Izhaja vsak petek
v Kranju.
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravnišlvo «Korošca» v Celovcu. Rokopisi se ne vračajo. Z t oglase se plačuje za eno-stopno petit-vrsto za enkrat 12 v, z« dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Gospodarski in političen
list za koroške Slovence.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 11.	V Celovcu, v petek, dne 31. januarja 1908.	Leto I.
-- -   '7,'na'.iiiJi^iiSgaggBaaggtsBggsar-i---------------------------tütm-ih	mh	»■»«—Tn n.xmsrnimxxiai.-irtm] Mrnww^mrirmt~~inusriMTmmMmmMiZmSmSiismmmWišKtamm
Kakšna naj bo slovenska stranka na Koroškem?
Če dandanes pogledamo politično življenje avstrijskih narodov, vidimo, da sc vse stranke pri posameznih narodih združujejo v ta namen, da varujejo svojo narodno posest, skratka, da varujejo pravice svojega naroda.
Poglejmo na pr. Nemce! Ni še dolgo od tega, kar so si posamezne nemške stranke med seboj, posebno pii volitvah, strašansko nasprotovale. Kak Schönerjanec ni mogel videti Wolfovega vo-lilca in narobe. Oba sta zopet strastno nastopala proti kakemu nemškemu liberalcu in vsi trije proti nemškim klerikalcem i. t. d. Posebno v nekaterih krajih je bilo skoro toliko nemških strank, kolikor volilcev. Ravno tako je bilo pri drugih narodih.
V zadnjem času pa vidimo, da so se' razmere popolnoma predrugačile.
Nemške stranke so se začele bližati druga drugi. Samo nemška klerikalna stranka in nemški socialni demokrati so ostali izven zveze. Toda tudi v tem oziru je postalo drugače. Nemški klerikalci so se prej delali Slovanom prijazne. Mi spominjamo samo na takoimenovani „železni obroč“, v katerem so sedeli večinoma Slovani in nemški klerikalci. Ko pa so prišli nemški krščanski socijalci na Dunaju do večje moči, so takoj
pokazali, da Slovanom niso prijazni. Ravno na Dunaju'ja.jfejio mnogo Čehov, ki so krščanske socialce podpirali tako dolgo, dokler so prišli do svoje moči, in znano je, da se je župan Lueger celo interesiral za glasove slovenskih kostanjarjev na Dunaju. Ko pa so imeli enkrat vso moč v rokah, se v narodnem oziru od nemških nacijo-nalcev niso več razločevali.
Odkar so se vse te klerikalne stranke v avstrijskem parlamentu združile pod vodstvom Luegerja, od tistega časa je ta stranka tudi v nastopu proti Slovanom edina. Ker se boje nemških nacionalcev in nemške liberalne stranke vobče, povdarjajo na svojih shodih pri vsaki priliki, da so ravnotako strogo nacionalni, kakor druge nemške stranke.
To so tudi tam, kjer imajo svojo moč, namreč na Dunaju, že večkrat javno pokazali. Pokazali pa so tudi v avstrijskem parlamentu s tem, da so se združili z drugimi Nemci v en posebni narodni odbor, ki ima namen, da strogo varuje narodne pravice Nemcev, ali še bolje povedano, da z vsemi močmi zabranjuje, da bi Slovani, posebno pa Slovenci, kdaj prišli do postavno jim zajamčenih pravic. Tisti ljudje torej, ki so si bili prej najhujši nasprotniki, so edini tedaj, kadar se gre zoper Slovane, posebno pa Slovence!
Samo socialni demokrati stojijo še zunaj tega odbora. To pa zaraditega, ker imajo nemški
socialni demokrati v svoji " edi tudi slovanske socialne demokrate. Med temi slovanskimi socialnimi demokrati so pa češki socialni demokrati ravnotako strogo narodni, mi lahko rečemo narodno navdušeni, kakor češki radikalci ali druge češke narodne stranke.
Sedaj pa poglejmo malo na majhno barčico slovenske polilike na Koroškem 1 Kaj pa tukaj opazujemo? Ali so se tisti politikarji, ki so do-sedaj vedno vodili to barčico, od teh razmer v državnem zboru kaj naučili?
Vsak, komur se gre samo za napre-dekin za blagostanje koroških Slovencev, bi mislil, da moramo koroški Slovenci v prvi vrsti gledati na to, da pridobimo kolikor mogoče veljave tudi na zunajlTo je pa samo mogoče,če nas je več! Tem več, tem boljše! Mislili bi torej, da naši dosedanji voditelji gledajo v prvi vrsti na to, če je kdo Slovenec, in da skušajo vse tiste, kateri so vsaj rodom Slovenci, zase pridobiti, tembolj, ker je znano, da se moramo mi koroški Slovenci v prvi vrsti sami pomagati.
To se pa dosedaj ni zgodilo. Kdor ni bil dosedaj ravno istega političnega mišljenja kakor „Mir“ ali g. msgr. Podgorc in g. dr. Brejc, tisti v očeh teh politikov ni bil pravi Slovenec, tisti je bil nevaren liberalec, nemčur, socijalist i. t. d. Če j je bil kdo še tako dober Slovenec, če je iriö-
PODLISTEK.
Sovražniki koroških kmetov.
Piše koroški kmet Š . . .
Koroški kmetje od nekdaj radi politiziramo. To je naša stara navada in pravica, katere nam noben poštenjak ne more odreči ali vzeti. Jaz sem koroški kmet, zato pa tudi rad politiziram. Dosti sem se že pregovarjal s kmeti in gospodo o nadlogah in bremenih, ki težijo dandanes kmetski stan; preudaril sem in premislil delovanje in skrite namene tistih ljudi, ki se prilizujejo kmetu za dobre prijatelje, v resnici ga pa sovražijo.
