95->A
O i 00200
oSREDNJft
PRI...ukSKI DNEVNIK
Leto XXXVII. Št. 135 (10.957)
TRST, torek, 9. junija 1981
PoStnfaa plačana v gotovim o	«>.
Abb. postale I gruppo LdlH 4011 lir
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do J. maja 1945 v tiskarni »Slovenija** pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
IZREDNO NEVARNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI Nfl BLIŽNJEM VZHODU
Izraelski bombniki popolnoma uničili iraško jedrsko elektrarno pri Bagdadu
Napad so izvedli v nedeljo popoldne z utemeljitvijo, da bi naprava lahko služila za gradnjo atomske bombe - Ostre obsodbe v Egiptu in v zahodnem svetu
BAGDAD — TEL AVIV — Izraelski bombniki so v nedejo popoldne popolnoma uničili iraško jedrsko elektrarno v Osiraku, kakih 30 kilometrov od Bagdada. Vest je uradno sporočila včeraj izraelska vlada, Potrdila pa jo je iraška vlada. Dogodek predstavlja ponovno nevarno stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu, torej na območju, ki je že samo po sebi v zadnjem času zelo vroče. Do napada je prišlo v nedeljo okoli 16. ure po srednjeevropskem času. Tiskovno poročilo, ki so ga izdale izraelske oblasti, poudarja, da je bil jedrski reaktor
namenjen gradnji atomske bombe.---------
ki bi bila seveda uperjena proti Izraelu, šlo naj bi za bombo, s kakršno so Američani v drugi svetovni vojni uničili Hirošimo. Izraelsko poročilo tudi pravi, da bi mo-faii začeti polniti reaktor z jedrskim gorivom v začetku julija letošnjega leta in da bi po tem datumu nobena izraelska vlada ne mogla več bombardirati naprav, saj t’ s tem povzročila radioaktivni oblak nad Bagdadom, ki bi terjal smrt tisočev Iračanov. Komunike se nadaljuje s trditvijo, da Izrael n. mogel več čakati ter z grajo proti dvem evropskim državam (gre za Francijo in Italijo, ki pa ju izraelske oblasti izrecno ne omenjajo), češ da sta v zameno za petrolej omogočili gradnjo tega reaktorja. Ob koncu izraelske oblasti
poudarjajo, da je do napada prišlo v nedeljo, ko na območju reaktorja ni bilo nobenega tujega znanstvenika.
Iraške oblasti so, kot že rečeno, potrdile, da je do napada prišlo. Uradna bagdadska tiskovna agencija INA je včeraj javila, da je devet izraelskih bombnikov napadlo jedrske naprave v središču Tammouz pri Bagdadu. Agencija dodaja, da so pri napadu sodelovale iranske enote in da gre le za zadnji napad te vrste. Iraške obla-
izraelskimi in sirskimi četami. V Izraelu so dogodek sprejeli s splošnim odobravanjem, saj se ni nobena stranka izrekla proti takemu napadu, ampak so predstavniki opozicije le poudarili, da niso bili predhodno obveščeni. Voditelj laburistične opozicije Shimon Peres je pohvalil «napor in pogum izraelskega letalstva,* ki je dokazalo, da je najboljše na svetu, dejal pa ie, da ne bo komentiral dogodka, dokler ne zve za stališče premiera Begina. Begin je spregovoril sinoči in je v dolgem radijskem intervjuju v bistvu ponovil tiskovno poročilo vlade ter dejal, da je Izrael smatral, da obstaja nevarnost napada z atomsko bombo proti tej državi ter je dodal, da ima vlada predvsem nalogo, da zajamči nadaljnji obstoj izraelske države. Begin je tudi povedal, da
sti ne javljajo, kolikšna je škoda■ je seznanil vvashingtonske oblasti na napravah.	1 z napadom takoj ko so se bombni-
Do napada .je prišlo prav v ob I ki vrnili v Izrael. To .je seveda dob.iu, ko si saudska in ameriška j po napadu.
diplomacija prizadevata, da bi pomerili duhove na Bližnjem Vzhodu in da bi prišlo do premirja med
Delno zaradi tega, ker so bili prepozno obveščeni, delno iz zadrege, ker so Izraelci uporabili
NAVZLIC PERTINIJEV1M POZIVOM IN SPODBUDAM
Le malo upanja na rešitev vladne krize pred volitvami
Forlani je včeraj sprejel uradni delegaciji PSDI in KD, danes se bo pa sestal z zastopniki PRI in PSI
RIM — «Poskusil bom opraviti hitro,, je obljubil mandatar za sestavo vlade Forlani včeraj opoldne, ko se Je vrnil v palačo Chigi po sestanku s predsednikom republike Pertinijem, ki ga je ponovno po-zval k sebi, da ga spodbudi k pospeševanju postopka za rešitev vladne krize. Srečanje je bilo seveda zaupno in mu ni sledilo nobeno nradno sporočilo o vsebini tričetrt-
tirnega razgovora, a ne more biti dvoma (po mnenju novinarjev, ki so akreditirani pri Kvirinalu), da le Pertini opozoril Forlanija, da terjata zaostritev gospodarske (z nezadržnim vzponom dolarja) in politične krize (škandal okrog frama-sonske lože «P2» z zadnjim razvojem o sprejemu v bolnišnico bivšega ministra Stammatija pod tujim imenom) ter novi val terorističnih izpadov (Rdeče brigade imajo v ujetništvu kar tri «talce* hkrati) Večje napore za sestavo nove vlade.
