgovarja na to vprašanje takole: Postopali bomo z Nemci tako, kakor so oni dosedaj postopali z nami. Dasiravno v manjšini, so bili Nemci s pomočjo dunajske vlade odločilni element in so nam vedno dokazovali, da je vse, kar store, skrajno pravično in pametno. Mi imamo torej vzgled, kako mora postopati vladajoči narod. Zakaj bi iskali nove formule!
= Obramba Nemške Češke. De-
č i n, 5. oktobra. Na predlog nemške delavske okrajne organizacije Dečin-Pod-mokli se je sklenilo za Nemško Češko sklicati veliko posvetovanje zaupnikov, ki naj sklene mobilizacijo nemških krogov, da se organizira narodna obramba Nemške Češke.
= Demonstracije v Solnogradu. Pri demonstracijah, ki so se vršile pred par tedniv Solnogradu in pri katerih se je tudi ift>alo in plenilo, ie bilo napravljene škode za 4,178.788 kron. Samo v skladiščih deželne vlade znaša škoda na ukradenem blagu nad 1 milb'on kron.
= Svetovna zgodovina ne pozna velelzdajastva. Iz govora dr. Adletja: Ce je izdajstvo nekaj zaničljivega, vele-izdajstvo ni zaničljivo. Veleizdajstvo je nekaj, česar človek ne stori v lastnem interesu, veleizdaistvo je upor naroda ali moža. ki sledi svojemu prepričanju. Nikdo pa naj ne bo veleizdajnik zaradi \eleizdajstva samega. Od veleizdaje ni mogoče živeti, Še težje pa je živeti od veleizdaje drugih. In to se je dolgo poskušalo v Avstriji. S tem. da so vedno dokazovali, da so drugi slabi Avstrijci, niso ničesar dokazali. To je bila napaka nemške politike in grenkobo te napake občutimo sedaj. Le pomislite, da so obtožbe veleizdaie podpirale vislice in vendar so si bili Nemci sami svesti, da so oni sami krivi, da se ie razpaslo veleizdajstvo. Ravno zato pa so se posluževali teh obtožb in — vislic.
= { t        . Dr. Adler sicer
odobrava preustrojitev nemške vlade in vstop socijalnih demokratov v kabinet, vendar se mu zdi ta prevrat v Nemčiji nekaj naravnost neverjetnega. Zato pravi: V Nemčiji je učila sila moliti. Poleg ruske revolucije je to najbolj čudno dejstvo, da se je v Nemčiji ustanovilo ministrstvo pod predsedstvom princa in s pol tucatom socijalnih demokratov..
= Stara Avstrija ne dobi miru. Ne
dobi ga! Tega nam ne morete konfiscirati, tega ne morete z brzojavkami zakriti. Tako je zaklical dr. Adler državnikom v obraz. Če hočemo imeti možnost priti do miru, ki se sklene z nami in za kateri ne bomo samo objekt, moramo ustvariti iz stare Avstrije nekaj drugega, s čimer se bo sploh mogoče pogajati.
= Dankerot Avstrije Je zapečaten.
Tako je vzkliknil poslanec dr. Adler v seji poslanske zbornice dne 4. t. m. Kaj naj storimo? Ne bom predlagal, da naj se sedaj enotno zberemo okrog Črnožol-tih zastav in da naj vržemo raz sebe vse svoje razlike. To bi bila morala iz-vi siti vojna. Najpreje je bila vojna Jeklena kopel, pozneje studenec za pomla-Jenje. Inozemstvu so hoteli natveziti, da so se prva leta vojne narodi našli in da je stara Avstrija regenerirana vsled notranje potrebe. Nrti glasno zasmelati se nismo smeli. A vedeli smo, da je popolnoma drugače. Ena najhujših posledic vojne bi bila, če bi bila vojna vzdržala staro Avstrijo. Razkroj Je ležal Avstriji ie v krvi Vojna Je samo spravila na dan, kar le bilo že dolgo dejstvo: bankerot st*re Avstrije.
a Zahteva ogrskih socijalnih demo. kratov. Budapesta, 5. oktobra. List
»Nepszava« priobčuje zahteve ogrskih socijalnih demokratov, ki obsegajo tri točite: 1. Ustvari naj se vlada iz mož, ki uživajo zaupanje ogrskega naroda in zaupanje narodnosti 2. Takojšnja izvedba splošne, enake in tajne volilne pravice. 3. TakoiSnJa razpustitev parlamenta in razpis volitev z namenom, da novi državni zbor uredi razmere med
M*dfart to ££2S$
m* Ne bo|e se ne Ječe, ne smrti Az
Est« ie spoznal, da je prišlo do odločilne ure. Čehe prav posebno občuduje ter piše o njih: Člani češkega narodnega sveta se ne boje ne ječe, ne smrti. Vsi so že napisali svoj testament ter uredili svoje materijalne zadeve. Nazaj ne moremo. Sedaj ali nikdar bomo dosegli, kar nam gre. Neodvisnost Češke Je ta-korekoč zagotovljena. Dobimo jo prav gotovo. Ne pogajamo se niti na levo, nit.5 na desno. Vse smo že povedali, kar se je dalo povedati. Če bi bila Češka neodvisna država, bi morala zaradi go-renjeogrskih slovaških komitatov Ogrski pravzaprav napovedati vojno. Češki narodni svet je neprestano skupaj. Vse priprave za neodvisno Češko so končane, vloge so razdeljene in tudi državni program je izdelan. Novi češki denar ki oži v zaupnih krogih. Denar je bil kovan od entente, ki plačuje češkoslovaške vojake v tem zlatem denarju. Novi denar šteje po sokolih ter ima na eni strani sliko Hradčanov, na drugi strani pa sliko-sokola. Glede gospodarskih podjetij v novi Češki se zatrjuje, da se namerava uvesti narodnogospodarski sistem, ki ne bo na skrajno socijalistični podlagi boljševikov. Čehi hočejo socijalno državo. Vse, kar je pod zemljo, železo, premog, je last države, enako železnice in pošta. Posamezni je lastnik samo onega, kar sam pridobi. Čehi ne poznajo plemstva in ga nočejo. Naj bo rajši nekaj tisoč ljudi nezadovoljnih, kakor nekaj milijonov! Skupaj s Slovaki hočejo Čehi tvoriti velik narod.
= Italija hoče podpirati jugoslovanske težnje. Dne 26. septembra je izjavila italijanska vlada na poziv drugih en-teritnih vlad, da je odločena podpirati jugoslovanska stremljenja z enako silo, kakor svoje lastne cilje. Povodom te izjave je dobil italijanski ministrrski predsednik Orlando brzojavne čestitke častniškega zbora na italijanski fronti in v vojnem ozemlju stoječih 82.000 mož močnih jugoslovanskih formacij. Jugoslovanski častniški zbor je izrekel prepričanje, da bo nastop italijanske vlade za vedno utrdil dobro sosedstvo med Ji.goslaviio in Italijo ob AdrijL Enake častitke so poslale tudi jugoslovanske kolonije v Ženevi. Parizu in Londonu.
= Pašić o Jugoslovanskem vprašanju. Napram poročevalcu »Tempsa« se je izrazil 30. t. m. srbski ministrski predsednik Pašič, da je edina rešitev Jugoslovanskega vprašania v združenju s Srbijo. Brez takega združenja po PaŠi-ćevem mnenju ni zadostnih garancij za svobodni in varni razvoj Jugoslavije. Jadranska obal spada v interesno sfero entente ter mora ostati v njeni interesni sferi, ker se le na ta način Avstrija za večno eliminira kot eventualni zavezniški faktor Nemčije kot vojaške sile.
= Vojni cilii Italije. Iz Curiha 5. oktobra. »Tribuna« piše: Stojimo pred koncem vojne. Za Italijo je razumljivo samo po sebi, da mora obdržati svojo najvažnejšo kolonijo Tripolitanijo celo. Naši vojni cilji so v principu, ali ne več v praksi isti. kakor leta 1917.
= Amnestija v Nemčiji. Dunaj, 7. oktobra. »Der Morgen« poroča iz Berolina: Nova nemška vlada bo izdala te dni amnestijo, ki oprošča poslanca Liebknechta, provzročitelje januarske stavke in številne druge osebe, ki so bile zaradi političnih zločinov obsojene.
sa To je najvažnejše. Nemški cesar je odredil, da dobe vsi državni tajniki, tedaj tudi socijalni demokrati, naslov ekscelenca.
= Turški parlament. Turški parlament se sestane 10. oktobra ob nena-vzočnosti sultana.
= Kai bo s Srbilo, Albanijo in Črno goro? Znani naš vsenemec E. S. iz Trsta si je izmislil za Srbijo tole: Kraljevina Srbija, ognjišče vsega zla, bo izginila kot samostojna država s karte in se bo razdelila med Avstro-Ogrsko in Bolgarsko (kar se je pred leti tudi res zgodilo). Razdeli naj se pa tako, da dobi Bolgarska v balkanski vojni pridobljene pokrajine, izvzemši Sandžak, Av-stro-Ogrska pa nekdanjo Srbijo in Sandžak. Črna gora naj se združi s Staro Srbijo. Sandžakom in severno Albanijo do Drina kot nova kraljevina Srbija. Kralj naj bo z Nemko poročeni kraljevič Danilo ter naj bo pod kontrolo Avstro - Ogrske kot zvezni člen monarhije. Albanija kot samostojna država je nesmisel. Najboljše je, če se Albanija razdeli med Avstro - Ogrsko, Bolgarsko in Grško. Grška naj dobi Albanijo južno od črte Palermos - Molisti, Bolgarska srednji glavni del do Drina in Avstrb-Ogrska severno Albanijo s Skadrom. Italija ne bo mogla biti proti temu, ker bo drugod bogato odškodovana. V tri-pclitanski vojni zasedene turške otoke bo morala Italija vrniti Turčiji aH pa se sporazumeti z Grško.
= Bodočnost Rusije, člankar E. S. iz »Tagesposte« je uganil že 18. oktobra 1914, kakšne namere imajo Nemci z Rusijo. Seveda se ni izvršilo vse, kakor je bil napovedal, to pa deloma vsled historičnega razvoja v Rusiji sami, deloma pa vsled ljubosumnosti med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. V poglavitnih potezah pa je dobro pogodil želje Nemcev glede vzhoda. E. S. pravi: Mnogo denarja iz te države ne bo mogoče dobiti. Tembolj bomo morali obrezati ob sklepu miru pozicijo Rusije v Evropi Naravno je, da bo žela Avstro-Ogrska pred vsem sadove rusko-srbskega, Nemčija pa bolj sadove francosko-an-gleškega poraza. Kongresna Potjska bi obsegala do sedaj ruske gubernije Orodno, Lomša, Plocfc Kališ, PJotrkov, Varšava, Sjedlec, Radom. Lublin in Klelce z okroglo 153.000 km* in 13 milijoni prebivalci. To bi moglo tvoriti skupaj z zapadno Galicijo novo avstrijsko zvezno državo poljska Drugi del z vzhodno Galicijo in Bukovino, zvezan v zvezno državo Ukrajino, bi obsegal ozemlje Malorusov z dosedanjimi gu-bernijami. Volinija, Podolija, Čemigov, Kijev, Poltava, Kursk, Harckov, Cher-
f to okroglo 562.000 km* in 33 milijonov prebivalcev. Nemčija bo najbrže zahtevala zase baltiške provincije   in sicer
Kurlandijo, Livlandijo, Estonsko, Pskov, Vitebsk, Vilno, Kovno in Suvalke z okroglo 269.000 km* in 10 milijoni prebivalci. S tem pa zahteve napram Rusiji Še niso izčrpane. Najbrže bo morala izročiti Finsko Švedski, Besarabijo Romuniji in kavkaske dežele Kutais. Su-hi.m, Batum, Tifus, Kars, Erivan in druge Turčiji. Kar bo ostalo še Rusije, bo še vedno velikanska država, Evropi pa ne bo več nevarna. Zlasti ne, če bodo mirovni pogoji predpisali, da ne sme imeti niti v Črnem moriu, niti v Vzhodnem morju in v finskem zalivu vojnega brodovja.
= Usoda Anglije. Splošno so leta 1914. hoteli Nemci razkosati vso Angli* jo. Iz že večkrat omejnenega članka z dne 18. oktobra 1914. posnamemo: Anglija je bila prava provzročiteljica svetovne vojne, zato jo treba predvsem postriči. Sredozemsko morje mora priti iz angleškega območja. Anglija bo izročila Malto, Cozzo in Co-mino Italiji, Ciper Turčiji in Gibraltar Nemčiji. Iz Egipta in Sudana bo morala Anglija izginiti. Na njeno mesto stopi kot varstvena država in svetovalka Avstro - Ogrska, ki ima v svojem državljanu Slatin paši najboljšega organizatorja za te kraje. Svoje afriške kolonije bo morala Anglija odstopiti vse do reke Sanbezi, tako da bo Angliji ostala samo južna Afrika- Angleška vzhodna Afrika bo pripadla pod vpliv Avstro - Ogrske. Dežela Sum ali in Sokotra bo pripadla Italiji Nemčija bo dobila južno Afriko, severno od Sambezija, Sansibar, Pombo, Lamu, Uganda, Dambijo, Sierro, Leofle, La-gos severno in južno Nigerijo in Togo. Od svoje azijske posesti bo odstopila Anglija Aden Avstro - Ogrski posesti v perzijskem zalivu Turčiji, Severni Borneo in razne protektorate Nizozemski, v Oceaniji vse zasedene kolonije in Papao Nemčiji. Svoje kolonije v centralni Ameriki bo Anglija popolnoma izgubila ter dobi Nemčija Trinidad, Barbades, Tobago, Jamaika in Caj-manske otoke, ter Honduras in Male Antilje. Nizozemska dobi angleško Gu-vano, Zedinjene države pa otočje Ba-chama in Bermuda.
Ogospadarst¥D na ptuiskem magistrats
(Dopis iz Ptuja.)'
Koncem septembra je bilo v graški >Tagesposti< poročilo iz Ptuja, da je mestni svet pri zadnji seji izrekel priznanje In zahvala županu Ornigu in s delom preobloženemu uradništvu ptujskega magistrata priznanje in zahvalo za >neutrudno in požrtvovalno* delovanje v prid gospodarske blaginje mesta.
Zakaj take izjave in zaupnice, če je vse v redu? In da na našem magistratu ni vse v redu, pričajo govorice, ki že mesec dni krožijo po mestu in ki v interesu javne morale in z ozirom na žepe davkoplačevalcev z vso odločnostjo zahtevajo najstrožje preiskave.
Dne 7. septembra je bila tajna seja mestnega sveta, pri kateri je župan Or-nig prišel z razkritji na dan. tikajo^imi se uradnega vodje Giirtlerja. Opomniti' je treba, da je uradni vodja Gurtler užival neomejeno zaupanje župana Or-niga in občinskega sveta in da je igral v družbi z županom v mestu najvažnejšo vlogo zlasti leta 1914. pri preganjanju Slovencev. Sedaj pa se je dognalo, da je v imenu mestne občine in z mestnimi sredstvi nakupoval razna živila, ki jih je potem na lastno pest z ogromnimi dobički dalje prodajal Govori se o celih sodih masti, skritih v mestni plinarni, kamor jih je vtihotapil Gilrtler in ki so baje njegova zasebna last. Govori se, da je nakupil mast po 30 K kilogram in jo prodal v Beljak z dobičkom po 60 K pri kilogramu!! Tudi dunajski prekupčevalci se hvalijo, da se je baje dala z Giirtlerjem narediti >do-bra pupčija«. Qospod župan Ornig. ali je res. da je Giirtler zaslužil samo pri masti 80.000 K?
Nadalje se govori, da 1e v času, leo je letos spomladi v naši deželi vladalo največjo pomanjkanje živil, vtihotapila 1 Giirtler fižol iz Ogrskega in pošiljal pod plaščem mestnega prehranjevalnega urada ptujskega cele vagone v Trst s' 10J% dobičkom. Gospod župan Ornig. ali je to res in v kateri žep so Mi velikanski dobički? Ali je bil pri' teh tihotapskih in verižnih kupčijah udeležen tudi kdo drugi? AH je bil morda, kako udeležen tudi upravitelj Arbeiter, ki služi sicer pri voiakih, katerega pa je vsak čas lahko videti Ptuju?
Ali jer mogoče, da so se vse te reči godilef brez vednosti in za hrbtom župana m občinskega sveta? Ali ni na ptujskem magistratu nobenega nadzorstva?
Znano je, da je bil uradni vodja pred vojsko Te ven, kakor cerkvena miš, sedaj pa je bogat mož. Odkod na* enkrat to bogastvo, ko je vendar noto-rično, kako je vse uradni št vo, navezano na stalno plačo, obubožalo! Da bi denar varno naložil, je Gurtler kupil od mestne hranilnice stavbiSče in začel graditi vilo. kar ie v mestu splošno znano. Ali je to samo mestnemu županu ostalo neznano?
G. župan Ornig. . ali je res, da Je Giirtler zaradi svojih kupčij prišel v disciplinarno preiskavo in da mu je odvzeto vodstvo mestnega prehrani ovalnega urada, da pa še vendarle zahaja v urad in vodi razne uradne posle?
Najlepša pa je poravnava, ki se kuje med uradnim vodjem Giirtlerjem in županom Ornigom ter mestnim svetom ptujskim. Znane so sledeče točke: .
Uradni predstojnik Gurtler se prostovoljno odpove svoji   službi, opusti stavbo svoje vile, zapusti Ptuj in podari od svojih dobičkov 5000 K za mestne reveže, če mestni svet oelo zadevo po tlači, — župan Ornig pa se zaveže, d. ustavi disciplinarno   postopanje prot Gurtlerju, da mu da pohvalno (!) slu ž beno spričevalo in mu po možnosti nre-
229. stev.
N
take poravnave ie baie Gtirtler pripravil Ornima z grožnio, da pride na dan z raznimi razkritji, ki bi sioer politično ubila Orniga in njegove politične tovariše ... \
Ker je bil Gtirtler Ornigov zaupnik in pomagač pri političnih -preganjanjih začetkom vojne, odrekamo Ornigu pravico, voditi preiskavo proti Gitrtlerju, ker ne moremo verjeti v njegovo nepristranost. Trdo in neizprosno ne more proti ni emu nastopiti, to dokazuje že osnutek famozne poravnave.
Zato pozivamo c. kr. name3tnistvo v Gradcu, naj vzame oelo zadevo v roke, da se javno poiasni. ali je na teh govoricah kaj resnice ali ne in da se vendar enkrat naredi red v avgiievih hlevih ptuiskega magistrata. Državno pravdništvo v Mariboru se bo menda brez poziva pobrigala za verižno trgovino in navijanje cen no GuTtlerju, saj smo nred zakonom vsi enaki.
Za stvar se bomo" zanimali in bomo še poro čaji, kaj se bo ukrenilo.
Sesti iz ppimorshih dežel.
Goriški rojak Darko Tomaž i č, pp. št. 27., je povišan za poročnika.
Umrla le v Kobaridu gospa Rozalija M1 k 1 a v i Č, rojena UrbančiČ. Pogreb
je bil v nedeljo 6. t. m.
Dnevne vesti.
—Odlikovan ie bil  Vladimir An-d o 1 i š e k . fregatni poročnik. Prejel je za zasluge dve odlikovanji: Karlov Čet ni križec in Signum laudia.
— Padel je junaške smrti dne 2. t m, na bojišču v kotorskem zalivu mornariški podčastnik g. Stanko Koder man.
— Ljudskošolske vesti. Angela Orehek je nameščena za suolentinio v Olševku. Ana Krsnik v Kražnji, Ljudmila Celestina in Danica Kališ v Ljubljani, Alojzija Kunčič je imenovana za provizorično učiteljico na Jesenicah, Ana pl. Pillach za provizorično učiteljico in voditeljico na Planini, Franci ška Jagodic za suolentinio v Kroni, Jo-sipina Gradišar v Srednji vasi, Marija Vardjan v Preski. Vera Kersnik za provizorično učiteljico v Domžalah, Kristina Pintarič za provizorično učiteljico v Čemšeniku.
— Redek službeni jubilej. Jutri dne 8. t. m, praznuje gospod Alojzij K a j z e 1 i, poslovodja tvrdke Franc Ksav. Souvan redko slavnost 501etnega službenega jubileja.
— Razstava slovenskih narodnih rodnih del in noŠ ie odprta samo do vštete prihodnje nedelje, dne 13. t. m. Zanimiva je ta razstava zlasti za ženske ter za ljubitelje narodnih starin. Naj torej nihče ne zamudi redke prilike ter nai si zanesljivo ogleda prelepo naše narodno blago! Vstop od 1.—5. popoldne. Vstopnina 1 K.
— Sestanek »Krojaškega nakupovalnega društva«, ki se ie vršil dne 3. oktobra t. L v restavraciji pri Zabu-kovcu. ob obilni udeležbi navzočnosti g. Zadružnega tajnika Kralia! Gospod Gestrin kot t. č. predsednik utemeliuje pomen tega potrebnesra društva: kakor tudi g. Ložar. utemeliuie po dališem govoru korist za bodočnost tega ustanoviti, da se kolikor mogoče izognemo raznih apekulacii nekaterih tvrdk! Pošiljale se bodo tudi e. članom pristopne priglasnice, katere imajo natančno izpolniti, in Krojaški Zadrugi doposla-ti čim prej ie mogoče, da se skliče v naikrajšem času občni zbor, da potem z vso onem pridemo na gotovo in v lasi« no korist na delo.
— Umrl je v soboto nagle smrti v vojaškem uradu mestnega maerietrata službuioči asistent   Ignacij Brglez.
svak mag. tajnika Jančteaia. Z mobilizacijo moral je k vojakom, kjer so ga pridelili c. kr. dopolnilnem poveljstvu št. 17. v Ljubljani. Mnogo je bilo strank, ki so imele ž njim posla in marsikdo mu ohrani v srcu hvaležen spomin. Bil je zvest narodnjak in plemenit mlad mož in le škoda, da ni učakal boljše bodočnosti svojega naroda. Naj v miru počiva!
Umrla le v Rožni dolini ga. Neža Kopač. Pogreb se vrši jutri popoldne ob 4. uri na viško pokopališče.
Županstvo Moste ali župan Oražem deli danes krompir, kateri ie vsled njegove krivde popolnoma neužiten. Krompir je bil k občini napeljan popolnoma zdrav, ali Oražem ea ie pustil na dežju ter se je vnel in zcrnil. Ljudstvo ie silno ogorčeno proti Oražmu in zahteva, da naj plača Oražem krompir in da naj da Oražem, kakor tudi Orehek svoj zdravi krompir revnemu ljudstvu na razpolago. Imata ga namreč polne kleti.
Umrla ie v St. Rupertn gdč. Anica Lunaček, učiteljica v St. Janžu v 22. letu svoje starostL
Sneg na Dolenjskem. Iz Dol. Toplic se nam poroča: V noči od 1. na 2. oktobra t. 1. Ali je to prav?Zakaj obliubuje-mi zapadel sneg, ki ie pobelil vrhove do sredi pogorja. V planinah nad Čer-mošnjicami leži Še danes — 4. oktobra — polno snega. Temperatura je zelo padla, posebno danes bilo tudi po dolinah občutno mraz.
Španska bolezen na Dolenjskem. V zadnjem času se špan3ka bolezen eoi-demično širi tudi po celi Doleniski. Kolikor doslej znano, razsaja najhuje v novomeškem okraju, zlasti v Novem mestu samem, kjer ie na tej bolezni umrlo že mnogo oseb zlasti ženskega soola. Bolezen se zdaj širi tudi po topli-škem okraju, posebno med otroci in mlajšimi ženskami. Ljudje se za bolezen ne brigajo mnogo, še manj pa zdravstvene oblasti, najmanj pa Šolska nadzorstva, ki dopuščalo, da otroci tudi iz okuženih hiš nemoteno pohajajo v šolo.
Učitelj - penzijonist nam piše dne 4. t. m. s Kranjskega: Dočim so naši aktivni tovariši prejeli že dragirijsko doklado, mi penzionisti smo pozablieni-da si nam ie bila krvavo potrebna do-klada >za gotovo obljubljena« 2. oktobra t. 1. Ali ie to prav. Zakaj obliubuie: te, česar izpolniti nećete! Zima ie tuka] našla nas je neprioravljene, s praznimi rokami in to po zaslugi >site gospode«, ki pozablja svojih obljub.
Z Gorenjskega nam pišeio: Po n©-Jtod so >popravljali< nase ceste ter na
ževia ie voda v prenapolnjenih jarkih izstopila in se razlila prek cest, da je zdaj težavno hoditi po njih. Vrhu tega imamo že drugo nevarnost Naši vozniki vozno v temnih nočeh po cestah — b r e z 1 u c i! To bi se moralo strogo prepovedati a seveda rodi poskrbeti, da vozniki lahko dobe potrebno luč!
len 1885 v \ odican pri Kamniku, je padel bale leta 1917. v bojih pri Lvovn.
i^V6/-*?0™**1 noki njegov priiateli materi. Od takrat dalje ni nobenega glasu več o njem. Ker ntegne tako nastopiti zakonita domneva smrti, se uva-la po prošnii matere pri tukajšniem deželnem sodišču postopanje v svrho proglasitve pogrešanca za mrtvega. Janez Muršič, roten 1883 Prvencih pri Ptuju, -f o? ?deIe2il z domobranskim polkom st. Jo. boiev v Galiciii. Pogrešajo ga od septembra 1914. Uvedeno je pri tukal-smem deželnem sodišču postopanie v namen, da se proglasi Janez Muršič za mrtvega po 30. septembru 1919., ako se dotlei ne oglasi. |
Zakup ribarstva. Postoinsko okrajno glavarstvo bo oddalo ribarstvo v zakupnem okraju >St Vid št. 12l< na javni dražbi 24 oktobra t. 1. v občinski pisarni v Vipavi v za kun.
Na nostaii Grobelno se je izgubila denarnica z vsoto 800—900 K. Poleg tega tudi potne lesritimacMe in druge listine. Pošten najditelj nai odda "proti primerni nagradi na upravništvo lista aH pa na naslov označen na legitimaciji.
Izgubljena Je bila včeraj od pokopališča do Spodnje Šiške zlata zapestnica. Odda naj se na Vodnikovi cesti št. 21.
Izgubljena Je bila v nedeljo popoldne črna torbica s kliuči in denarjem. Odda naj se v Gosooski ulici št. 3 pri ge. Nažič.
Izgubljena je bila v petek popoldne pri sv. Jožefa cerkvi koralasta pompadura. Odda naj se na Celovški cesti 75 proti nagrad! v živilih.
Najden denar. Tista inkasantka, ki ie Izgubila v petek, dne 4. oktobra 191S na Krakovskem nasipu denar, naj pride ponj h gosp. L. Rusu, Rimska cesta 18.
Narodno gledališče.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer prvič na našem odru Alois Jirasekova gledališka igra »L a t e r n a« Izven a b o n-nementa. Začetek točno ob *48. zvečer.
»Akademija«. V torek, dne 8. oktobra se za C - abonnement ponovi »A k a d e-m 1 ja s popolnoma novim sporedom. Prvikrat poje pri naši operi angaževana pevka gdč. Rezika Thaler jeva in sicer domačega skladatelja Oskarja Deva »PtlČ k o« in »K a n g 1J i c o« ter arijo M a s s e n e t n ve opere »M anon«. Prvikrat nastopi Članica orkestra gdč. A. D o u-b r a v s k a, absolventinja praškega kon-servatorija. Prednašala bo na harfi Trne-čekovo: Varijacije na »Veseli tema«. Gosp. operni pevec Josip Drvo t a, ki ga dosedaj tudi še nismo čuli, poie znano ►S o r e n a d o» Antcia Laj o vi ca in M a 1 a t o v o skladbo: »C o ž ne rekel ti zrak miij . . .« Gosp. D e b e v e c poje: L Verdi: Traviata: 2. Lajovic: Mesec v izbi; 3. Schumann: Hfdalgo. Gdč. Pir-kova - Igorova poje: Škerjanc M. »Pesem«; Čajkovski: »To bilo ie v prvi pomladi« in Viteslav N o-vak: Slovaška pesem«. Gouno-dovo »Ave Marija« bosta prednaša-la gdč. Doubravska na harfi in gosp. franzot na goslih. Pela bo gdč. T h a-1 e r J e v a. Domačin gosp. L e v a r poje VIncI: »Skoz okno moje« ... in Zaje: »Sala maggiore (venecijanska pesem); gdč. Cirila Medvedova: Novak V: »Gorska balada«, Karel Lowe: »Zvonarleva hči« in gosp. Zathey: Rubinstein: »TskrI se rosa«, in Musorgskij: Balada M e-flsta o bolhi«. Vodstvo Narodnega gledališča. Id želi s prirejaniem takih akademij poglobiti v občinstvu urnevaniu glasbene umetnosti in predvsem domačih skladb ter s tem tudi našim umetnikom dati priliko Širšega udejstvovanja, se zaveda, da ie tudi s to drugo akademijo ostalo v pravi smeri. Nadeja se, da bo občinstvo gotovo znalo ceniti njegov cilj. — Akademija se prične točno ob pol 8. zvečer. — V sredo zvečer za abonnement A »M orala gospe Dul ske«.
Presveta.
— ^Slovenska Matica«. Knjige >Slovenske Matice« za 1918. leto so v tisku. Letošnii zvezek Zabavne kniiž-nice, ki prinese zbirko novel priliublje-neera avtoria Ksaveria Meska, je že do malega postavljen. Izide tudi letošnii zvezek Knezove knjižnice z nekaterimi povestmi mlaiših avtorjev in deloma s poljudnim znanstvenim gradivom. VeS publikacij pri sedanjih silnih cenah Matica ne more izdati. Dve knjigi jo bosta stali letos več, kakor pred vojsko f> knjig. Poleg tega ie stiska za papir tako velika, da so ga ie komai posrečilo preskrbeti za dve knjigi. Prosimo vse Matičarje, da računiib z razmerami in ne pričakujejo obširnih izdani, ki po v petem letu vojske in draginje nemogoče. Matica hoče po voiski razviti uspešno kulturno delovanje in da pospeši beletristično in znanstveno produkcijo, je razpisala že sedaj izdatne Častne nagrade za pripovedne in znanstvene spise, pri čemur tudi ni pozabila na našo dramatiko. Povišala je času primerno honorarje za originalno beletristike in znanstvo. kakor tudi za prevode. Ta stran ie torei v redu. Treba pa je še. da stori svoio dolžnost^ tudi slovensko občinstvo. Se vedno ie dovolj krajev, kjer ni poverieništev. Bodisi, da so to manjši kraji, vendar je potrebno, da se rudi tukaj naide in oglasf rodoljub, ki ie pripravljen opravljati posel Matičnega poverjenika. Zadnji Časi kažejo v splošnem, da ie naša publika precei pozabila na Matico. Iz nekaterih dolenjskih krajev, koder išče Matica poverjenike, pisarna sploh ne dobi odarovorov. Prostovoljni prispevki, ki so bili prej prijetna vsakdanjost, eo zadnje mesece popolnoma izostali In vendar ni Matica za narod manjšega pomena kot ostale narodne institucije, katerih se nase občinstvo vedno v isti meri hvalevredno spominja, želimo v imenu koristi naroda, nai bo našim ljudem Matica pri srcu, nai se povsod, kierkoli še ni urejenega poverienlčtva. takoj kdo oglasi, ki bo ta in 7 vnemo opraviiak in
si za člana in plača za sedanje razmere neznatni letni prisnevek.
— Pepa Barton. Toliko glasbenih darov ne nasuje kmalu narava kakemu novorojenčku, kolikor Jih Je bila nasula češkemu detetu Pepi Bartonu. Danes Šteje 16 let pa je. Že virtuoz na goslih In prištevati ga moramo med najodličneiŠe umetnike Nastopi priprost deček, simpatičnega lica, resen, siguren svoje naloge, nastavi svoje glasbilo in prične svirati. Nikakih tehniških težav, obvladanje gosli najvišje, poglobitev v točko, ki Jo izvaja, iskreni občutek zveni Iz njegovih strun. Občinstvo zamaknjeno posluša in uživa. Ko je nastopil, ga je občinstvo navdušeno pozdravilo, ko je odsvira! točko. Je sledilo ploskanje in vzkli-kanje, ki je pričalo, kako namah }e pokazal mali mojster svojo umetnost ln kako Je segla v dušo občinstva, Pepa Barton se poklanja umetniško dostojanstveno. Težke točke so bile na sporedu: Cajkovskega koncert za gosli, Paganinijev koncert v D-duru, izvajanje popolno. V svojo lastno skladbo »Uspavanko« je Jzlil globok občutek. Dvorakov Slovanski ples v E - molu, Sara-satova Ciganska melodija in druge točke so kazale vse veliko mojstrstvo mladega goslarja. Občinstvo je bilo očarano ln je klicalo malega kralja goslarjev zopet in zopet na oder. Izborno spremljevalko ima Barton v klavirski umetnici, gospej Mariji HellerovJ - Sadeckl, ki se Je najboljše izkazala tudi v samostojnih točkah. Ko je skon-čal spored, je zasviral češki deček himno »Kde domov muj«. V parafrazi himne je bila izražena globina in vzvišenost narodnega čuta. Občinstvo je poslušalo in mogočno je donela po dvorani »Uniona« večno lepa »Kde domov muj-.Zlasti v sedanjih, za nas zgodovinskih trenotklh nam je bila do najvišje mere mila.
— Odličen uspeh slovenske pianistinje v tujini. Iz Vidma v Italiji nam poročajo: Ggč. Mirni Sc h w e 1 g e rj c v a, letošnja absolventka širom znanega praškega glasbenega konservatorija je koncertirala 18. t. ra. v laškem Vidmu z odličnim uspehom. Občinstvo, ki je napolnilo prireditveno dvorano popolnoma do zadnjega sedeža, je z zanimanjem in občudovanjem poslušalo čarobne glasove Chopinovih, Brahmsovih in Liszrovih skladb. Soglasna pa je bila kritika, da jim je nudila glasba resničen umetniški užitek. Po vsaki točki seTje odzvala dvorana z silnim ploskanjem In koncem koncerta sta bila Izročena umetnici dva krasna šopka svežih cvetlic. Višek svoje umetnosti je pokazala Schweigerjeva v odlično sviranl Brahmovi »Sonati v F - moli«. Delo tega glasbenega velikana samo na sebi dolgo In naporno. Ie prežeto z raznimi finesami. ki pridejo do veljave šele ob pravem Izvajanju skladbe. Imeli smo priložnost, občudovati to krasno skladbo v svoji celi lepoti, obenem pa je veljala naša pozornost tudi pianistki, ki je svirala to veličastno delo z toliko tehnično dovršenostjo in globoko resnostjo, kot je to želel mojster Brahms. — Liszta nam Je Schwe4gerjeva podala z izrazitim, temperamentnim, silno težkim ^Pohodom sv. Frančiška čez valove« ter z lirično mehkim, tu pa tam otožnim in zopet veselim ^Sonetom št. 123 od Petrarca«. Obe skladbi sta vsestransko umetniško izpadli, kakor tudi »Noeturno« Jn »Ballada* od Slovana Chopina. Da nam je melanholična, pa obenem razposajena glasba Chopinove »Ballade« zasmehnlla duha z svoio pristno slovansko glasbeno strukturo je jasno. Spomnili smo se Poliske spomnili se domovine, mi. ki smo daleč od svojcev, daleč od doma. In Želja po domu nas ie prevzela, tako čarobno je rzvajala gdč. Schwef-gerjeva zadnji dve skladbi. — Upamo, da nastopi ta naša umetnica kmalu tudi v kakem večiem koncertu v Jugoslovanski domovini, kjer nam bodo skladbe še lepše. Še mogočnefše donele, saj jo bomo radi poslušal'*, doma, brez skrbi. Vsekakor pa je kli-čemo na skorajšnje svidenje doma!   —k.
4- Trgovci se vabijo, naj se zglase v torek dne 8. t. m. ob 9. dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu, kjer dobe nakazila za moko.
-t- Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo krompir v torek dne 8. t. m. in v sredo dne 9. t. m. pri Mfihl-eisnu na Dunajski cesti Določen je tale red: v torek dne 8. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 130, od 9. do 10. št. 131 do 260, od 10. do 11. št. 261 do 390, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 391 do 520. od pol 3. do pol 4. št. 521 do 650, od pol 4. do pol 5. št. 651 do 780, od pol 5. do pol 6. št. 781 do 910. V sredo dne 10. t. m. dopoldne od 8. do 9. št 911 do 1040, od 9. do 10. št. 1041 do 1170, od 10. do 11. št. 1171 do 1300, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 1301 do 1430, od pol
3. do pol 4. št. 1431 do 1560. od pol 4. do pol 5. št. 1561 do 1690. od pol 5. do pol 6. št. 1691 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kz krompirja, kilogram stane 34 vinarjev.
4- Zeljnate glave za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo zeljnate glave na zelena nakazila za krompir v torek dne 9. t. m. v deški šoli na Ledini. Določen je tale red: dopoldne od b. do 9. št. 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do 480, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 481 do 640. od pol 3. do pol 4. št. 641 do 800, od pol
4. do pol 5. št. 801 do 960. od pol 5. do pol 6. št. 961 do konca. Stranke dobe lahko do 500 kg zeljnatih glav kilogram stane 56 vinarjev. Stranke, ki žele več kot 500 kg zeljnatih glav. na! se prijavijo v uradu mestne aprovizacije na Poljanski cesti št. 13/1., da se mu dostavi na to zelje na dom.
mm sttforL
* Dva vagona gosi. >Arbeiter Zel-runge poroča, da sta dospela v torek zjutraj iz Galicije in Poljske dva vagona Kosi. Vse gosi so bile mrtve, ker jim med vožnio niso dali nič ieeti.
* Skoda vsled Izgredov v Solnogra-du. V občinski seji je povedal župan Ott, da znaSa škoda, ki so Jo napravili izgred-niki dne 19. septembra, skupno 4,078.786 K. Ovadenih je okoli 300 oseb.
* Ukradena zapuščina črnogorskega princa Mirka. Z Dunaja poročajo, da so bili ukradeni štirje veliki kovčegi, ki so vsebovali razno obleko In druge reči pokojnega Črnogorskega princa Mirka, ki je umrl pred meseci v nekem dunajskem sanatoriju. Policija Je aretirala štiri tatove in njihove po-močoike, ki so prodajali ukradeno blago.
9 Ljudsko štetje na Japonskem. Japonska vlada objavlja rezultat ljudskega štetja fz decembra 1917. Na Japonskem sta dve mesti, ki imata prebivalstva nad 1 milijon, Osaka 1,508.477' in Tokio 1,181.421 Prebivalstvo' dveh drugih mest presega 500.000, Kioto 549,770 in Kobe 529.865. 14 mest šteje prebivalstva vsako nad 100.000 in 24 mest nad 30.000 in 50.000.
* Streti na ženitvanjsko svatbo. Iz Unca poročajo, da ko Je bila v gostilni Striegiovi ženitvanjska svatba, je prišel ne nadoma med goste na dopustu se nahajajoči poljski ^andar Fran Ansterhuber in kar naenkrat začel streljati na goste. Nekega po sestnika je ustrelil, drugi dve osebi sta težko ranjeni. Ansterhuber je šel potem domov in zaspal. Zjutraj ko so ga prišli are-drat so ga komaj zbudili.
* Najstarejši bankovci. Leta 16S4 ie zmanikalo francoskim četam v Kanadi kovinastega denarja. Poveljnik čet je hitro izdal papirnate bankovce, ka tere je moralo vojaštvo, kakor tudi prebivalstvo sprejemati kot denar iz kovin. Leto pozneje so začli iskati panir nate bankovce v Franciji in v drugih sosednih državah in 10 let pozneje že ni bilo več nobene evropske države brez papirnnrih bankovcev
* Sleparije v svrho vojaške oprostitve. Policijska oblast v Lincu je prišla na sled razpletenim sleparijam, izvršenim v svrho vojaške oprostitve. Glavni krivci so narednik Anton Povoljni, infanterist Pfoser in ka varnar Maks Obemdorfer ter neka strežnica v rezervni bolnišnici. Slepariti so s pod taknjenim urinom na obistih bolnih ljudi Trajalo je to precej časa ln okoli 40 ljudi se je tako odtegnilo vojaški službi. Sedaj Je več te* »oproščencev• aretiranih.
* Kako so plačani poslanci. Poslanci Zedinjenlh držav dobivajo na leto 7600 do larjev, t. J. približno' 40.000 K,' argentinski poslanci dobivajo po 26.500 K. francoski ln meksikanski po 15.000. iz raznih drugih držav v Ameriki od 6 do 10.000, Italija plačuje poslancem no 6.000 K, Ogrska 5925 K. Ja ponska 5500 K, Paragvaj 5000/ Holandska 4180, Belgija 4000, Nemčija 3720, Romunija daje svojim poslancem po 25 K na dan, Avstrija 24.69, Švica in Bolgarija 20. Prusija 18.60, Norveška 16.K0. Rusija je plačevala 26 K 67 v, Kanada plača za sezijo 13.250 K, Turčija 2400, Orška 1600 K.
• Zanimiv proces radi špijonaže v Rimu.   Vršil se i<* pred kratkim pred voiaSko sodiio v Rimu proces proti inženirju Alojziju Peri si ću. rojenemu v Splitu, ki ie bil obdolžen spiionaže. Pe-rišiČ ie bil svol Btua nvpfriiski železniški uradnik in je kot tak zagrešil špi ionažo v prilog sovražnika. Obsojen ie bil na sedem let leče. Ko ie kazen pre stal, je šel v Italijo ter dobil me=to rav natelia za cestno železnico v Catanza-ru, kjer je bil aretiran radi špiionaže Torej nekoč bi bil špiioniral v korist Italije, sedaj v Italiii pa v korist Av-striie. Izid oročesa ni znan.
♦ Kopališko življenje v LIdu pri Benetkah. V listu »Times« opisuje VVard -Priče Lido pri Benetkah kot najznamenitejše kopališče, kar jih je sedaj v Evropi. Odkar Je neposredna nevarnost za Benetke po mnenju Italijanov odpravljena, ie zopet oživelo kopališko življenje na Lidu. Velik kopališki dom se nhaja sredi obrambnih na prav. Skozi pesek tečejo globoki jarki in veliko žično omrežje ie razprostrto prav po onemu delu brega, kjer se gostje solnčijo. Straže z nasajenim bajonetom* opazujejo kopajoče se občinstvo. V vsaki kabini visi naznanilo, da imajo straže ukaz, streljati na vsakega, kdor bi se v vodi oddaliil od določenih mei. Kadar zapusti kopališče, ga vojaška policija natančno preišče.
»Franz Josef« grenčica razbremeni želodec In Črevo po malo urah brez bolečin ob istočasnem izboljšanju teka ter trajno poživi delovanje prebavil.
Gospodarstvo.
— Sprejemanje zavitkov v Bolgarijo in Turčijo se ustavi.
— Poštni promet med Avstrijo In Rusijo. Navadna in priporočena odprta pisma in poštne dopisnice se morejo v zanapre) pršiliati iz Avstrije v Rusijo in obratno čez Nemčijo. Pristojbine so one svetovnega poštnega društva.
— Promet zasebnih vojnopoŠtnih zavitkov na vojnopoštne urade: Št. 190, 267, 295. 400 in na vse etapne poštne urade s krajevno označbo v c. in kr. zasedenem ozemlju Crne gore in Albanije je zanaprej ustavljeno.
— Promet zasebnih voznopoštnih zavitkov je od sedaj naprej dovoljen pod obstoječimi pogoji tudi na vojne poštne urade: št. 571, 580, 590, 594, 617, 1059, 1072, 1073; ustavljen pa je promet na vojnopoštne urade: št. 212, 409, 447, 519, 524, 638, kakor tudi na etapne poštne poštne urade: Ipek. Djakova, Dzuri, Ki lalums, Mitrovica in Novipazar.
— Poštni promet t Ukrajino. Pisemske posHliatve v Ukrajino in# iz nje so dopustne tudi v nolj«k-em jeziku.
— Zunania trgovina Ukrajine. Glasom poročil iz Kiieva, Je zunanja trgovina koncem julija radi stavke železničarjev Jako nazadovala. Letos do 27. julija t 1. je znašal izvoz: žito 5481 vagonov (v Nemčijo 168$, 'v Avstro - Ogrsko 3793), ostalega živeža
12.512 vagonov (v Nemčijo 3729, v monarhijo 8783); sirovin 1356 vagonov (703, ozir. 653). V isti dobi se je izvozilo iz Nemčije in Avstro - Ogrske v Ukrajino 13.830 vagonov premoga (iz Nemčije) in 127 vagonov raznih olj (največ iz Avstrije). Ostali izvoz Je znašal 1215 vagonov.
— Pridelek krompirja in cebnie na Ogrskem. Iz Budimpešte, poročajo^ da so se plačevale za krompir določene premije po 5 K za metrski stot do 1. oktobra. Pridelek krompiria ie obilen. Tudi pridelek čebule je iako znaten. Poročila iz Maka. kjer se pridela največ čebule, se glase povsem ugodno.
— Cene cementa so se zvišale na Nemškem za 70 mark pri 100 metrskih stotih, kakor poročajo iz Berlina.
— Prodaja prijoritet buštjehradske železnice. Buštjehradska železnica Je oddala v smislu sklepa občnega zborovanja tekom zadnjih mesecev za 6*58 milijonov kron 4odstotnih prijorltet ZemljiŠnemu kreditnemu zavodu na Dunaju, ki jih Je popolnoma realiziral. .
— Brzojavni promet z Rumunijo. Brzojavke v Rumunijo. izvzemši Dobrudžo ln Besarabijo. so od sedaj naprej dopuščene z omejitvami, ki v splošnem veljajo za brzojavni promet. Zasebne brzojavke so dovoljene v odortem nemškem, ogrskem In ru-munskem jeziku.   Za navadne brzojavke
znaša besedna pristojbina 25 vta, za Čas-niške brzojavke pa 12 vin. Najmanjša pristojbina Je 1 K. Posebna navodila vštevšl nnjnost In plačan odgovor niso dovoljena.
— Cene živil v Švici. Bernski list »Le Democrate« se bridko pritožuje nad draginjo živil in konstatira, da so cene posameznim živilom narasle od leta 1914. do 1918. takole (cene v frankih): kruh kg 0-35 do 0*70. maka 0*48 do 0<S5, kakao 2*80 do 5-60, šokolada 4-— do 6 —, kava 2*60 do 420, sir 2*40 do 3-70. mast 2-40 do 650, fižol 0*46 do 3*—, grah. • 1-50 do 3—, sladkor 0-4« do 1*48, teletina 2*10 do 3-90. surovo maslo 4-— do 7*80. krompir 0-12 do 032. olje liter 150 do 540, petrolej 0*23 do 080, mleko 0-24 do 0*39, vino 0*60 do 1-60. Blažena švicarska draginja!
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za »Narodni avet«: Gospa prof. Jer-šlnovic, DoboJ, 20 K. Po 10 K davka so poslali gg.: Hrovatin Ivan, Stritof Nikolaj, dr. Frlan Franc, Majcen Franc Stane Vrhove in neimenovani, skupaj 60 kron; gosp. dr. Brunon Weixl, zdravnik. Sv. Trojica v SI. goricah, 20 K: g. Mijo Pletenšek, Brazano. 20 K; Stevo Šink, Ajdovščina, zbral za god sv. Mihaela, 206 K; Dominik Lušin, tu, 50 kron. Skupaj 376 K.
Za Dru bo sv. Cirila In Metoda: Hoch-muller iz Beljaka, namesto venca na krsto Davorina Zwitterja v Novem mestu, 90 K; Mijo Pleteršek. Brazzano, 25 K; Sajovic M., učiteljica, Železniki, 2 K; Drobnlč Fran, Fp. 51. 10 K; neimenovan obisk v kleti 20 kron; neimenovani 10 K: na svatbi Srečko-ta Rusa z gdč. Vido štamcarlevo nabral! med svati 400 K. Skupaj 557 K.
Za Podporni komite Jugoslovanskega dijaštva v Pragi je poslala obitelj Kocuvan, Ljutomer, namesto venca na krsto gospe Eme Suflajeve, 15 K.
Za Krekov spomenik je nabral gosp. Avg. Kraigher Dol. Logatec št. 46. v gost. Kune na odhodnici gosp. Jaka Frnesta 60 kron.
Za slovensko šolo v Mariboru: Kristan Tvan, zbrano, da se kaznuje razposajenost družbe, 44 K: Mijo Pletenšek Brazzano. 20 K; neimenovani 30 K. Skupaj 94 K.
Za gladno slovensko, hrvatsko In srbsko deco: Stanko Stakunc, Feldbach, 50 K: Drobnlč Fr.. Fp. 51 10 K; v gostiln! »ori Urški« v Litijf, 50 K: gospa Gašperlln, donos veselice in nabrano po polah za prodane mlaje v Senčurh" pri Kranju, 2617 K 30 vin.; ga. Borštnik lika, tu, mesto venca na krsto svakinie Helene Schiffrer, 20 K. Skupa! 2747 K 30 vin.
Za »Dobrodelnost«: Ivan Telačin ml., mesto venca na krsto umrlemu poročniku Antonu Wolfu. 50 K.
Srčna hvala?_
Umrli so v Ljubljani:
Dne 24. septembra: Makso Mthelič, sin žel. sluge, 14 mesecev, Čopova ulica 10.
Dne 26. septembra: Valentina Kalan, nadsprevodnikova hči, 4 leta, Kavškova cesta 139.
Dne 27. septembra: Silva Borštnik, hči žel uslužbenca, 9 mesecev, 'Dolenjska cesta 12. — Jera Babic, zasebnlca, 82 let, Radeckega cesta 9. — Antonija Prosen, delavčeva hči, 2 leti, Velika čolnarska ulica 1.
— Fran Culst, sirota, 2 leti in pol, Strellška ulica 15.
Dne 28. septembra:' Alojzija Jamšek, bolniška devica, 32 let, Radeckega cesta 9.
— Marija Augustin, kuharica, 69 let« Strellška ulica 15.
Dne 29. septembra: Marjan Skof, sin kovin, strugarja, 4 leta. Hrenova ulica 20.
— Neža Batjel, mizarleva vdova, 52 let, Komenskega ulica 36.
Dne 30. septembra: Helena Bizjak, strežnica. 64 let, Kolezijska ulica 1. — Andrej Zupančič, užitkar, 76 let, Karolinška zemlja 26. — Vladimir Volčič, sin bančnega sluge, 5 let ln pol. Gajeva nllpa 2.
Dne 1. oktobra: Amalija MarlnŠek, zasebnlca, 49 let, Erjavčeva cesta 4.
Dne 2. oktobra: Amalija Robida, profesorjeva soproga, 28 let Trnovska ul. 15.
— Josip Erlah, delavec, 39 let, Radeckega cesta 9. — Ivana Jerič, zasebnica, 65 let, Emonska cesta 10. — Kristina Slavič. hči tov. delavca, 14 mesecev, Strellška ul. 15.
Dne 3. oktobra: Terezija Povše, hiral-ka, 64 let, Radeckega cesta 9. — Elizabeta Pardubska, kontoristinja, 22 lO, Jenkova ulica 8. — Marila Moser, hči posestnika, 2 leti In pol, Zeljarska ulica 4. — Angela Uhan, rejenka, 2 meseca, Strellška ulica 15.
Dne 4. oktobra: Vera Indof. monterje-va hči 6 let in pol Hradeckega va§ 14. V deželni bolnišnici:
Dne 24. septembra: Ivana Blzjan, po-sestnlce hči. 16 let. — Štefanija Tomac, zasebnica, 15 let
Dne 25. septembra: Neža Oergorlč, trgovčeva žena, 31 let — CelestJn Mls, c. kr. profesor, 55 let.
Dne 26. septembra: Ivana Bernlk, po-sestnikova žena, 24 let
Dne 26. septembra: Ana Zorman, poljska dninarica, 49 let. — Marija Mustar, učenka, 13 let.
Dne 27. septembra: Ana Razlnger, žena mestnega učitelja, 49 let — Jožefa Perko, gostllnlčarka, 48 let — Josip Ko-bau, višji carinski kontrolor v pok, 76 let
— Marija Papež, žena kleparskega pomočnika, 23 let. — Fran Uršič. bajtarjev sin, 13 let — Etbin Petrič, posestnikov sin, 17 let.
Dne 28.septembra: Igtfrka Kavčič, trgovčeva hči, 14 let — Leon Drame, trgovec, 30 let.
Dne 29. septembra: Olga Marulič. bivša natakarica, 19 let — Josiplna Sturm, posestnlkova Žena, 38 let — David Nikolaj Ambrožlč, sin mestnega učitelja. 7 let.
Dne 30. septembra: Mihael Dobravec, gostač, 65 lel — Edmund Sajovic, rejenec, 13 mesecev. — Terezija Koštrun, čevljar-jeva hči, 4 leta. — Marija Rogelj, zasebnica, 21 let — Ivan Mur, bajtar. 48 let.
Izdajate!) In odgovorni iired"rT Valentin Kopitar, lastnina In tisk »Narodne
-
Potrti najgloblje Žalosti javljamo pretutno veat vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni edini sin, brat, svak in stric
STANKO KODERMAN
mornariški podčasnlk štabnega oddelka, odlikovan s areb?no kolajno
v starosti 26 let padel junaške smrti dne 2. oktobra 1918 na bojišču v Kotorskem zalivu.
Dne 7. oktobra 1918. 5445 Globoko žalujoči rodbini: Soderman, Vel. Pirešica. Staate, Celje
&M£k£ - *
Naša ljubljena, edina hčerka in sestrica
Anic
učiteljica t it. Janžn
je danes ob 11. uri ponoči po kratki, mučni bolezni, v 22. letu svoje starosti, mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage nara pokojnice se vrši 8. oktobra ob 8. un dopoldne. 5446
V Št, Buperru, dne 6. oktobra 1918.
Žalujoča rodbina Lnnaftek.
Potrta globoke žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moja nepozabna, iskrenoljubijena in skrbna soproga in mati, gospa
1"
•v
po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se je vršil dne 6. t. m. iz Hše ialosti na domače pokopališče. £444
Kobarid, dne 6. oktobra 1918.
Ivan Mikiavlč, trgovec in posestnik, soprog.
Vsi bratje, svaki ia svakinje.
testni pcgrebil mod v LJubljani.
t
Brez posebnega obvestila.
Ana Berglaz roj. Jan čl ga j naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojega nedoletnega sinčka Vladimira in ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskrenoljubljeni blagi soprog, oče, sin, brat, stric, svak, gospod
IGNACIJ BERGLEZ,
magistratu! asistent, sodaj c. in kr. narednik,
v soboto, dne 5. oktobra 1918 ob 6. dri zvečer po kratki, a mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno in vdan v voljo božjo izdihnil svojo blago dušo.
Traplo nepozabnega vsem dragega pokojnika se položi v torek, dne 8. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše Žalosti Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta št. 231 k poslednjemu počitku pri Sv. Križu.
Blagi pokojnik se priporoča vsem znancem in prijateljem v blag spomin in molitev. 5442
V Ljubljani-Sp. Šiška, dne 7. oktobra 1918.
ZAHVALA.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega za špansko boleznijo umrlega dobrega soproga, očeta in brata, gospoda
IVANA DRENOVCA
strojevodje na dolenjski železnici,
izrekamo vsem najpresrčnejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo preč. gosp. duhovnikom novomeške župnije} goso. železniškemu zdravniku, gosp. strojnemu mojstru Šulgaju za njegov požrtvovalni trud, gosp. Ogrincu za lep v srce segajoč govor in končno vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, vsem njihovim kolegom, prijateljem in znancem, kateri so prihiteli iz Ljubljane in drugih krajev izkazat blagemu pokojniku poslednjo čast. 5425
Novo mesto, 5. oktobra 1918.
Žalujoči ostali.
L- *? . T »
Kopi se malima niša
z 2 ali 3 prostori z vrtom blizu železniške postaje lahko v Ljubljani ali okolici. —  Naslov pove upravniStvo .Slovanskega Naroda«. M26
Prodam hišo s Trtom
v Novom mesto St lit najvišjemu ponudniku. Ponudbe de 15. oktobra na Karol Puterlt, Sera o Sešit« St, poetu Toplico, Dolenjske. — 5413
oe o eda   —   Kje, pove upravniStvo »Slovanskega Narode«. 5430
1»
r.
dolg. modem ae prod.. — Naslov v upravništvu »5ioven. Naroda«. — 5416
•Z ŠTEDILNIK
nov ozlr   rabljen, ampak v dobrem stanju kapi J. Kravo«, Daaafaka M.U 9 1. 5424
Proda se
STAR KLAVIR
'n 2 stara krojaška stroja. Naslov pove upravniStvo »Slov. Narodi«. 5411
SIST Išče se
dobra šivilja
na dom. Bosna al t o a 19, Lfabljac.
Tam se zamenja tudi gnoj za slamo
Gostilni, oprava
(stoli, mize, steklenice itd.) so eroda. Pojasnila daje odv. pisarna dr. Presa Počeka, L{ubl|ana, Sv. Petra c« 11.
Išče se boljša samostojna n
kuharica
ne izpod 35 let stara k 2 osebama, plača E 60,— mesečno. Naslov pove upravniStvo »Slov. Naroda«.  — 5421
lice
služkinja
proti dobri plači in dobri hrani. Poizve se v upr. »Slov. Naroda«. — 5417
11 sitoga tlaka
„Fenertrotr**, nahajajočega se že v Ljubljani, it ssprodsl. — Interesenti naj se zglase najkasneje do petka 11. t m. v pisarni tvrdke Frane Bsav.
Souvsn. - $447
:: Prvovrstno maRobtio n
pralno milo
razpošilja 5 kg poštne zavitke a K 85.— franko po poštnem povzetju, tvrdka
LEOPOLD KNEZ v Krikom.
Lovski psi!
Želim kupiti i alt tri dobre lovske pse Drakirje istrijanske pasme aH enega psa in eno psico. — Psi morajo biti dobri za gonjo lisic in zajcev. — Ponudbe s ceno na naslov James Kogoj, Samobor, Inrtttt. 5439
Fsr lepih, toifcifc, ▼prelili
kuj MM.
temnorjevih, 168 cm visoki* kmetovalcu ali prevozniku, mltsekek, Maribor, L«rrova nh S.
SUHE GOBE
nemešane, jedilne, same jurčke, Isto-ttn med, vosek, brinjeve elie. razna domses temni*, kusano iti*
kupi vsako množino po najvišjih cenah
SST M. Rent, Kranj.
Prodaja: tIbo, t§um\% I. t. d. "VI
Tvrdka Karel Binder,
stavbno  mizarstvo v Ljubljani, lito
strojnika
SV elitnem kurjmen. ~mnt-Slomškovo elite 10. — Istotam se išče kmmmrica k 3 osebam. — 5419
ali ?eft skladi se m
Eventualno se kupi tudi hiša. — Ponudbe pod jLekel se trgovtm<
na uprava. »Sioven. Naroda«.
Pozor!
akstns Inki!«
Večja Množina prode. Poizva se slita II,
— 6427
Sprejme so ^o krojaikl pomoćnik
ze malo ali veliko delo s prosto hrano pri Ivmmm Kreću, Sune jaka e. 5420
Napradai so 4 mu Hi
ossnine, I eio dvorska ali o a St. t
— Istotam se sprejmet* S klapca s hrano, plača po dogovoru.   — H23
lote tt sa tako4 veliko elegantno
STANOVANJE
če mogoče s kopalnico in električno iazsvetl|avo. Ponudbe na ucr. »Slov. Naroda« pod „B St. tt 5414".
Lepa vila
st proda. Pismene ponudbe na upr* »Sioven Naroda« pod ,,Vlla 5443".
Išče se
mebiofaoa ali nemebloiaĐa soba
s kuhinjo takoj. Ponudbe na uerav »Sioven. Nar.« pod  ..kuhinja 5401".
MaT Prodosta se "mi
DVE ZIMSKI SUKNJI
s kožuhovlno, lepi in teški ali se zamenjata za živež. «— Poizve se pri g. Bergen tn, Bromova ml. 17, I. med.
Sprejme se takoj dobra
KUHARICA
proti visoki plači. — Emoiimkm cesta S/II, gospa Deran da. 5332
500 bron nagrade
dobi« kdor mi preskrbi atanovanje 1—2 sob s pripadla takoj za november ali februar. — Ponudbe pod „500 kron 537*" na upr. »Slov. Naroda«.
MT Notarskega "Wl
kandidata
(tudi novinca) sprejme notar 5291 Hudovernik, v LJubljani.
Poziv!
katera je v torek vzela torbico z lonci vred v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici, se pozivlje, da ju vrne istotam, sleer bo imela sitnosti, ktr je znana. 5396
PRODAJALKA
špecerijske in manufakturne stroke, mlada, poštena, slovenskega is nemškega jezika zmožna, že i i v kaki trgovini nestopiti. — Naslov se izve v upravniStvu „Sioven. Naroda". — 5397
lOOO litrov
SADJEVCA
proda Marije Belit nt Dnom pri
5440
s bilo, hlevom, skladiščem, prostornim dvoriščem is vrtom, pripravno za vinsko trgovino ali vsako drugo obrt v bi i fin i kolodvora, so teko) proda. — Več se Izve pri g Sinko Sevsrja v L|mkl|sml. flori sne k a nI. 17. 5?99
NA PRODAJ!
S lovski petki izvrstno ohranjeni, cena skupno 000 B. — Lovski sto-let. toreltt. itrmtn te pttrone
(Patronegtlrtel) vse nerabljeno iz mi-rovnesa časa. Vprašati pri npr »Slov. Ni roda« pod „Lovac 5432".
MM Ml
oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 4793
Franc SI tir, zaloga piva Očss, LJubljana 7. — V mestu se dostavlja brezplačno na dom, prazne steklenice n zaboji se po dnevni ceni jemljo nszsji
Kupim veliko moderno::
tavamo pohištva,
ležečo v Ljubljani ali v okolici. Biti mora že v obratu, tako da se delo lahko nadaljuje. — Ponudbe na postni preiti 144, LJubljana. 5436
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, r a je postal žrtev španske bolezni na§ nadvseljubljeni sinček, bra-
**** DANILO CIRMAN,
tretjeSoleo I. dri. gimnazije
v soboto zvečer v cvetoči dobi 14 let.
Truolo predragega se prerelie iz Ljubljane, GledaliSka ulica 7, na domače pokopališče v Št Vidu. — Pogreb se vrsi v torek. 8. t m ob     uri zjutraj
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
gt. Vid nad Ljubljano, dne 6. oktobra 1918. 5448 Žalujoče rodbine: Clrmmn, Mejak, Bremiar
ZAHVALA.
Ker mi ni mogoče se v svoji boli vsakemu posebej zahvaliti, izrekam tem potom za mnoge ganljive dokaze ljubezni in dobrote med boleznijo in ob smrti moje nepozabne sestre •
AMALIJE
svojo najiskrenejšo zahvalo.
¥ LJubljani, dne 4. oktobra 1918.
5418
Olga Marinschek.
Isoe 1 to bra ten m o t srednjih let —
Naslov pove npr. .Slov. Nar.« — 5429
za delo v kartonaini tovarni J. Bonać sin, Ljub liana. 5401
Inteligentna gospa
želi vstopiti v službo za gospodinjo. Najraje na deželi Več se poizve pii g. S. Martlnćić, Gradec, Ungorgs. 12.
Hišo
►Slov.
s trgovinskimi prostori in z nekaj posestva v prometnem kraju vzamem v najem ali knplm. — Ponudbe na uprav. Naroda« pod „Trgovec 5434''.
Klavir
st proda — Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 5335
Proda se
štedilnik, banja (Schaukelbadewanne), pisalna miza in krožniki ter vrči z okraskom ter različni okvirji. Ogleda se lahko od 2—3. popoldne. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. — 5483
Prodasta se:
2 kompletni postelji, 2 omari za obleko, gostilalske oprava, ku-hln.sks potrebščine in druge stvari. Poizve se. imnjak 3, pritličje. 5415
STANOVANJE
v vili v bližini Ljubljene in sleer stranki brez otrok. — Naslov pove upravniStvo »Slov. Naroda«.  — 5422
Izurjena PRODAJALKA
meSane stroke in prodaje v trafiki, veSča slovenskega, nemSkega in nekoliko hrvatskega jezika, želi spremeniti sedanjo službo. — Nastop 1. nov. — Dopisi na postni predal 10, Sv. Juri) o |. tel., Štajersko. 5344
50 kron nagrade
dobi, kdor preskrbi stalni mirni stranki 2 oseb majhno stanovanje: 1 sobo in kuhinjo za kadar je mogoče. Ponudbe na upravo ,,Slov. Naroda** pod „Sreća 5395".
Prazne vreče
vsake vrste ln suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kusian, Kranj, Gorenj.
Bššjard
firme Seifert s kroglami In kejem se takoj ceno proda, je zanesljivo dobro in varno naložen denar. Poizve se v kaverni Slon pri blagajni v LJnb Mani. 5079
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „8KABA-rOHsT*'- mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3*—, veliki K 5'—, porcija za rodbino K 12*—.
- Dr. L Flesch's Kronen-Aaoiheke (Gy5r), Raab Ogrsko. -
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „prl zlatem jelenn",
Ljublfsma, Martin trg. 880 mj" Pozor na varstveno znamko „SEABATORM11 "mjnj
Trgovina zlatnine :: ur :: srebrnine
F. Čuden Sin
nasproti gl. pošte
v Ljubljani. 3221
6414
ima
Živo apno in apno sa
gnojenje,
zidno in strelno opeko n^r®
r—r--——- tvrdka
bukovo oglje
Valentin UrbaniiS,
trocvinm s irndustrljakimi potrebščinami In proisvosii um dmbmlo. 8esT~ Oddajajo srn samo celi vagoni.
Ljubljane, Pranfevo nebreSje Slov. 1.
*X