Kmetu se danes slabo godi zato, ker ima več sovražnikov. Ljubi kmetje 1 Ali pa tudi veste, kdo so naši sovražniki? Nekateri pravijo; delavci! Zato ker se ti pritožujejo čez visoke cene. To pa ni res. Prvič so delavci navadno naši otroci, ki morajo tudi živeti. Drugič pa mi kmetje nič ne dražimo. Dražijo le drugi. Spomnil bi Vas pa rad na druge! Na tistih krajih, kjer vidite danes sezidane lepe hiše ali vile, v katerih si mestna gospoda hladi poleti svoje glave, na tistih krajih so stale še pred nekaj leti prelepe domačije koroških kmetov, kateri so bili še naši dobri znanci in prijatelji. Nekega večera so se otožno in žalostno poslovili in ločili od Vas in ni bilo več glasu slišati o njih. Čez nekaj tednov pride nov gospodar, gospod iz mesta na oglede, kako in kaj je treba storiti, da bi se mogel čez poletje
razveseljevati na nekdaj kmetski domačiji. Pridejo zidarji in mizarji, da opravijo svoj posel, in nekdaj ponosna stara kmetija našega soseda in prijatelja se je izpremenila v vilo ali gosposko hišo. Po naključju ste morebiti tega ali onega izmed teh nesrečnih kmetov, ki so prišli ob svojo kmetijo, videli pozneje delati v tovarnah ali rudo-kopih. Hitro se je skril, če Vas je opazil, ker ga je bilo sram. Na njegovo kmetijo pa prihaja gospoda vsako poletje se razveseljevat. Ljubi kmetje! Nekdaj je bilo vse drugače pri nas na deželi. Ob jezerih in prisojnih hribčkih, kjer stojijo danes nobel vile, tam so še pred desetimi ali dvajsetimi leti gospodarili koroški kmetje. In ko vidite, kako leto za letom prehajajo lepe kmetije v tuje gosposke roke, pa se bodete nehote vprašali: S kakšno pravico se podi koroške kmete s svoje preljube domačije, katero so podedovali od svojih očetov? Ako bi vprašali katerega izmed nesrečnih kmetov, kako je prišel ob svojo domačijo, povedal bi Vam marsikateri tako, kakor mi je pripovedoval moj bivši sosed France Vanko, kako so njega spravili ob domačijo. France Vanko mi je pripovedoval, da je storil znanje s trgovcem B. v mestu in ta ga je pregovoril, da je odprl štacuno, katere ni zastopil ne on, njegova žena pa tudi nel Trgovec mu je dajal prav rad blago na up ali „puf“. Obesil je prijatelju vse slabo blago, kar ga sam ni mogel prodati. Če je ta vprašal za račun, rekel je vedno, bomo že naredili I In naredili so! Vanko je prav pridno jemal blago in ga prodajal. Računov pa ni mogel nikoli poplačati, ker se mu je ves denar, kar ga
je skupil za blago, raztepel tako, da sam ni vedel kam. Moral je dajati tudi sam večinoma na „puf“, kar pa ni zapisoval tako „natančno“ kakor njegov „prijatelj“ v mestu. Tako je torej France Vanko prodajal v svoji štacuni več let, dokler je imel pri trgovcu B. kredit. Kar naenkrat pa se je prijateljstvo nehalo, ko kredita ni bilo več. Ker France Vanko ni mogel poplačati dolgov svojemu nekdanjemu prijatelju B., ga je B. tožil, tako je prišla torej njegova kmetija na boben — in kupil jo je sam trgovec B., ki se hodi dandanes še hladit v lepo domačijo mojega prijatelja. To je zgodba mojega soseda F. Vanka, ki mora sedaj delati v tovarni, da preživlja pošteno sebe in svojo ubogo družino. Koliko takih in enakih slučajev bi lahko naštel j pa ni treba, ker jih gotovo sami dobro veste.
Takih in enakih „prijateljev“, ki usiljujejo kmetom svoje slabo blago na „puf“ in posoju* jejo in usiljujejo stotake in tisočake samo zato, da lažje premotijo in pahnejo kmete v dolgove, potem pa jih poženejo z njihovih kmetij, takih prijateljev — pravim — je pri nas na Koroškem jako veliko. To so naši najnevarnejši sovražniki. Kmetje, ogibajte se jih! Nič jim ne verujte, nič jim ne zaupajte! Oni hočejo imeti Vaše kmetije, zato se Vam prilizujejo. Najbolj pametno je, da se kmetje sami združimo v gospodarska in politična društva, da ustanovimo sami Rajfajznove posojilnice in dajemo mi sami drug drugemu kredit. Kmet naj drži s kmetom in naj se ne pusti vjeti v zanjke krivih prijateljev.
goče v prejšnjih časih, ko so še drugi gospodje vodili slovensko politiko, bil v prvih vrstah in mnogo žrtvoval, izgubil je vso veljavo v tistem hipu, ko ni več šel s temi gospodi črez dni in strn; zavrgli so ga, kakor hitro ni hotel več slepo ubogati.
Navadno velja izrek: Več glav, več misli, in pa: Vse ne gre po enem kopitu. Toda pri nas naj bi šlo vse po eni komandi!? Zaraditega je sčasoma stopilo mnogo starih rodoljubov nastran; boljinbolj so se odtujili slovenski politiki, ker niso marali več podpirati samo klerikalizma, ki ima v zadnjem času celo čisto kranjsko barvo. Prišel je „Štajerc“ in s svojo poljudno pisavo marsikoga pridobil. Začel se je razširjati po naših krajih in bilo ga je po naši deželi kmalu več ko »Mira“. Vsak trezni rodoljub bi bil mislil, da bo to našim politikom odprlo oči in da se bodo postavili bolj na splošno slovensko stališče.
Toda to se ni zgodilo! Le še bolj srdito, le še hujše so se zaganjali na shodih v te ljudi, slikali jih kot brezverce i. t. d. Ker so bili tudi nekateri učitelji, ki vendar ne smejo in ne morejo podpirati klerikalizma, v teh vrstah, govorilo se je na vseh shodih proti učiteljstvu in proti sedanji šoli.
Da, še večl O »Štajercu“ se ne more reči, da se poteguje za vse naše pravice; toda kaj je zagrešil naš skozinskoz domač, pošteno pisan naroden list, da se vanj in v vse tiste, o katerih mislijo, da so za njimi, v prav vsaki številki »Mirovi“ tako zaganjajo?!
Da je seveda vsak socialni demokrat, če je tudi dober Slovenec, pri teh gospodih že naravnost »bavbav“, nam ni treba še posebej po-vdarjati.
Topa ni nobena slovenska politika, ampak strankarsko zagrizena politika, ki samo odbija že tako maloštevilne Slovence na Koroškem, na m p a ne more prinesti rešitve. Rešitev more prinesti koroškim Slovevcem le taka stranka, v v kateri ne bodo sami klerikalci.
Zato pa kličemo zopet in zopet vse Slovence, da podpirajo naš list, čegar geslo je: V združevanju je moč!
Dopisi.
Celovec. V vrbskem jezeru je utonil pri drsanju g. dr. Hock, zdravnik iz Beljaka. O tej veliki nesreči se poroča: Dr. Hock se je pripeljal proti večeru do Krive vrbe, kjer je izstopil iz železnice. Premišljal je še poprej, ali bi se šel na jezero drsat ali ne; nazadnje se je odloči!, navezal drsalke ter šel. Kakor znano, vrbsko jezero ne zamrzne celo naenkrat; najprej zamrzne med Porečami in Otokom, potem šele pri Goričici in pri Krivi vrbi. Vzrok temu so, kakor pravijo, gorki studenci ali vrelci, ki imajo svoj izvir na nekaterih krajih v dnu jezera; največ jih je med Krivo vrbo in Ribnico. Nesrečni dr. Hock pa je ravno tja zašel, kjer jezero tako dolgo ne zmrzne in se je zadnjo nedeljo naredila komaj 3 centimetra debela ledena skorja. Led se mu je udrl in tako je nesrečnež zašel v valove ledeno mrzlega jezera. Vpil je grozno na pomoč; neki stari mož Kupelwieser se je priplazil po trebuhu skoro do njega in mu molil lesen drog, toda dr. Hock je bil ves zmučen in ni imel več toliko moči in zavesti, da bi bil zgrabil za drog. Tako se je vpričo Kupelwieserja potopil in našel svoj grob v hladnih valovih. Vrbsko jezero pač vsako zimo zahteva svojih žrtev in nesreč; ena največjih in najžalostnejših je pač ta; kajti dr. Hock je bil obče znan, dober zdravnik in zapušča vdovo z otroci.
Borovlje. Kake nesramnosti in lumparije se upajo delati naši c. kr. uradniki, to presega že vse meje. Slovenec na Koroškem je menda po mnenju teh visokih gospodov samo davkoplačevalec, s katerim bi se radi igrali, kakor bi se jim pač poljubilo. Kako grdo in brezvestno kršijo gospodje c. kr. uradniki v členu 19. državnega osnovnega zakona Slovencem zapuščeno ravnopravnost, nam pojasnuje sledeče; »Hranilnica in
posojilnica v Borovljah“ je sprejela od c. kr. urada za odmero pristojbin v Celovcu (Gebtircnbe-messungsamt) pismo z naslovom:
Hranilnica in posojilnica
(wlndischer Sparverein)
in Ferlach (brovlje).
Naša hranilnica si jc pridobila naenkrat zaupanje vseh Rožanov, posebno pa Borovljanov; Nemška pa je zgubila radi slabega gospodarstva nekaterih gospodov ves kredit. Mi zato nič ne moremo. Da pa hoče c. kr. urad menda pomagati nemški hranilnici zopet na noge s tem, da smeši in psuje našo hranilnico z besedo »win-disch“, — je jasen škandal; pomagala pa ji tudi ta »pijontarska“ »medicina“ ne bo. Vsak dostojen človek, ki ima manire, bodisi Slovenec ali Nemec, obsoja tako postopanje c. kr. oblasti.
Črna. Tudi pri nas, v skalnati Črni, so prebivalci jako hudo zadeti zavoljo neznosne draginje mesa, posebno govejega mesa. Črnjani se ga bodo morali vzdržavati in se posluževati domače rastlinske hrane, če se ne bodo v doglednem času znižale cene mesa. Že pred novim letom je bilo obče znano, da so precej padle cene pri živini, toda pri nas sedaj ni duha ne sluha o tem, da bi padle cene pri mesu vsaj za majhno svotico; znižana cena bi bila na vsak način opravičena. Kmetje se hudujejo nad tem, oni za dober kup prodajajo živino, a naši mesarji pa pri prodajanju mesa o tem ničesar nočejo vedeti. Ena kila govejega mesa stane pri nas še zmiraj 1 K 36 vin., kar je gotovo za nas Črnjane hud udarec. Če pomislimo, da more naše rudarsko konsumno društvo prodajati 1 kilo govejega mesa za 1 K 15 vin., pri kateri ceni ima — vse stroške odračunjeno — še svoj gotov dobiček, zakaj bi ne bilo mogoče, da bi v tem razmerju ne izhajali naši mesarji pri nižjih cenah mešal V takem slučaju bi bilo naše c. kr. okrajno glavarstvo na prvem mestu poklicano, da predpisuje našim mesarjem pod kaznijo primerne cene s tem, da se poslužuje § 5J. obrtne postave, ki so jo skovali državnozborski poslanci gotovo ne z namenom, da ostanejo postavne besede samo na papirju, ampak, da se avstrijsko ljudstvo zavaruje pred oderuškim postopanjem. Opozarjam naše gospodinje na gospodinje v Möd-lingu, katere so sklenile, da najprej skozi 2 tedna ne kuhajo nobenega mesa, in če cene ne padejo še dlje ne. Kar so obljubile, so izvedle. Ni pa preteklo 14 dni in že so šli mesarji s cenami navzdol. Posnemajte jih toraj tudi,Črnjani, češe cene kmalu ne znižajo. Mesarjem pa priporočamo, da dobro preudarijo ta članek, katerega pošljemo tudi na adreso c. kr. okrajnega glavarstva v Velikovcu.
Ojstrica. Pravo vigred imamo sedaj pri nas, na planini. Dasiravno leži Ojstrica 981 m nad morjem, nimamo že škoraj tri tedne več snega, pa tudi gorko je, da shajajo ljudje lahko brez suknje na prostem. Za mesec januar je to gotovo nekaj nenavadnega, vendar tudi mi že dolgo nismo imeli tako prijetne zime kakor letos. Nekaterim našim kmetom, ki imajo spravljati mnogo lesa v dolino je to pač v vehko škodo.
Borovlje. (Nepotrebna konkurenca.) Namen in zadnji cilj vsake posojilnice je gotovo, da ona pomaga delavcem in obrtnikom in gre na roko kmetom. To ve vsak, samo gospodje okoli nemške posojilnice v Borovljah mislijo menda precej drugačno. Zgradili so veliko hišo, v kateri je prostorna gostilna in prodajalna z mešanim blagom. Kaj hočejo s tem? Nič drugega kakor nepotrebno konkurenco delati in oškodovati domače gostilničarje in obrtnike. Njih gostilna, katera je v rokah nekega tujca, dela konkurenco vsem gostilničarjem, posebno pa g. Justu; njih prodajalna z mešanim blagom pa bi naj pomagala tudi nekemu tujcu do denarja, katerega menda gospodje pri nemški posojilnici domačim obrtnikom ne privoščijo. Radi tega moramo res z veseljem pozdravljati novo ustanovljeno slovensko posojilnico, ki ni za to tukaj, da bi delala domačinom konkurenco, ampak za to, da njim pomaga,
Podgora. Pri nas in po celem spodnjem Rožu je bučelarstvo jako razširjeno, tako da se nekatera leta pridela prav mnogo strdi. A če se pomisli, kako draga jc dandanes strd in kako drago se plačujejo bučele, tedaj se moramo res čuditi, kako majhen dobiček imamo mi od svojega bučelarstva. Že pred kratkim jc v „Korošcu“ nek g. dopisnik iz Šmarjete opominjal bučelarje na potrebo, da naj ustanovijo bučelarsko društvo. Ta misel je res vredna da se izpelje, kajti le če bomo združeni v društvu in bomo skupuo in v večjem prodajali strd in bučele, le potem bomo imeli tak dobiček kakor ga imajo bučelarji v drugih deželah. Najprvo bi pač bilo treba, da napravimo kako skupno posvetovanje, na katerem bi nas kak strokovnjak poučil o pomenu bučelo-reje. Če bo vsak izmed nas pravi gospodarski pomen bučelarstva uvidel, potem bo gotovo tudi vsak rad pristopil bučelarskemu društvu.
Podgorski kmet.
Podljubelj. Ni še dolgo, kar sta sc pri nas v neki gostilni dva Borovljanca malo spopadla; bila sta oba Slovenca, pa eden je bil nemškega, drugi pa slovenskega mišljenja. Pri tem sta sc dajala tudi radi neke višje nemškutarske glave v Borovljah, končno pa je rekel prvi: „In res je, odkar je ta človek pri nas, smo mi kakor miš in mačka med sebojI“ Res jc! Odkar je tisti človek v Borovljah, ki je vzrok, da sc jc nekdo ustrelil in da je potem bila polovica posestva prodana, od tistega časa v Borovljah ni pravega miru in ga menda ne bo, dokler oni gospod ne odide.
Eden, ki mnogo ve.
Velikovec. (Nekaj o naših uradih.) Naš davčni urad menda ne ve, da je on za stranke tu in ne stranke zanj. Kar se v tem uradu godi, presega že vse meje. Nedavno imel je nek posestnik iz okolice plačevati davek. Ob 8. uri pride v urad, a drug ni bil navzoč kot sluga. Čaka in čaka in okoli 9. ure prično prihajati gg. uradniki, eden zadnjih seveda g. davkar. Počasi se sleče, obleče uradni jopič, izvleče pipo, jo počasi nabaše in prižge ter se v neke spise zagleda; da ga stranke že čakajo, mu je deveta briga. Naš mož čaka še nadalje, a ko mu je bilo okoli 10. ure vendar le preveč čakanja in začne opravičeno godrnjati in zahtevati, naj ga odpravijo, ker ima še daleč domu, se g. davkar odreže: »Najprvo je pošta, potem stranke“, in glej naš mož res ni bil prej odpravljen, dokler se g. davkarju ni zljubilo pokaditi svojo pipo in pregledati pošto. Kako pridejo davkoplačevalci do tega, da morajo čakati po cele ure, predno se gospodu poljubi jih takoj odpravili, kakor to določa službeni predpis. To pa ni edin slučaj, ki razsvetljuje uradovanje v davčnem uradu; imamo jih še več na razpolago.
Slavnemu finančnemu ravnateljstvu svetujemo, da obrne malo več pozornosti na ta urad.
Velikovec jc pa tudi sedež c. kr. geometra za sodne okraje Velikovec Dobrla ves in Železno kapljo. Toda odkar je šel spomladi višji geometer Lariš v „velezasluženi“ pokoj, to mesto še ni zasedeno. Pravijo, da je v tem uradu na kupe nerešenih aktov. V javnem interesu zahtevamo, da se to mesto v najkrajšem času razpiše in zasede. Pričakujemo pa, da bode novi uradnik zmožen slovenskega jezika vsaj v besedi, da ga bodemo Slovenci razumeli.	k.
Podgora. Že zadnjič se je nek dopisnik iz podjunske doline pritoževal na slabo zemljepisno znanje poštnih uradnikov. V slabo tolažbo temu sotrpinu moram povedati, da tudi pri nas v Rožni dolini ni nič boljše. Tudi mi pridemo v prav občutljive neprilike, ker manjka slavnim c. kr. poštnim uradnikom najprimitiv-nejšega zemljepisnega znanja. Gotovo je menda to najsramotnejše očitanje, kar se more tem uradnikom, katerih glavno delovanje sloni na podlagi geografičnega znanja, zabrusiti v obraz in to opravičeno, kajti oni niti avstrijske krono-vine ne znajo. Ali pa tiči za tem morda zlobnost? To bi bilo tem hujše in naravnost kazensko. Zadnjič je dopisnik dokazal, da ne znajo ločiti Kranjske od Koroške, jaz hočem danes povedati, da ne ločijo Koroške od Primorske. Na Goriškem
namreč obstoja tudi neka pošta Podgora pri Gorici. Na to pošto se pošiljajo vsi moji dopisi, kateri imajo slovenski naslov. Nič ne pomaga, če je na naslovu še tako razločno zapisano: Koroško, niti ne pomaga, da sem se že dvakrat pritožil na direkcijo v Graden, vse zastonj, moji dopisi hodijo tako vztrajno in dosledno na Goriško, kakor da bi oni ambulantni uradnik, ki tako slavno blešči z zemljepisnim znanjem, imel „Freibriet“ od samega ministra in dobil za vsako napačno poslano pismo posebno nagrado. Da se pri tem slovenski naslov prečrta križem - kražem, to se seveda samoobsebi zastopi in na mestu slovenskih se šopiri predpotopna pisava Kärnthen, včasi še celo Maria Elend! Tak „elend“ imamo s pošto! Da cenjeni čitatelji ne bodo mislili, da sem prizadet samo jaz, naj povem, da tudi drugi trpe na tem šikaniranju. V vzgled, da se more vsled tega zgoditi občutna škoda, hočem povedati sledeči slučaj: Zadnjič mi piše nek znanec z Dunaja, naj ga čakam na postaji Svetnavas, ker ima mimogrede nekaj važnega z menoj govoriti. Pismo je seveda zopet romalo na Goriško in predno sem ga dobil v roke, je bil oni znanec že davno za gorami 1 — Da bi me kdo napačno ne zastopil, se mi zdi potrebno pripomniti, da s tem dopisom nikakor nočem zadetinaše domače krajevne pošte. Nasprotno se mora pohvaliti, da izvršuje redno in točno svojo nalogo, samoželeti bi bilo, da dobi dvojezičen napis. Ambulančnim uradnikom pa je res že skrajni čas pojasniti, da oni niso plačani kot vsenemški šovinisti, ampak kot c. kr. uradniki, ki morajo poznati geografijo in imena krajev in kronovin v obeh deželnih jezikih. Naše poslance pa prosimo, naj vendar enkrat napravijo konec takemu škodljivemu in grdemu ravnanju.
Šmihel pri Pliberku. Naše občine imajo precej dela, katerega morajo opravljati zastonj za državo. In vedno več je tega dela, tako da bo sčasoma že vsaka kmetska občina potrebovala posebnega in študiranega tajnika. Vedno novi predpisi, vedno nove naredbe 1 Upali smo, da bo sedaj vsaj v vojaških zadevah boljše, ko je prišla nova postava o vojaških taksah, katere morajo plačati vsi tisti, ki so vojaščine prosti. Toda motili smo se! Tudi v tem oziru je slabše. Vsak, ki je vojaščine prost, se mora oglasiti pri občini in izpolniti navadno kar dve poli različnih stvari, katere hoče država vedeti. Ker se ta priglas lahko zgodi tudi ustmeno, se morajo te pole navadno izpolniti v občinskem uradu; in tako nastanejo zopet nove pisarije; in še kako nepotrebne! Od sto lakih, ki niso vojaki in se morajo priglasiti, je treba mogoče peterim kaj plačati; za vse druge nevojake so pisarije v resnici nepotrebne in vendar se mora vso izpolniti. Za taka dela naj pač država občinam kaj plača!
Pliberk. Čuje se, da hoče grof Thurn med pliberškim kolodvorom in Sorgendorfersko pivovarno zidati tovarno za železo. V to hoče porabiti za električne naprave tudi vodno moč v Lipici. Ne bi bilo slabo, če bi dobilo tudi mesto Pliberk na ta način električno razsvetljavo, da bi v prihodnje mogel tisti, ki je bil na trgu s palico napaden, svojega nasprotnika vsaj spoznati. — Morda bi bila ta električna moč porabljiva za sosedne vasi, na primer za mlatilnice, rezalnice i. t. d. Saj je vodna sila v Lipici tako velika, da je v stanu proizvajali nad tisoč konjskih moči. — V Pliberku se bo, kakor se govori, v kratkem zidala nova šola, katera je v resnici potrebna, ker v „naprednem“ Pliberku še zdaj nimamo pravega šolskega poslopja. Otroci se potiskajo iz ene občinske hiše v drugo. Zidalo se bo pa menda šolsko poslopje le v tolikem obsegu, da bodo imeli v njem prostora samo otroci iz občine Pliberk in iz vasi Podgora. Dosedaj so bili v Pliberku vsi šolski prostori prenapeto napolnjeni, lepa šolska poslopja v Libučah, pri Božjem grobu in v Tunelu pa so bila do malega napol prazna, ker silijo vsi otroci iz sosednih občin v mesto. Samo nekaj bi svetoval Pliberčanom: naj zopet enkrat upeljejo slovenščino kot obligaten predmet v ljudsko šolo, kakor je bilo to v prejš-
njih časih. Opazil sem namreč, kako težko se godi mlajšim Pliberčanom pri „kšeftu“, ker ne znajo zadosti slovenščine. — Ne mislite, dragi Pliberčanje, da Vam želim s tem kaj slabega. To je samo dober nasvet v vašo korist. Vem, da je vsakemu slovenskemu Korošcu tudi nemščina potrebna, slovenski jezik pa ni samo kot materin jezik prvo, kar moramo ljubiti in spoštovati, ampak tudi potreben, kajti pliberška okolica je vendar čisto slovenska. Do prihodnjič pozdravljeni ! Do tedaj pa bom zopet kaj sporočal.
Glinje. „Slovenska čitalnica v Glinjah“ priredi v nedeljo, dne 9. februarja, predpustno veselico s petjem, tamburanjem in igro. Čisti dobiček veselice je namenjen čitalnici, katera razširja v našem kraju izobrazbo in z njo narodno zavednost in narodni ponos. Vsi, ki vam je na srcu napredek Slovencev v Rožu, prihitite v kolikor mogoče velikem številu k tej veselici, kjer se boste kratkočasili in razveseljevali nad milo slovensko pesmico in nad krasnimi glasovi nežnih tamburic.
Apače. Našo podružnico Ciril - Metodove družbe bo treba zbuditi k novemu življenju. Naše ljudstvo je navdušeno za narodno stvar in dobro ve, kake zasluge si je že pridobila naša šolska družba za probujo in napredek slovenskega naroda. Še dobro se spominjamo, kako navdušenje je bilo med nami Apačani, ko so nas pred leii obiskali izvrstni pevci iz Glinj in nas razveseljevali s krasnim slovenskim petjem. Tedaj smo spoznali lepoto slovenske pesmi in našega milega materinega jezika in marsikdo izmed nas je z navdušenjem zaklical: „Slovenska pesem je pa v resnici lepa“. Dobro je nam še v spominu lepo petje glinjskih pevcev in želimo si jih še večkrat slišati. Zato bi bilo dobro, da skličemo občno zborovanje naše podružnice in povabimo tudi slavne pevce iz Glinj. Gotovo bodo radi prišli.
Dob pri Pliberku. (Napreden kmet iz Pliberka.) Dobro se nam sicer godi tukaj, a nekaj je, kar nas zelo teži: To je oni grozni klanec pri Žvabeku. Vsak, ki je hodil kedaj to pot, se je moral jeziti nad to deželno cesto. Mesto, da bi prišel v dveh minutah črez ta jarek k Luciji, rabi skoraj pol ure. Kaj pa šele oni, ki mora voziti kaj težkega. In koliko hlodov se zvozi čez ta klanec. Država naj prispeva od svojega prebitka kako malenkost, mesto da povišuje oficirske plače, ki so itak že dosti visoke. Tudi dežela naj se nas podjunskih kmetov bolj spomni, ker ravno tako plačujemo davke kakor drugi. Za to imata država in dežela dosti denarja, da podpirata z različnimi loterijami in bogve še s čim nam sovražno nemško „Südmarko" in „Schulverein“, ki imata nalogo, nas slovenske kmete spraviti z naše zemlje. Na ta način se ne more napraviti blagostanje v državi in deželi. Tudi država in dežela imata dolžnosti do svojih podložnih, ki jima plačujejo davek. Država in dežela naj vendar enkrat pokažeta, da znata izpolniti svoje dolžnosti tudi proti nam podjunskim kmetom. Potreb imamo mnogo; ena med njimi je tudi zboljšanje te ceste.
Borovlje. Tukaj razsaja med delavci huda influenca; vsak čas mora kateri delo zapustiti in iti v postelj. Če nas pri sedanji draginji še bolezen tepe, se nas mora res obžalovati.
Črna. Dne 21. t. m. je umrl po kratki, zelo mučni bolezni, gostilničar g. M. Tschernitz, p. d. Reš«r. Komaj 41 let star je moral že zapustiti svoje domače ognjišče ter se podati v naročje matere zemlje. Kakšen ugled je užival naš rajni prijatelj pri ljudeh, je pričal njegov pogreb 23. t. m., katerega se je udeležilo ogromno število njegovih sosedov in prijateljev. Žalostni ro ga spremljali na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, kjer mu lepša zarja sije nad zvezdami. V miru počivaj 1
Prošli teden je tudi umrl g. Hriberšek v Celovcu, ki si je kot dolgoletni nrdučitelj v Črni pridobil mnogo zaslug za vzgojo mladine. Hvaležen mu bodi spomin I
Prevalje. Ljudska šola je že zaprta od 7. januarja zaradi osepnic in ošpic, na katerih je mnogo olrok zbolelo. S poukom se prične zopet
3. februarja, če bode do takrat ponehala nalezljiva bolezen.
Leše pri Prevaljah. Dne 23. jan. t. 1. je bil aretiran še mladoletni Engler, ker je prejšnji večer napadel nekega drvarja, ga vžugal z odprtim nožem ter mu potem pobral gotovino iz žepov. Engler je bil še kot fant kaznovan radi tavine, pozneje je odšel na Prusko, kjer je bil spet radi nekega hudodelstva kaznovan s triletno ječo. Po prestani kazni so ga poslali po odgonu nazaj v domovino, kjer pa je pokazal, da mu je bila ječa le dobra šola za hudodelstva.
Svetna vas. Pri tukajšnji postaji so nagroma-dene cele gore lesa za parno žago bratov Pecile. Vsak dan dovažajo vozniki iz bližnjih vasi nove panje in Žingarca kar bobni, ker se spravlja tam nasekani les po rižah. Parna žaga pa reže, cvili in sopiha, da kar v ušesih buči. Tu vidimo delavnost in podjetnost, kakršne dostdaj Še nismo navajeni. Vse se giblje, trudi in peha, kakor da bi se šlo za stavo. Pri pogledu na to uspešno podjetje pa je menda še malokateremu domačinu prišlo na misel, da bi se nahajal namesto tujca-podjetnika, tukaj lahko domač človek in da bi lahko služili mesto italijanskih delavcev, domačini. Saj nikdo ne more reči, da bi nam manjkalo kapitala; če bi ne šlo drugače, imamo denarne in kreditne zavode, tudi delavnih rok nam ne manjka, pač pa duha, ki išče vedno novih ciljev in ki koraka z napredkom drugih ljudij. Cela vrsta vzrokov bi se dala navesti za to pomanjkanje podjetnosti. V prvi vrsti pač lastna nemarnost v zrelejših naših letih, v katerih bi se vsak sam zase še mogel učiti in izobraževati; potem pa tudi neizmerno pohajkovanje po gostilnah, katerih pomen sc vidi in najde samo v ubijanju časa, v kvartanju, kegljanju in praznemu obrekovanju, namesto da bi v gostilnah kaj koristnega govorili, se posvetovali in spočili od dela. Ali predaleč sem že zašel. Ropi t parne Žage in mravljinje delo pri tisti, mi le vzbudilo te misli. Morda še koga drugega vspodbode na premišljevanje.
Slov. Plajberg. Zima je tukaj dosti m la, ker je naš kraj zavarovan z visokimi gorami proti mi zlim vetr m. Na solnčnih robeh je v nekaterih krajih že popolnoma kopno, tako da bi se že koze pasti mogle, če bi jih še kdo kaj imel. To pa ni več mogoče zaradi slaboznanih gozdnih in lovskih postav. Te postave so nam onemogočili nekdanjo tu cvetočo živinorejo, ker so se prestrogo izvrševale. Koz, kakor rečeno, menda sploh nikdo več nima, poveje živine je tudi več kot polovica manj, ovac se od leta do leta manj redi, vse to pa zato, ker je nam paša skoraj povsod zaradi omenjenih postav zabranjena. Ona gospoda, ki daje postave, je pač preklicamo kratkovidna, da se ne izrazim ostreje. Na eni strani kuje postave proti paši, torej proti umni živinoreji, na drugi strani pa kliče nebo in peklo na pomoč proti draginji, ki je prav vsled teh postav nastala.. Seveda, kmet, drži vedno potrpežljivo svoj hrbet, da te tepe postava in da te obrekuje ves svet radi draginje, a sam pa plačuj davke in posle vedno višje! Za pritožbe pa najdeš povsod gluha ušesa. Ker nam torej pi več mogoče se v toliki meri pečati z živinorejo kot nekdaj, moramo pač gledati, da pokrijemo z drugimi dohodki vedno rastoče vsakdanje in letne potrebščine. Zato so se kakor po dogovoru vrgli vsi kmetovalci na gozde, kdor jih še ima. Seveda ski bi vsakogar, kaj bo v prihodnje, ko usahne tudi ta vir dohodkov; ali kaj se moie, druga pomoči ni in sila železo lomi. Poleti je pela v naših komaj doraslih gozdih sekira, da je odmevalo od gore do gore, sedaj pa je ves Plajberg, kar leze in hodi, na poti, da vozi debeli in drobni les na žage, na postaje v Rožni dolini in na trg v Borovljah. Toliko lesa, kot letošnjo zimo, se menda še ni izvozilo iz naše občine in se bo tudi težko zopet kedaj. Cena lesu je sicer znatno poskočila vsled nove železnice, ali vendar ostane glavni dobiček lesnim trgovcem in prekupcem, katerih kar mrgoli. Pa tudi ta gotovina bo skoprnela kakor sneg spomladi in naš pogled v bodočnost ostane mračen. Dobrega gospodarja pa boli srce po*
sebno zato, ker je padlo mnogo mladega gozda, ki je začel šele najbolj pridelovati. To so torej pritožbe z naših gor. Mogel bi sporočati še ža-lostnejse novice, vendar naj bo za danes dosti.
Narodne zadeve.
Veselica družbe sv. Cirila In Metoda dne 2. februarja v Ljubljani. V zadnjem trenotku še enkrat opozarjamo vse koroške slovenske narodnjake, da se udeležijo te Imenitne veselice. O posebnem vlaku, ki ga obeta „Mir“ v dveh ali treh tednih v Ljubljano k Meškovi igri, še ni gotovo, ali bo vozil; vsaj mi o tej prireditvi nismo sprejeli še nobenega obvestila.
Občni zbor koroške podružnice slov. planinskega društva se bo vršil v petek dne 14. februarja v Celovcu. Vspored: Poročilo o delovanju podružnice v preteklem letu 1907. Kje se bo vršil občni zbor, se še pravočasno objavi v časopisih.
Nemški nacijonalcl na Štajerskem proti razširjenju ljudskih pravic! Pred kratkim je imel dež. sodni svetnik Markhl v Celju shod, na katerem se je konečno odločno izrekel proti razširjenju volilne pravice za deželni zbor; povedal je tudi, da bi na tak način profitira! kmetski in delavski stan v narodnem oziru pa Slovenci. Sklenili so konečno tudi neko resolucijo, v kateri so se zborovalci odločno izrekli proti razširjanju volilne pravice v deželni zbor! Ali je to svobodomiselno? Pri zadnjih volitvah v deželni zbor je volilo 223.338 volilcev. Od teh je bilo volilcev nemške ljudske stranke, nemške radikalne in nemške kmetske stranke komaj 38.467, torej niti peti del. Od teh pa je volilo kandidate nemške ljudske stranke komaj 16.000 volilcev, torej komaj trinajsti del. In nekateri od tega majhnega dela hoče odločevati o volilni pravici celega prebivalstva t
Gospodarska vprašanja. Titn« c«ne
v Četrtek, dne 30. januarja 1008 v Celovcu.
		Krone
Pšenica . . . .	birn . .	13-60
Rž		n	•	•	13 —
Oves			5-60
Koruza ....	» • •	9-60
Ajda		N	*	•	9-—
Ječmen ....		9-60
Pšeno ....	škafec . .	3-80
Fižol		kila . .	20 do 24 vin.
Špeh . . . .	kila . .	1-52 „ 1-60
Meso (svinjsko)	m	1-30 „ 1-40
Seno (sladko) .	100 k» . .	9*—
Seno (kislo) .	100 „. .	760
Slama	100 „. .	5-40
Kako Ozdraviti bolno vime?
Ako molzni kravi oboli vime, je to zelo nevarna bolezen! Kaj moramo v takem slučaju storili ?
Najprvo je, da se iz vimena odstrani mleko, torej da kravo pomolzeš. To pa moraš storiti na vsak način, četudi ima krava bolečine. Da pa kravi ne napraviš nepotrebnih bolečin, moraš molzti tako, da stiskaš zizke, ne pa vlečeš. Pri tem je priporočati, da namažeš vime in zizke z mastjo in sicer z nesoljeno svinjsko mastjo. Mast napravi vime, posebno pa bolne dele mehkejše in pripomore, da vime hitrejše celi.
Ako molzni kravi oboli vime, posebno pa, Če se vime vname, je najboljše domače zdravilo parna kopel (Dampfbad). Parno kopel napraviš zelo priprosto. Napolni žehtar vode in vrži v njega žareč kamen (kremen) in drži žehtar pod vimenom. Ako deneš v žehtar poprej nekoliko
rož, katere dobiš med senom, je parna kopel še boljša in vime zdravi hitreje.
Dobro pa je tudi, če popariš rože, deneš iste hitro na rjuho in jo privežeš kravi čez hrbet tako, da pridejo poparjene rože na vime.
Kadar je vime po uporabi zdravila zelo vroče, devaj na isto mrzle obkladke ali pa ga namaži prav tenko z ilovico, kateri moraš pridjati jesiha in dobro zmešati. Ko se ilovica posuši, umij previdno vime z mlačno vodo in ponovi vse to, če je treba tudi večkrat.
82S8S2S82fiS2fiSS2S8S2SSS2»fiSS5SS8
S

S
J Slovenci, ne zabite družbe \ SV. CIRILA IN METODA I


•v*»
*

Svetovna politika.
Zunanja.
Med državami Kina ln Japan ni pravega miru. Japonci hočejo komandirati tudi Kineze in jim delajo sitnosti. Nasprotno se pa obnašajo tudi Kinezi tako, kakor da bi se pripravljali na vojsko.
Tudi v Portugalu poka. Tam se širi revolucija vedno bolj in bolj in vlada se je komaj ubrani. Že je pripravljena španska država, da s svojimi vojaki pride Portugalski na pomoč.
Znotranja.
V parlamentu zborujejo sedaj razni odseki in bomo o tem poročali prihodnjič.
Raznoterosti.
Burno vreme je bilo zadnje dni na Dunaju. Burja je bila tako močna, da je bilo poškodovanih mnogo ljudi. Veter je prevrgel par težkih vozov, odnesel izložene omarice in prevrgel celo neko čakalnico tramvaja.
Da se bo lažje morilo! Znano je, kako hitro in strašansko delajo nove vojaške Maksim-puške, s katerimi se naenkrat lahko odda več strelov in se tudi hitro zapored strelja. Strelja se seveda lahko iz zasede, tako da sovražnik ne vidi, odkod da pridejo streli. Toda eno napako so dosedaj te puške še imele I Sovražnik je lahko iz pokanja spoznal, kje da so nastavljene. Na tak način je znala potem artilerija pošiljati tja svoje karteče in krogle ter razškropiti strelce. Sedaj pa je izumil neki angleški inšpektor pri vojakih sredstvo, s katerim se glas in pokanje zaduši tako, da se te puške na 500 m daljave ne more več slišati. Radi te iznajdbe se seveda vojaški krogi zopet veselijo I Saj imajo eno sredstvo več, zato da se v vojski hitrejše in varnejše mori!
Surovo maščevanje. V vasi Ruda na Poljskem je čula neka kmetica ponoči, da nekdo hodi v njenem hlevu. Slutila je takoj, da je to kak tat, in zbudila moža, njegovega brata in sosede. Vsi so oboroženi šli v hlev in tam res ujeli tata, ki je ravno hotel odpeljati eno živinče. Kmalu so tatu imeli na tleh, ga zvezali in mlatili po njem s cepci in drugim orodjem. Na pol mrtvega so obesili na neki klin v hlevu tako, da mu je glava visela navzdol. Reveža, ki je imel roke in noge zvezane in si ni mogel čisto nič pomagati, so pustili potem celo noč viseti. Zjutraj so ga našli mrtvega. Žendarmerija je zaprla vse te krvoločne „sodnike“.
Nesreča na železnici. Dne 20. januarja trčili so v Milanu na mostu Aquabella trije vlaki skupaj. Posledice so bile grozne. Posamezni vozovi so se zarili drug v drugega; potniki so vpili in
klicali na pomoč. Dosedaj so dobili več kot 20 oseb že mrtvih in okoli 30 težko poškodovanih.
Pravi princ kmetovalec — na Angleškem. Znano je, da angleški kralj Edvard posebno pospešuje kmetijstvo. Na Angleškem se je namreč industrija na škodo kmetijstva tako razširila, da je kmetijstvo popolnoma začelo propadati. Angleški kralj je radi tega uredil takoimenovane vzorne kmetije, kjer se gospodari pod njegovim vodstvom. Strogo gleda na to, da kmetija vedno več nese in pošilja svoje pridelke celo na razstave. Zato je tudi ukazal, da se mora posvetiti princ Erik kmetijstvu. S tem hoče doseči, da vlada tudi po njegovi smrti skrbi za kmetijstvo. Gotovo jako hvalevredno.
Sodnik in kmet na Bavarskem. Nekega kmeta, ki je vozil gnoj na polje napadel je na polju velik mesarski pes in ga ni pustil naprej. Kakor se je hotel premakniti s konjem, zaletel se je v konja in ga hotel ugrizniti. Ko je postalo to kmetiču preneumno, je šel s špicami gnojnih vil proti psu, in ko pes le ni odnehal, mu je zadel vile v goltanec, da je poginil. Seveda ga je lastnik psa tožil za odškodnino. Sodnik vpraša kmeta, zakaj ni šel najprej z zadnjim koncem proti psu? Kmet pa ga je zavrnil z vprašanjem: „Zakaj pa pes ni najprej šel s svojim zadnjim koncem proti meni!“ Tožitelj je zgubil pravdo.
Zdravilo, katero naj pomaga vsem. Kdor dandanes le malo bere Časnike, zve vedno o kakih demonstracijah. Danes demonstrira ta ali ona stranka v državnem zboru, jutri v kakem zborovanju i. t. d. Tukaj demonstrirajo delavci, tam obrtniki, enkrat trgovski pomočniki, potem zopet dijaki, skratka cel svet je po koncu. Vsak stan se pritožuje in zahteva več pravic. Če se pa to zgodi javno, skupno in precej glasno, potem pravimo, da demonstrirajo. Včasih take demonstracije tudi kaj pomagajo, posebno če kažejo prav odločno ljudsko voljo. In nato so mislili tudi berači v mestu Palermo, ki leži na jugu Italije v Siciliji. V tem mestu živi skoraj polovica prebivalstva samo od beračenja. Drugega ne delajo, kakor da „fehtajo“ pri tujcih, ki pridejo gledat solnčnato Italijo. Ker pa postaja to beračenje tujcem vendar že sitno in ker radi tega ne prihajajo več v tako velikem številu, sklenil je magistrat mesta Palermo, da se mora kaj zgoditi proti beračem. Vsakega, ki so zasačili pri beračenju, so zaprli. „Kaj — so rekli berači — tako hočete vi zaničevati naše pravice, tega si ne pustimo dopasti!" Zdaj so pa še berači sklenili, da hočejo — demonstrirati. V dolgih vrstah so primarširali pred magistrat vsi enooki berači, hromi, krumpasti in posestniki lesenih nog s svojimi ženami in otroci — skratka vsi tisti, ki so se preživljali z milodari. Pred magistratom so upili in zmerjali, potem pa imeli zborovanje, na katerem so se zavzemali za svoje pravice. Na koncu pa so sklenili tudi resolucijo, da si ne dajo vzeti pravice do svojega stanu drugače, kakor če jih mesto dobro in prijetno vzdržuje. Magistrat se dosedaj še teh groženj ni ustrašil, tem manj ker ve, da so ti sicer berači, pa ne reveži.
Varuj nas kuge In lakote! V nekem an gleškem časniku čitamo nekatere številke o koleri. Do novembra lanskega leta je bilo na Turškem, južnem Ruskem in v Perziji 11.472 bolnikov, ki so zboleli na koleri. Seveda je to le majhen del, kajti koliko umrje v teh krajih ljudi, da se sploh ne zapiše zakaj in na čem je umrl. Pozimi seveda malo poneha, ker veliki mraz ne pripusti razširjanja bolezni. Toda spomladi je zopet nevarnejši čas in zato zahtevajo zdravniki, da se naj v mejnih krajih prav odločno dela proti tej strašni bolezni. Ta strah tudi ni popolnoma neopravičen, ker so obolele pred leti tudi nekatere osebe v vzhodni Nemčiji in celo tedaj, ko je bilo na Ruskem mnogo manj te bolezni. Sedaj pa je v nekaterih krajih nastopila kuga jako hudo in bo treba za prebivalce Avstrije in Nemčije na meji jako natančne previdnosti.
Izdajatelj in lastnik konzorcij „Korošca11 na Koroškem. — Odgovorni urednik L Mik uš. — Tisk Iv. Pr. Lampreta v Kranju.