Obljuba dela dolg, še zlasti, če
tlUlIHlIllllltlllllllllllllllllllllllllsilllllUllUllllllllllll
ORL JE MARIO DEZMANN
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah ?e za neozdravljivo boleznijo umrl * rimski kliniki tržaški časnikar Mario Dezmat.n.
Pokojnikor ded se je iz rojstnega Lancova pri Radov’".-i pred davnimi leti preselil v 'i.st, nie-Oov oče pa je pozneje odšel v Turin. kjer je delal v Fiatovih tovarnah. Tam se ie Mario Dežmanu v prvih povojnih letih začel udejstvovati kot časnikar. Nekobko pozneje je prišel v Trst ter se zaposlil pri dnevniku «11 Corriere di Triestes, kjer ie opravljal tudi dolžnosti glavnega in odgovornega urednika. Ala koncu ie prevzel dolžnost posebnega dopisnika časopisa iz Rima.
Ko ie dl Corriere di Triesie» Prenehal izhajati (v novembru 1959). se ie pokojnik zaposlil najprej pri listu «Giustizia» in potem Pri socialističnem glasilu tAvan-ft». L. 1967 je bil sprejel v uredništvo RAl, kjer ie vred upokojitvijo opravljal dolžnost glavnega urednika «GR 1».
Pokojni Dežmanu ie bil znan v številnih tržaških krogih in tudi med tržaškimi Slovenci. Več let ie bil tudi posebni rimski dopisnik 'Primorskega dnevnika» Časnikarskemu poklicu je bil predan z dušo in srcem, vesten in naton-šen. z velikim posluhom za vsa dogajanja doma in v svetu.
. Poleg poklicnega dela pa ie neizmerno ljubil gore. Kadar je le mogel, je zahajal v gorski svet, najprej v Zahodne Julijce potem Pa še v Vzhodne. Neštetokrat ie prehodil Triglavsko pogorje, poleti in tudi pozimi. Vedno se ie rad vračal v Dolino Triglavskih iezer, v T, ento, na Jalovec, Razor in na druge vrhove, i
Gora oa mn ie pomenila tudi veliko ljubezen do narave. Bil ie vnet iskalec kamenin, zanimal se (e za paleontologijo. Poleg tega ie tudi vneto slikal. Umrl je še Vreden ie dopolnil 61. leto. Nje-povi ženi Savi Dežmanu - Obersnel in Robertu Pirmanu, časnikarju Pri uredništvu GR 1. naše globoka sožalje.
VLADIMIR KENDA
je dana takemu pokončnemu človeku, kot je Pertini, ki je prav malo dovzeten za vijugasta politična manevriranja strank. Toda For-Ianijeva obveza izzveni bolj kot želja ali pa izraz dobre volje, podobno pa tudi izjave voditeljev strank, s katerimi naj bi sestavili novo koalicijo, ki so odete v vrsto pogojnikov. Poverjeni predsednik vlade tudi po jutranjem sestanku z državnim poglavarjem ni strnil koledarja srečanj z uradnimi delegacijami strank, ki naj bi vstopile v vladno večino: sinoči se je sestal le s socialdemokrati in zastopniki svoje stranke (KD, katere je še vedno predsednik), danes popoldne bo sprejel delegaciji PRI in socialistov, jutri zjutraj pa še liberalce, ki bi jih rad pritegnil v vlado.
To pomeni, da bi se pogajanja na skupnih sejah lahko začela v najboljšem primeru v zadnjih dneh tedna. Dogovor o novem (morebitnem) vladnem programu pa je spričo objektivne zapletenosti vprašanj, ki bi jih morali reševati in različnih gledišč posameznih strank (in njihovih struj) do poti za izhod iz gospodarske, politične in družbene krize, vse prej kot na dlani. Težko je zato verjeti, da bodo mogli skleniti sporazum, ali da bi se celo stranke bile pripravljene zadrževati ob pogajalski mizi prav v zadnjem tednu volilne kampanje za obnovitev sicilskega deželnega sveta in nekaterih pomembnih občinskih uprav, med njimi rimske, pri katerih bo 20 odstotkov volilnega zbora dalo bržkone tudi določene u-smeritve političnega značaja, ki znajo odločilno vplivati na izbire strank pri reševanju vladne krize. Vse verjetneje postaja torej, mimo Pertinijevih upravičenih • prizadevanj, da se bo nova vlada oblikovala šele po 21. juniju, ko bodo že znani izidi upravnih volitev.
Take napovedi utemeljujeta tudi izjavi tajnikov PSDI in KD po včerajšnjem srečanju s Forlanijem. Longo (ki so ga hudo razburile govorice v parlamentarnih krogih, da bo kot drugi vpisani ,v sezname domnevnih članov lože «P2» zapustil, vsaj začasno, svoje mesto, kar je odločno demantiral) je najprej dejal, da so si s poverjenim predsednikom izmenjali mnenja o gospodarskih in notranje ter zunanjepolitičnih vprašanjih. Glede ((očiščenja* državnega in političnega aparata po aferi «P2» je naglasil, da je treba odpraviti vse nepravilnosti, hkrati pa braniti ustavne pravice in svobodo državljanov, pri čemer je zatrdil, da so framasonce preganjali le fašisti, sedaj pa jih napadajo stalinisti. O trajanju vladne krize je izrazil zgolj «upan.je», da se bodo mogli1 sporazumeti pred 21. t.m.
Tajnik KD Piccoli pa je povedal, da se Forlanijev program navezuje na programe prejšnje vlade, pro blemi so pa hpdo zapleteni, tako da je upravičena počasnost, s katero vodi pogajanja, Pri tem je zlasti
omenil težave pri pravilnih odločitvah glede lože «P2». Zato je tudi Piccoli izrazil le «željo*, da bi Forlani . mogel že v četrtek sporočiti Pertiniju, da sestavlja vlado, izrecno pa je priznal, da ni nobenega jamstva, da bo vlada sestavljena pred. upravnimi volitvami.
Na današnjem srečanju bo delegacija PSI izročila Forlaniju svoja izdelana stabšča o znanih temeljnih točkah, ki bi jih moral vsebovati program nove vlade, znano pa je, da bo Craxi zahteval določena jamstva, da se bo tudi dosledno in brez zamud izvajal. Sociahsti zavra, čajo odgovornost za počasen potek pogajanj, v današnjem glasilu PSI pa ostro napadajo Forlanija zaradi njegove negibnosti pri zadevi «P2».
VČERAJ V DVORANI TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODISCA
POD STROGIM POLICIJSKIM NADZORSTVOM ZAČETEK PROCESA PROTI FREDI IN VENTURI
Franco Freda, Giovanni in Angelo Ventnra so obtoženi žalitve sodstva in prevratniške propagande pfreko znane «rdeče knjižice»
bombnike ameriške izdelave, predvsem pa zato, ker so s tem napadom verjetno padla v vodo vsa ameriška prizadevanja za dosego miru na Bližnjem vzhodu, so ZDA odločno obsodile izraelski napad na iraško jedrsko elektrarno. Američani so ta dogodek ocenili kot «nadvse zaskrbljujoč*, poudarjali so, da niso bili predčasno obveščeni o namerah izraelskih oblasti ter! so z neposrednim posegom glasni-ka zunanjega ministrstva ponudili Iraku vso tehnično pomoč, da se preprečijo morebitne posledice sproščanja radioaktivnosti. Glasnik stale departmenta Dean Fischer je tudi dejal, da ie Irak eden izmed podpisnikov mednarodne pogodbo o izkoriščanju jedrske energije v izrecno miroljubne namene ter da ni nobenega dokaza, da bi kršil te obveze, sicer pa je mednarodna atomska agencija izvedla že več pregledov v iraških jedrskih elektrarnah ter ni ugotovila nobene nepravilnosti.
Odiočna obsodba izraelskega napada je prišla tudi iz Egipta. Zunanji minister Kamal Kasan Ali je označil dogodek za * kriminalen*, neodgovoren in neupravičen ter je obtožil Izrael «nenadnega stopnjevanja napetosti že eksplozivnega stanja na Bližnjem vzhodu*. Za Egipt je zelo neprijetno dejstvo, da je do napada prišlo nekaj dni po srečanju med Beginom in Sadatom v Sarm El šejku.
Izraelski napad sta obsodili tudi Francija in Italija. Obe državi sta sodelovali pri gradnji jedrskega reaktorja in sta torej mednarodno jam stvo, da so bile naprave res namenjene izkoriščanju v miroljubne namene. Tako je francoski premier Mauroy označil dejanje kot nesprejemljivo ter poudaril, da bo s tem še narasla napetost na Bi z- m Vzhodu. Italijansko zuna,.jt mi.,, strstvo • t v posebni noti poudarja, da so bile naprave izključno miroljubnega značaja in kot take že večkrat podvržene mednarodnemu nadzorstvu.
.Sovjetska tiskovna agencija TASS ni še komentirala dogodka, ampak se je omejila na povzetek informacije ameriške vlade, povzela pa .je tisti del, kjer piše, da je do napada prišlo z letali ameriške izdelave.
Generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim, ki se mudi na potovanju v Tokiu, je izrazil zaskrbljenost nad nedeljskem dogodkom ter nad možnimi posledicami, kar pa zadeva stanje v arabskem svetu, je treba poudariti, da je Irak sinoči zahteval nujno srečanje arabske lige, da
Franco Freda in Angelo Ventura med včerajšnjim procesom
TRST — Zloglasni nacist Franco Freda, eden od glavnih akterjev strategije napetosti ob koncu šestdesetih let, je prispel v Trst tpr že s samim prihodom «razživel* običajno dokaj mlačno tržaško sodno kroniko. Kot za časa njegovega prvega procesa v Trstu izpred osmih let, se je tudi tokrat podeseterilo število predstavnikov organov javnih varnosti, ki skrbijo za rgd v sodni dvorani. Oboroženi z mitraljezi in zavarovani z neprobojnimi oprsniki so karabinjerji legitimirali in pregledali vsakogar, ki je hotel včeraj skozi notranje dvorišče tržaške sodnije v sodno dvorano porotnega sodišča, da bi sledil procesu.
Tudi publike je bilo v dvorani daleč več kot običajno. Večinoma so bili to Fredovi tržaški somišljeniki, razni «Almerigi* in «Sluge*, ki so prišli «moralno podpret* svojega dolgoletnega duhovnega vodjo. Bilo pa je tudi mnogo novinarjev, krajevnih a tudi nekaterih vsedržavnih časopisov, kar je dalo včerajšnjemu začetku procesa še poudarjen po-
VEST, KI JE RAZBURILA JAVNOST IN POLITIČNE KROGE
Neuspeli samomor bivšega ministra Stammatija zaradi afere o loži P2?
V soboto so ga skrivno prepeljali v bolnišnico, sedaj pa trdijo, da je šlo le za «srčne motnje*
MILAN — Italijansko javnost in pobtične kroge je nemalo presenetila vest, da so v soboto zjutraj na oddelku za prvo pomoč milanske bolnišnice »Niguarda* sprejeli bivšega zakladnega ministra in sedanjega predsednika veleblagovniške družbe «La Rinascente* Gaetana Stammatija.
Vest, ki se je razširila šele v nedeljo popoldne, ko so bili zdravniki prisiljeni kloniti radovednosti časnikarjev, je. takoj sprožila val domnev in sumov, češ da je bivši minister poskusil narediti samomor. Sum je v dobršni meri podkrepilo dejstvo, da so bili Stammati in trije njegovi ožji sodelavci vpleteni v a-fero o skrivni loži P2 (v vili kolovodje Gellija so agenti odkrili tajne dokumente zakladnega ministr-
razpravlja o izraelskem napadu.
................................................iiililiillimilimiilllliliimiiniliillilMliimiluntiiimiiiiiurtiililili..
KONEC ZAUPANJA POLJSKEMU VODSTVU?
Zaskrbljenost na Poljskem ob domnevnem ultimatu SZ
Danes se sestane CK PZDP - Odložili zasedanje parlamenta
VARŠAVA — Vsebina dokumenta, ki naj bi ga sovjetsko partijsko vodstvo poslalo poljskim vodite ljem konec prejšnjega tedna, je v ospredju zanimanja diplomatskih, novinarskih in izobraženskih krogov poljskega glavnega mesta. Do sedaj ni še dokazov, da bi KP SZ res poslala pismo, ki napoveduje konec zaupanja poljskemu vodstvu, »če ne bo čimprej prevzelo oblast v svoje roke in odpravilo s protisocialističnimi težnjami v državi*. Vesti iz Varšave pa potrjujejo, da se na Poljskem nekaj dogaja.
Povsem nepričakovano se bo danes sestal CK Poljske združene delavske partije. Zaradi te seje so morali odložiti današnje zasedanje poljskega parlamenta. V uredništva zahodnih tiskovnih agencij v Varšavi prihajajo «anonimni» teleksi z izvlečki pisma KP SZ poljskim voditeljem. Vse je lahko le provokacija, ki pa bi vseeno dokazovala, da se položaj na Poljskem nevarno zapleta. Po teh ((anonimnih* vesteh se je v soboto sestal politbiro CK PZDP, ki je razpravljal o «ultimatu bratskih držav*, v katerem med drugim vzhodni zavezniki zahtevajo, da prevzamejo njihove čete nadzorstvo nad glavnimi prometnimi žilami in vozlišči. V ultimatu Vzhod baje obtožuje poljske voditelje, da so prelomili dano besedo, da je njihovega zaupanja konec, če ne bo poljsko vodstvo čimprej sprejelo primerne ukrepe proti »anarhističnim in kontrasocialističnim težnjam*. V dokumentu so sovjetski voditelji baje izrazili tudi zaskrbljenost glede vodenja sedanje predkongresne razprave na Poljskem, ki grozi, da bo poljska partija na prihodnjem izrednem kongresu krenila na stranpota.
V diplomatskih in novinarskih krogih prevladuje mnenje, da bodo na današnji seji CK PZDP skoraj gotovo sprejeli «zgodovinske in boleče* pobude, da bi obnovili zaupanje pri svojih vzhodnih zaveznikih Širijo se celo govorice, da bodo marsikoga «žrtvo vali na oltarju sprave s Sovjetsko zvezo*.
S tem v zvezi je zanimiv solx>tni poseg podpredsednika poljske vlade Miecyslawa Rakowskega, ki je v Bydgoscszu z »namernim pretiravanjem* opiso val položaj na Poljskem. Obsodil je zdržanje sindikata Solidarnost, ki zahteva politični proces zaradi dogpdkov v Bydgoscszu. »Političnih procesov proti ljudski oblasti ne bo,» je poudaril Rakovvski, in dodal, da kdor bo nadaljeval po tej poti in s te zah
tevo, bo nosil zgodovinsko odgovornost za vse, kar se bo zgodilo v državi. «Poljska je že nevarno dosegla skrajno mejo, da ne rabi več stavk in zahtev po političnih procesih proti prefektom, takim metodam je treba napraviti konec... Zgodovina nas bo obsodila politične neumnosti, če bomo nadaljevali po tej poti,* je končal svoj poseg Rakowski.
Marsikdo vidi v govoru podpredsednika vlade dokaz, da bo poljsko vodstvo spremenilo svoje umir-' jeno zadržanje do tistih sil, ki ji, resnici na ljubo, že konkurirajo v vodenju države. V prvi vrsti je to sindikat Solidarnost, saj je za vzhodne 'zaveznike nepojmljivo, da «v socialistični državi sindikat diktira partijske izbire*. Še večji problem pa predstavljajo sile v sami" partiji, ki zahtevajo demokratizacijo in odpravo birokratskega dogmatizma. S temi bo poljsko vodstvo le s težavo odpravilo,' saj1 se je samo zavzelo za «prerod partijskega življenja*. Manjši problem predstavljajo partiji odkrito nasprotni/ sile, ki so v zadnjem času precej dvignile glavo, saj se vedno bolj vsiljuje prepričanje, da šo jim namerno dopustili tako «rovarjenje proti socialističnemu ustroju*, da bi spravili v zagato sedanje partijsko vodstvo. Kdo vse je za temi mahinacijami in provokacijami, je težko ugotoviti, neizpodbitno pa je dejstvo, da poljsko vodstvo že tedne opozarja na skupine, ki nasprotujejo partijskemu preporodu in si želijo vrnitev v »stare čase dogmatskega etatizma*.
Kaže pa, da so prav te dogmatske sile deležne največjih podpor v Sovjetski zvezi, če je ultimatom sovjetskega vodstva resničen. Položaj je torej skrajno napet. To potrjuje tudi včerajšnji dokument skupine poljskih izobražencev, ki potrjuje privrženost Poljske socializmu in vzhodnemu zavezništvu, navaja pa obenem, da je edini izhod iz sedanje globo ke gospodarske, družbene in politične krize, uresni čitev temeljite preobnove poljske družbe. Kar pa navajajo poljski izobraženci (med njimi so predsednik poljskih časnikarjev Bratkovvski, rektor varšavske univerze Samsono\vicz, predsednik poljske akademije znanosti Gieysztor, predsednik združenja pisateljev Szepanski in režiser Wajda) je za Sovjetsko zvezo in bratske partije težko sprejemljivo. Med drugim poljski izobraženci navajajo kot enakovredna partnerja partiji sindikat Solidarnost in poljsko Cerkev.
stva o zadevi Eni - PetrominV. o- la Grudiceja),
pravičevalo pa ga je tudi drugo dejstvo in sicer, da so Stammatije-vi svojci, morda s pretirano vnemo, hoteli po vsej sili zanikati hipotezo o samomoru. Razen tega, in to jp resnično sumljivo, so v sprejemno knjigo oddelka za prvo pomoč Stammatija vpisali pod lažnim imenom.
čeprav j'e včerajšnje uradno zdravniško sporočilo odločno zanikalo, da je šlo za poskus samomora, vseh dvomov le niso odpravili, Primarij bolnišnice je izjavil, da bi Stammatija prav gotovo podvrgli izpiranju želodca, ko bi resnično šlo za zastrupitev, «ker pa tega posega nismo opravili, je na dlani, da si bolnik ni hotel vzeti življenja*. Takoj zatem pa zdravnik ni mogel zanikati dejstva, da je bivši minister pred prenosom v bolnišnico zaužil več tablet in nekaj alkohola.
Kljub temu so včeraj Stammatije-vi svojci izdali sporočilo, v katerem odločno obsojajo pisanje nekaterih dnevnikov, ki so z velikim poudarkom napisali, da se ie njihov sorodnik odlečrl potegniti «krajši konec* z rivljenjem zaradi afere P2. V dokaz seveda navajajo zdravniško sporočilo, ki piše o manjših srčnih motnjah, podčrtujejo pa tudi dejstvo, da bo Stammati kmalu prebolel »krizo* in zapustil bolnišnico.
Kakorkoli že, so se o skrivnostni bolezni bivšega ministra zanimali tudi milanski sodniki, ki se ukvarjajo z afero P2. Že v nedeljo so baje zaslišali nekatere zdravnike, sestali pa se bodo tudi s samim Stammatijgm.
Če je afera Stammati kolikor toliko »prožna*, pa ni več nobenih dvomov, da je podpolkovnik finančnih stražnikov Luciano Rossi naredil samomor prav . zaradi zadeve v zvezi s framasonsko ložo P2. Preiskovalci so izjavili, da so častnika zaslišali izključno kot pričo in da mu niso naprtili nobene obtožbe ter da je bil razgovor z njim prisrčen in odkrit. Samomor bi bil torej verjetno povsem nerazumljiv in bi ostal docela > nerazvozlan, ko ne bi Rossijev prijatelj, odvetnik Borrelli prostovoljno izjavil preiskovalcem, da mu je visoki častnik zaupal, da je bil «zaskrbljen in prestrašen*. Je bil Rossi tarča izsiljevanja ali pa ga je morda resnično pekla vest? Verjetnejša je prva hipoteza, saj je častnik nekaj minut pred smrtjo i-mel skrivnostni telefonski pogovor, ki ga je baje razburil in prizadel in neposredno sprožil zamisel o samomoru. šušlja se tudi, da so agenti našli v njegovem uradu, poleg poslovilnega pisma ženi tudi drugo izredno «zanimivo» pismo. Skratka, Rossi naj bi bil »pošten* častnik, ki pa je bil nehote vpleten v «uma-zano* afero ali pa ni storil ničesar, da bi jo preprečil.
Manj moralnih predsodkov pa i-ma.io vsekakor nekateri drugi častniki vseh rodov vojske, ki so »Sprejeli vabilo* obrambnega ministra Lagoria, naj-začasno zapustijo svoje mesto in izkoristijo «redni dopust*. Gre, kot znano, za ugledne o-sebnosti kot so vrhovni poveljnik finančnih stražnikov Giannini (ki je zamenjal podkupljenega genera-
Spet stavke na letališčih
V takem okviru organov javne varnosti, publike in sredstev javnega obveščanja je prispel v dvorano nesporni protagonist procesa. Sicer je še pred svojim prihodom o-sredotočil nase vso pozornost', ko je prek svojega zagovornika zahteval naj mu sodni zbor dovoli prisostvovati razpravi izven kletke, češ da je v zaporu zaradi drugih zločinov in ne zaradi tistih prekrškov, ki ga bremeni obtožnica. Zagrozil je, da bo v drugačnem primeru ostal v celici in ne bo sploh prišel na proces.
Porotniki so Ugodili njegovi zahtevi in sivolasi Freda je v loči številnih žarometov in fotografskih fle-šov končno lahko priromal pred sodnike v spremstvu obilne skupine karabinjerjev. Vseh sedem ur včerajšnje razprave je mirno, brezbrižno in vztrajno stal ob klopci za obtožence, sploh se ni zmenil za drugega obtoženca, Angela Venturo, ki je sedel ob njem, le nekajkrat se je nasmehnil materi in ženi (Freda se je poročil pred nekaj leti v zaporu) , ki sta sledili procesu med občinstvom. Če je bilo sploh potrebno, je s svojim trmastim početjem le še potrdil vtis o nietzschejevskem nadčloveku, ki si ga je hotel zgraditi okoli sebe vse odkar se je njegovo ime pojavilo med organizatorji črne prevratniške dejavnosti.
Te skorajda folkloristične posebnosti so bile glavna značilnost včerajšnjega prvega dne procesa proti Francu Fredi, Giovanni ju Venturi in njegovemu mlajšemu bratu Angelu. Trojica — prisotna pa sta le Freda in Angelo Ventura, ker je njegov brat po begu iz italijanskih zaporov, še vedno zaprt v Argentini — je obtožena grobe žalitve sodstva in prevratniške propagande v obtoževalnih okoliščinah z izdajo brošure »Pravica je kot krmilo, kamor jo obrneš, tja gre*. Brošura, mana tudi kot »Rdeča knjižica* por
vodi* obveščevalne balvi Platnic, & Pitala konec le-vodja obveščevalne ^ 1969 jn y začetku sedemdesetih
let eno od temeljnih izhodišč vse skrajnodesničarske teroristične dejavnosti tistih let.
O vsem tem pa je bilo včeraj bolj malo govora (»Rdečo knjižico* je predsednik tržaškega sodišča Lu-gnani omenil le ob branju obtožnice).
Kot je bilo pričakovati, je celotna včerajšnja razprava potekala v znamenju številnih ugovorov zagovornikov z očitnim namenopi. da bi proces spet preložili. Fredo in oba Ventura so namreč pod to obtožbo že poklicali pred sodnike marca 1975. leta, a so proces takoj odložiti. Takratna procedura je bila dokaj neobičajna. Vsem trem sodijo zaradi žalitve padovskega funkcionarja Pa-squaleja Juliana. Ker pa je bil takrat Juliano izpostavljen sodnemu postopku zaradi prekrškov, ki so bili v zvezi s žalitvijo so proces odložili vse do dokončne razsodbe procesa zoper Juliana. Slednjega so novembra 1979 oprostili vseh obtožb in s tem je imel proces proti Fredi in njegovima pajdašema vsaj navidez prosto pot. Za ponovni začetek procesa je bilo treba namreč čakati še nadaljnje poldrugo leto.
Vsi napori zagovornikov, da bi proces ponovno odložili, pa včeraj niso obrodili zaželenili sadov. Porotniki so najprej zavrnili ugovor odvetnika Giovanni ja Venture. Ca-prara, ki je zahteval odložitev zaradi odsotnosti svojega varovanca. Nato so zavrnili še zahtevo Fredo-vega odvetnika Barbagalla, da ne bi upoštevali kot dokazno gradivo vrsto registriranih telefonskih pogovorov Franca Frede, češ da bi moralo sodstvo prej izdati dovoljenje za snemanje pogovorov.
Proces so tako sinoči prekinili, ne da bi Freda sploh prišel do besede. Nadaljeval se bo danes » toliko pričakovanim zaslišanjem padovskega nacista, nakar bedo sledila zaslišanja kar 25 prič. Vse kaže torej, da se bo proces zavlekel (govori se, da bo trajal več kot teden dni), že od včerajšnjih prvih potez (zavračanja ugovorov) pa je vsem jasno, da ga bodo izpeljali do konca.
službe SESMI Santovito in štirje admirali, med katerimi je tudi poveljnik obrambnega generalštaba Tor-risi.
Sinoči so tudi sporočili, da so milanski sodniki zopet izročili parlamentarni preiskovalni komisiji o a-feri Sindona nekaj novih Gellijevih dokumentov. Čeprav tega uradno niso sporočili, gre baje za številne fotokopije čekov za vplačilo članarine za ložo P2, ki naj bi dokazovali točno vlogo, ki so jo imeli nekateri člani znotraj skrivne organizacije. Že drevi pa bo v Montecitcriju na razpolago parlamentarcem drugi sveženj dokumentov, ki so jih sodniki posredovali komisiji Sindo-na.
V današnjem uvodniku pa socialistični dnevnik «L’Avanti» poziva ministrskega predsednika Forlanija, naj na osnovi dosedanjih najdb izreče prvo uradno oceno ' vlade o loži P2.
RIM — Zaradi stavke, ki jo je oklical avtonomni sindikat nadzornikov zračnega prometa bodo prekinjene notranje letalske zveze danes od 13. do 19. ure, 16 t.m. za ves dan, 24., 26., 28. in 30. t.m. pa od 8. do 20. ure. Č’ani enotne zveze CGIL - CISL - UIL pa so oklicali celodnevno stavko za ne deljo, 14. t.m.
RIM — Novoizvoljeni francoski zunanji minister Claude Cheysson se je ob povratku iz ZDA za nekaj ur mudil tudi v Rimu, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Co-lombom. Državnika sta zlasti govorila o mednarodnem gospodarskem položaju, s posebnim poudarkom na rast ameriškega dolarja, ki grozi z brezposelnostjo in inflacijo v Evropi. Cheysson je izjavil, da je skušal predočiti ameriškim sogovornikom resnost stanja in nevarne posledice, ki jih lahko ima nezadržni vzpon dolarja na evropsko gospodarstvo.

Doktor Freda ne ljubi rešetk
v spoštljivi razdalji prikorakal v sodno dvorano, je naša misel nehote krenila k tistim številnim »kriminalcem*, domačim in tujim tatičem, ki se morajo zagovarjati zaradi kraje para kavbojk in jih, zločince, privedejo v sodno dvorano vklenjene na verigi ter jih potisnejo za rešetke, kamor pač sodijo, lopovi.
Seveda, nikogar od teh ni zagovarjal tako prefinjen odvetnik, kakršen je gospod Barbagailo, pa tudi sicer bi verjetno sodni zbor ne dokazal tolikšne rahločutnosti, kakršno je pokazal do «doktorja Frede, ki ne ljubi rešetk*.
Tržaški odvetliik, nekdanji ml-sovski občinski svetovalec, Antoni-no Barbagailo, je odprl včerajšnji proces proti Francu Fredi z zahtevo, naj obtožencu, katerega je dosledno naziva! »doktor Freda*, dovolijo, da sedi na klopi pred kletko in ne za rešetkami, kjer je mesto za obtožence, ki so v zaporu. Pridal je grožnjo, da se »doktor Freda* sicer sploh ne bo udeležil razprave in bo ostal v zaporu.
Sodni zbor si ni dosti pomišljal in je prošnji ugodil. Ko je tako «doktor Freda* mirno, samozavestno, brez lisic na rokah in ob spremstvu številnih karabinjerjev
PO DVEH NEUSPEŠNIH GLASOVANJIH NA SINOČNJI SEJI
Pokrajinski svet bo drevi izvolil preostalih pet članov v novi odbor
V balotazi je šest svetovalcev Liste za Trst, ki je sinoči ponovila svoj demagoški predlog, vendar z varianto ■ Demokratične stranke so ga tudi tokrat zavrnile ■ Slovenska skupnost o krizi v tem izvoljenem telesu
Kot je pokazala sinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta, bomo že drevi imeli novi manjšinski odbor Liste za Trst tudi na pokrajini. Na sinočnji seji, ki je kot edini točki dnevnega reda imela izvolitev petih efektivnih odbornikov (svetovalcev liste Marchio je bil že izvoljen za odbornika na zadnji seji) in dveh suplentov, ni nihče od kandidatov prejel, v obeh glasovanjih, potrebno absolutno večino 15 glasov (en svetovalec MSI je bil odsoten), tako da bo drevi le balotaža med šestimi predstavniki Liste za Trst, ki so v sinočnjem drugem glasovanju prejeli največje število glasov; eden od teh bo izločen, preostali pa bodo postali novi pokrajinski odborniki. V balo-taži so svetovalci Giorgio Bonat, Bruno Cavicchioli, Bruno Cesanelli, Marco Meloni (vsakdo od njih je prejel po 12 glasov), Silvio Bari (11 glasov) in Angela Paludetto (1 glas); v drugem glasovanju je bilo 16 belih glasovnic (socialist Carbo-ne ni glasoval), ki so jih oddali predstavniki KPI, KD, SSk in PSDI.
Pred sklepnima glasovanjema se je v pokrajinski skupščini razvila krajša razprava, v kateri so predstavniki strank podali glasovalne izjave; govoril je po eden pred stavnik vsake skupine, le za listo so govorili kar štirje svetovalci, ki so v bistvu iznesli enaka stališča. V središču razprave je bil seveda predlog LpT, ki je na zadnji seji sveta demagoško in izzivalno brez vsakega predhodnega posvetovanja s svojimi glasovi izvolila v novi odbor po enega predstavnika od vsake stranke (z izjemo neofa-šista), ki je zastopana v pokrajinskem svetu. Ta predlog je lista iznesla tudi na sinočnji seji, vendar z varianto; načelnik skupine Cesanelli, ki je spregovoril kot prvi je namreč napovedal, da se bodo svetovalci liste v prvem glasovanju vzdržali, da bi tako dali možnost ostalim skupinam, da bi kar same določile svetovace, ki bi jih nato lista v drugem glasovanju podprla za izvolitev v odbor. V kolikor pa bi stranke tega ne storile, je dejal predstavnik LpT. bo lista prisiljena, da izvoli enobarvni, čeprav manjšinski pokrajinski odbor.
Tudi to varianto so sicer z zelo podobnimi utemeljitvami odklonile vse stranke, ki so pozvale listo, naj kar izvoli svoje predstavnike v novi odbor. Z bolj ali manj ostrimi besedami pa so jo obsodile, da je ta predlog iznesla brez vsakega predhodnega posvetovanja o pro gramu, ki naj bi postal osnova za nadaljnjo delo pokrajinske uprave. Nekateri svetovalci so se tudi navezali na Cecovinijeve izjave na zadnji seji občinskega sveta, ko je
NailMimillMIHHIItllltlMtllllltltllllllMIIIMHIIUHHHMIII
izključil možnost podobnega reševanja krize tudi na občini, ki jo lista upravlja že skoraj tri leta z odločujočim vzdržanjem KD. Naj povemo, da so glasovalne izjave podali še svetovalci Debelli (MSI), Bari (LpT), Martini (PSDI), Cavicchioli (LpT), