^/CMA1920/21 ’ 'ŠTEVILKA 24 1'VAUDHTlf UFIilimi LNT IZDAJA UPRAVA NA' Rodimeba ejedajiha VLJUBUAIMIUREJA OTON ŽUPANČIČ CENA6K Spored za 25. teden Torek, 1. marca Sreda, 2. marca Četrtek, 3. marca Petek, 4. marca Sobota, 5. marca Nedelja, 6. marca p°ned., 7. marca Torek, 1. marca Drama Zaprto. Zaprto. Razvalina življenja. A Golgota. D Bajka o volku. B Bajka o volku. Izven. Golgota. C Opera Literarni večer. Gostovanje hudožestvenega teatra. Izven. e('ai 2. marca — Na dnu. Gostovanje hudo- zestvenega teatra. Izven. rtek, B. marca — Dalibor. Gostovanje gospe Milene Šugh-Štefančeve. C e*> 4. marca — Mignon. Gostovanje gospoda Ju>ija Betetta. E 5. marca — Dalibor. Gostovanje gospe Milene Šugh-Štefančeve. A 6. marca — Tosca. Izven. 0l)ed., 7_ marca — Zaprto. lama pripravlja Frana Kosca izvirno novitelo „Mrakovi“, °pera Parmovega „Zlatoroga“ in Bizetovo „Carmen“. visokiT)V£f p.°l°v>ca letošnje sezone je potekla 28. februarja. Zaradi neWik tr,oš'k®v ie uprava prisiljena za drugo polovico sezone cene njelle Povišati. Za abonirane prostore ostanejo cene neizpreme-»er' Pr,''','cI lahko tudi naroče na ilustrovani tednik 100 kr S ki stane za drugo polovico na dom dostavljan Začetek ob 8. Konec po 10- Razvalina življenja Igra v treh dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Režiser: A. DANILO. Urh Kante, žganjar, krčmar, oče Lenčka, njegova hči . Tona, njegova rejenka Martin, kmet, sosed . Ferjan, kmet, sosed . Sirk, kmet .... Mica Slana, potovka . Godi se na kmetih g. Ločnik. ga Juvanova, gna Vera Danilova, g. Gregorin, g. Terčič. g. Danilo, gna Rakarjeva. dandanes. - 2 — Začetek ob 8. Konec ob 1,0. (jOLGOTFS Drama v treh dejanjih. Spisal Sergjan Tucič. Režiser: ROGOZ. On . Msaknri.j, prior . Demetrij, Apolonij, Severin, Hilarii, Polikarp, Kvirin, Ciril, Evzebij, egnn, samostanski Zena . Ljubimec luga vratar g. Šest. g. Pregare, g. Rogoz, g. Rakuša, g. Kovič, g. Šubelj. g. Strniša, g. Micič. g. Potokar, g. Jerman, g. Plut. ga Rogozova. g. Gaberščik. g. Bitenc. — 3 - Začetek ob 8. Konec ob tl. Bajka o volku Igra v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal: FRANC MOLNAR. Prevel: O. ŠEST. Režiser: ŠEST. Dr. Kelemen...................................g. Peček. Vilma, njegova žena...........................gna Wintrova. Jurij Szabo...................................g. Šest. Grofica.......................................ga Borštnikova. Micka ........................................gna Gorjupova. Vilme, mati ..................................gna Rakarjeva. Gospod Fajnik.................................g. Danilo. Poročnik Zagon ..............................g. Gaberščik. Poročnik Mikhal...............................g. Drenovec. Plačilni natakar..............................g. Ločnik. Prvi natakar..................................g. Rakuša. Drugi , .............................g. Bitenc. Tretji „ .............................g. Jerman. Četrti „ .............................g. Šubelj. Pikolo........................................gna Lehmanova* Prvi lakaj................................, * Drugi „ * Tretji * Četrti „ * Sobarica ..................................gna Gabrijevčičeva. Čas: sedanjost. — 4 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Literarni večer I. DEL. A. P. Čehova inscenirane povesti: Dobri konec.—Izvajata: E. P. Skulskaja in M. M. Tarhanov. Pozabil. — Izvajata : V. I. Vasiljev in N. A. Pavlov. 3- Kirurgija. — Izvajata: N. O. Massalatinov in M. M. Tarhanov. tl. DEL. A. F. Čehov: Povest gospoda N. N. — Izvaja: C. L. Čehova. Maupasant: Pris'an; inscenirana povest. — Izvajata: V. G. Orlova in F. A Bakšejev. • Leonid Andrejev: Anathema, Prolog. — Izvaja V. I. Kačalov. III. DEL. London: Nenravna ženska; inscenirana povest.— Izvajata: V. G. Orlova in I. N. Bersenjev. Ibsen: Brand, monolog. — Izvaja: V. I. Kačalov. Začetek ob 8. Konec ob 11* m DNU Drama v štirih dejanjih. Spisal Maksim Gorkij. Režiser: N. O. MASSALITINOV. Slikar: L J. GREMISLAVSKU. Kostiljov, Mihail Ivanovič, gospodar nočišča................................P. Vasilisa Karpovna, njegova žena . . B. Nataša, njena sestra......................V. Medvedjev, njih stric, policaj ... C. Vaška Pepel...............................P. Klešč, Andrej Mitrič, ključavničar . I. Ana, njegova žena.........................N. Nastja, dekle.............................O. Kvašnja, trgovka s štruklji ... E. Bubnov, klobučar..........................P. Satin.....................................N. Akter.....................................N. Baron.....................................J. Luka......................................M. Aljoška, čevljar..........................J. / . . . . . I. \...............A Gušavec, \ , . Tatarin, / dnmarja A. Pavlov. , M. Greč. G. Orlova. , M. Komisarov. A. Bakšejev. N. Bersenjev. N. Litovceva.^ L. Knipper - Čehova-F. Skulskaja. F. Šarov. 0. Massalitinov. , G. Aleksandrov. 1. Kačalov. . M. Tarhanov. I. Vasiljev. M. Orlov. . S. Astarov. (Vsebina v članku.) Začetek ob 8. Konec okrog 11. DALIBOR Opera v 3 dejanjih. Besedilo po I. Wenzig-u prevel F. Finžgar, vglasbil B. Smetana. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser F. BUČAR. ladislav, kralj češki (bariton) . alibor, vitez (tenor) .... Milada, grofica (sopran) . . J. a, sirota (sopran) .... 'tek, oproda Daliborov (tenor) eneš, jetničar (bas) .... udivoj, poveljnik kraljeve straže lvi sodnik (bariton) . g. Romanovski. . . g. Drvota. . . . gna Richterjeva. . . gna Thalerjeva. . . . g. Šindler. . . . g. Zathey. (bariton) g. Zorman. . . . g. Perko, gospodje Povše, Vovko, Ribič, Pip. gna Bežkova. S°dniki Zdenko, prikazen ^raljevo spremstvo, ljudstvo, vojaki, paži. Godi se v 15. stoletju gradu Hradšinu v Pragi. Prva vprizoritev 1. 1888 v Pragi. 1^1 1- Na dvorišču gradu Hradšina v Pragi pričakuje ljudstvo kralja. gr ,nai sodi Dalibora zaradi umora. Milada, sestra umorjenega Vari obtožuie Dalibora. Pred sodišče poklicani DaliOor se zago-obsnrt-^oč. da je le maščeval svojega prijatelja Zdenka. Sodniki tost n° Pal*b°ra v dosmrtno ječo. Milada. prepričana o plemenitil A Uajibora, začuti vzbujajočo se ljubezen ter prosi zaman po-]jk <-enia zanj. Daliborova varovanka Jitka sklene osvoboditi Da-,a s pomočjo Milade. 2a '*• Jitka pričaka svojega ženina Vitka ter mu razodene načrt iaio£^V°bo^enie Dalibora. Vitek navdušeno pritrdi, pove vse priha-^alibor vo^ča'aliboru°ru Z napro®enimi žoslimi. Milada se koj poda v ječo k Miia?r e m e n a. Spečemu Daliboru se v sanjah prikaže Zdenko, kor „ ,Pride in pove strmečemu Daliboru, da ga hoče osvoboditi, ?a Hubi. SodnJ' 1^'iboru se ni posrečilo pobegniti. Na predlog Kralja ob-U1)0 Dalibora na smrt. Znamer ,e m e n a. Milada čaka z vojščaki pred ječo na Daliborovo Dalihn e za naskok. Namestu znamenja se začuje mrtvaški zvon, Dr>vedra vedei° na mori5če. Zaman naskočijo vojščaki grad. Dalibor likp smrtno ranjeno Milado in ko zagleda zmagonosne sovraž-se jim vda. Začetek ob 8. Konec ob 11- Gostovanje opernega pevca drž. opere na Dunaju g. JULIJA BETETTA MIGNON Opera v treh dejanjih. Besedilo po Goethe-ju napisal M-Carre in J. Barbier. Uglasbil Atnbroise Thomas. Prevel O. Z- Dirigent: I. BREZOVŠEK. Režiser: F. BUČAR- Mignon (mezzo-sopran) Filina, glumica (sopran) . . . Viljem (tenor) . . g. Kovač. Lotario (bas) Laertes, glumec Jarno, cigan g. Zorman. Friderik, mlad plemič (sopran) . . . . gna Vrhunčeva. Antonio, sluga . . . g. Vovko. Meščani, kmetje, glutnci in glumice, cigani. Gostje baron3 Rosenberga. Godi se deloma v malem mestu v Nemčiji, deloma v ItabJ1, Ciganski ples pleše Rut. Vavpotičeva. Plese priredil baletni mojster g. Pohan. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. I. V gostilni na dvorišču. Ljudstvo popiva. Stari pevec LotaiJ^ ki hodi po svetu od kraja do kraja, zapoje otožno pesem. >zraZljlje hrepenenje po svoji izgubljeni hčerki. Krdelo ciganov gostom v zabavo, .larno. ciganski glavar, veli Mignem plesati ..P slavni jajčji ples", ona pa mu kljubuje; Jamo uii preti s Pa*TlCc prihajajoči Viljem pa jo reši. Po odhodu ciganov pride s’,.VIje Laertes svarit Vitjema pred Filino, pretkano koketo, ki stareči s svojo glumaSko družbo v gostilni. Filitii pa se kmalu P0* v Viljema očarati: prtikupljivo ga vabi, naj gre tudi on ž a; graščino barona Rosenberga, kamor je vsa družba ?ov» , ,stitO Viljem obljubi iti ž injo, Mignem pripoveduje Viljemu svojo za|( 7e v Filimini obleki, da ščiti Viljema. Friderik bi '?.meic se. Viljem namerava poslati Mignon k sorodnikom, kjer dor^V' dobro godilo, pri sebi je ne more več obdržati, ker je že svet Mignon pa pravi, da pojde rajša zopet kot plesalka po V t vzamc slovo od Viljema in plakajoč mu pade v naročje. Vili?m trcrlntku vstopi Filina s Friderikom, vidli Miginon v objemu )t;ina ter ju zasmehuje. Viljem se opraviči in zopet odide s Filino. 0u IH- lJark pri graščlini barona Rosenberga. Mignon blodi vsa 'činPana pi0 Pa,"ku: v ljubosumnosti prosi Boga, naii uniči to gra-kier J,bliskf>m, im požarom. I .otario to čuje ter zažge paviljon, dru-vKSC Vr*‘ Predstava. Filina pride po predstavi iz paviljona, vsa , zba hvali njen nastop kot Titanija. Viljem išče po parku Mignon, šooev naj^e’ to Filina in jej veli, naj prinese iz paviljona v ' ' .cvetic, ki jih je tam pozabila. Miginon uboga, ali komai je Miin nu’ že -Prihiti Laertes in pove, da paviljon gori. Ker se „ ““n še ni vrnila, hiti Viljem v gorečli paviljon in jo prinese '^-zavestno. Mij;n ' Palača Cipriani ob gardskem jezeru. Viljem privede Aut™?11' ^ J'e okrevala, v Italijo, Lotario ju spremlja. Stari sluga 15 j priipoveduje Viljemu, da ^j’e mlada domača hčerka pred Je n i e^* utonila, oče da je odšel po svetu, mati je umrla in zdaj Palača na prodaj. b,a,%n°n pride, gleda na krasno okolico, na jezero in se veseli teKa . ejneKa P°dneb!ja. Vse to je že nekoč videla, spominja se Viljern*! ?t!eK:l '— vprašala bi rada, ali nikogar ni; zakliče; I.otario, iiKirbiljem pride in jo strastno objame, tudi ona je srečna, da obietj Končno objeti ljubljenega moža. Lotario prlide v dragoceni Veni' 'f rokah skrinjico, v koji se nahaja mej drugim tudi molit-iHolitvr on vzame molitvenik in začne moliti — kmalu pa moli izs-nKi’1Co na Pamet, nakar Lotario spozna, da je Mignon njegova Jena hčerka Sperata. — 9 — Začetek ob 8. Konec ob 103/4* TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA- Floria Tosca, slovita pevka (sopran) . . . gna Zikova. Mario Cavaradossi, slikar (tenor) . g. Kovač. Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) . g. Levar. Cesare Angelotti (bas) g. Zorman. Cerkovnik (bariton) g. Trbuhovic- Spoletta, birič (tenor) g. Mohorič. Sciarrone, orožnik (bas) Jetničar (bas) g. Perko. Pastir gna Šterkova Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik’ vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. I. V ccrkvi St. Andrea della valle v Rimu. Angelotti, bivši konzul nekdanje rimske republike, jc uSel ječe in se skrije v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov P jatelj, ga spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, ^aV^| radossijeva zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. Podoba, jo slika Cavaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo pomiri. Markiza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila P°^ 0 tarjem žensko obleko,, da more preoblečeni brat pobegniti Prec*/se sledujočini ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, r>a) ^ skrije v njegovi vili, ako pa preti nevarnost, v vodnjaku. Oba ideta. Scarpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na P° sj( spozna poteze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavarado j ljubček Toskin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavarad - 10 - v stiku z begom Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našel Pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče po -Ubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo Angelottija. H. Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi pri "Večerji, pričakujoč Toske. Birič Spoletta poroča, da se ni posrečilo Prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privesti ayaradossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skriva-Ca Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve naraščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku. varadossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca ^ ‘a skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest, , Je Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossija, ' ' °. da spozna Scarpia v njem svojega političnega nasprotnika. arPia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se uda rpiji, ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ko ^ U)e priprave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da se hoč U^a’ a^° s *em re^' Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali ko tt)ee Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vza-Vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cavarados-lu> da bi ž njim pobegnila. Ml. Ha vrhu grada St. Angelo v Rimu. pi ^°iaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti s bo !°m ^carpijevim, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, da na- * na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukazal, da Pred *a resn'^no ustrele. Cavaradossi pogumno stopi Se j PlI^e’ ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da Klubov6*3 mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v - 11 — Na dnu. Strindberg je dejal v predgovoru k svoji ^Gospodični -luliji", da je gledališče,nekaka „Biblia pauperum“, sveto pism0 v podobah za ljudi, ki ne bero; dramski pisatelj pa da Je pridigar, ki razširja nove ideje v poljudni obliki. „Le theatre de predication sociale" imenuje Rene Doumic tako gledališč in pravi: „Chaque fois qu’ un auteur dramatique veut s’elevei au grand art, il eprouve le besoin de porter a la scene une question sociale.“ Taki dramatiki-pridigarji so bili BeaumarchaiSt Schiller, Tolstoj, Hauptmann, in tak je tudi njih epig011 Maksim Gorki. „Na dnu“ imenuje Rudolph Lothar »pridigo iz glob111 življenja", Maksima Gorkega pa „patetika bede“. Lothar in'J[ do neke meje prav. Toda bolj nego pridiga je „Na dnu skromna, objektivna slika življenja nesrečnikov, in revolucij® narni politik Gorki je kot umetnik zelo tih pridigar. S kra" kimi, krepkimi potezami nam poda štiri resnične slike trpljenj®’ ki nam čisto nevsiljivo šepečejo na uho: „ Takile smo R*1®1’ takile ste vsi... Dušite se v izobilju, med tem ko drugi od la'{0. ginejo!“ Mnogo manj glasna je ta pridiga kakor n. pr. HaUp, mannova v „Tkalcih“, ki so v očitem boju s svojimi *z*c°rJ: ščevalci, dočim v slikah Gorkega nastopajo izključno pastoi usode in o nasprotni stranki skoro ni govora. _ Kdor bi hotel podati vsebino teh slik. bi moral nap's obširno povest o dolgi vrsti izgubljenih ljudi, pasivnih eksiste* ’ ki žive v trdni veri, da jih je življenje ukanilo za srečo, jim usoda ni privoščila prostora na toplem. Dočim pa Fig dviga pesti in Hauptmannovi tkalci o priliki vzravnajo sv’^ sključene hrbte, ostanejo Gorkega junaki v topi resignacij1 konca. To je sploh prokletstvo ruskega človeka, da se ne -otresti more, ki ga tlači, in zato je in ostane vsa inode ^ ruska drama, veristična do neverjetnosti, ena sama ve j tragedija neodločnosti in neenergičnosti. Da vojna Rusov izpremenila, o tem priča sedanja ruska revolucija, ki g°rf trditve ne samo ni v stanu ovreči, ampak jo naravnost potrJ Mihajl Ivanovič Kostiljov in njegova žena Vasilisa i ^ razvpito krčmo, ki služi dvomljivim elementom velikega 111 ^ kot nočevališče. Vasilisa goljufa svojega moža z Vask° , pelom, ki je mnogo mlajši kot Kostiljov in po svojem p° jj tat. Kostiljov se zopet tolaži z Vasilisino sestro Natašo, j česar vlada v hiši seveda večen prepir in pretep. Med g^j nočevališča opazimo bivšega gledališkega igralca, ki ga ■'ejaVe: alkohol in ki živi le še od spominov svoje nekdanje s dalje obubožanega barona, tipičnega degeneriranca; p°t®P {0, Satina; vlačugo Nastjo, katere edina naslada je čitan.le — 1*2 — manov; jetično i'evico Ano, ki jo pretepa ključavničar Klešč, ^r°va, propala duša; policista Medvedjeva, strica Vasilise in ataše, ki skrbi za to, da se oblast ne zanima preveč za °Suljovovo podjetje; naposled popotnika Luko, edinega resnična °brega človeka v tej družbi. Luka tolaži s svojini modrovanjem vse goste nočevališča, . vsemi zapitega igralca in nesrečno trpinko Ano, ki mu ipoveduje o svojem bednem življenju, dokler je smrt ne .1' Luka je edini, ki jo tolaži na smrtni postelji, edini, ki 0eZ^e svečo ob njenem bornem ležišču. Pepela svari Luka, naj verjame zapeljivki Vasilisi, ki bi se z njegovo pomočjo je‘n? rac^a znebila svojega moža. Vpliv Luke na vso družbo ži |Vlt*e.R' Pepel sklene celo, da bi šel v Sibirijo in začel novo I uj. ^e’ bi šla Nataša z njim. Nataša se na prigovarjanje Ko ri-Za ljubosumna Vasilisa jo s pomočjo p ".lova grozovito pretepe in s kropom popari. Splošni trušč kouboga ženska v smrtnih bolečinah. Tu si dela s p |C' pot skozi družbo podlež Kostiljov in za njim hiti I In v obupu nad svojim padcem je šel in Je obesil. p0Vs !.ak° se izvrši vse po nerazumljivih zapovedih usode, siVlle 1 s'edi notranje dejanje zunanjemu in ne narobe, pa-Začucfem heroizma konec pa je vedno brutalna prevara. Z v kolen'em zre ruska duša razvoj stvari in se ne upa poseči Zn)'sel ZlVllenja — človek podleže. In kakšen bodi notranji ki trcj' ^uci°v‘te sinteze paradoksov? Ali ima prav Satin Scheip’ (*a So vs' ^ ljudje le zato, da iz njih vzklije Nietz- v Nadčlovek? In ali ni ta nadčlovek Gorki? pa imajo prav oni, ki so mnenja, da je končni ,rezilPne tragike teh štirih mojstrskih slik enostavno: elnost življenja. F. J. — 13 — Jules Emile Frederic Massenet. 13. avgusta 1912 je preminul v Parizu J. Massenetj ljubljenec gledališke publike, v 71. letu svoje starosti. DaS' odlikovan z najvišjimi častmi in oblagodarjen z lepim Pre' moženjem, je živel skrajno skromno in prav tak je bil P® njegovi želji tudi njegov pogreb. — En sam belec je vleke preprosto krsto, za katero so stopali le njegovi najbližji sorodniki in uslužbenci. Njegovo življenje je bilo le življenje vztrajnega dela in skoro leto za letom je vživala francoska gledališka publika kako novo opero njegove glasbe. Rojen kot dvaindvajseti otrok štabnega oficirja velike Nap0' leonove armade je bil že v zgodnjih letih navezan na svoj lastni zaslužek. Z desetimi leti je prišel s svojimi'starši v Par>2> kjer je bil sprejet v konservatorijsko šolo za klavir. ® isto leto je moral s starši v Savoyer, od koder pa je P°* begnil iz domotožja po pariškem konservatoriju, kjer je *e za letom odnesel prva darila in dobil koncem 1. 1863. t'1, veliko rimsko darilo za kantato „David Rizzio“. V Rimu J® vztrajno delal in plod njegovega dela so „ Plesne slike ^ in „Slike iz Ogrske". Z vso vnemo se je lotil operne kon1 pozicije in I. 1867 se je v pariški Komični operi vPr‘z°{!0 njegovo prvo delo „La grand’tante“. Njegovo prevelik nagnenje za Mayerbeerjev zunanji pomp je veliko krivo, se premalo uvažujejo prednosti in krasote njegove S'aS.kj L. 1872. je sledil „Don Cesar de Bazan" in 1877. v V'el* operi „Kralj iz Lahore". Dasi po teh operah že popularen priznan, še ni našel samega sebe in šele 1 1881 je s ^ \ Herodiado dosegel splošno priznanje. Z Manon (1. 1884) sl J pa pridobil svetovno slavo. Odveč bi bilo našteti vse njeg0 mnogoštevilne opere, omenim naj le one, katere prišteva med njegova najboljš:) dela, in ta so: Thais, Manon, ^er 1 Sapho in .longleur. Zadnje njegovo delo, dovršeno malo P1 smrtjo, je opera ^Cleopatra1", vprizorjena prvič v Monte-^a 1. 1914. in drugič v Parizu 1. 1920. Krona njegove g*aS^eeta. brezdvomno Manon in je zanj isto, kar je Carmen za Bi* Massenetova glasba je tipično francoska in se ne ^ in ne more primerjati s katerokoli drugo glasbo. Pozabit’ smemo, da se je francoska opera razvila iz baleta, ki J1 j uvedla Florentinka Marija Medici na francoskem dvoru . Ballets de cour, v katere so se vpeljali sčasoma pevski u*°^r0-Izvor francoske glasbe je tedaj potreba najvišjih dvornih ^ gov po razvedrilu. Ne ve ničesar o strahotah, boju zazQto stanek, ne ve ničesar o strasteh, ki razjedajo z vso »r°iieje človeško dušo. Plešoč preide preko vseh problemov in 81 v prezira vse življenjske potrebe, da, še celo disonance m — 14 — francoski glasbi nič drugega kot sladka grenkoba, ki indirektno podčrtava blagoglasje. Francoska glasba je glasba sitih, ?ulturno visoko stoječih. Sredi življenjske puščave uživa Francoz krasotvore — vse grenkobe življenja si zavije v dišeče Jules Emile Fr6d6ric iviassenet. cve^v stajjja Vrtnic. Francoska glasba spada v milje luksusa in blago-> v katerem prevladuje galantnost z gracijoznimi pokloni. glaSba aj 'n francoska glasba in taka je tudi a Massenetova. Dr. P. K. — 15 — Cene prostorom Parter Drama Opera Sedež I. vrste . 30 K . . 40 K „ II. - III. vrste . . . • 26 „ . . 35 . „ IV,— IX. vrste . . ■ 22 „ . ■ 30 , „ X.-XIII. vrste . . • 18 , . ■ 22 , Dijaško stojišče .... • 4 n 4 „ Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . . 130 , . 00 O s Balkonske lože za 4 osebe . 90 . . . 130 „ Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju . . • 25 „ . • 30 „ Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . . . 20 . . . 25 , Balkon Sedež I. vrste . 20 , . . 25 „ „ II.-III. vrste . . . • 13 „ . . 20 , Galerija Sedež I. vrste ..*... . 9 , . ■ 10 , II.—V vrste . . . 7 „ . 8 , Stojišče 3 » . . 3 . Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proti 10% P°vl!’ in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene. Med predstavo vstop ni dovoljer1’ - 16 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-prj ^ prodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti dgli^ . 'n drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih GoJig ln,n'’^ avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Al0j. .. fan Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina J Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKH UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJTlMI.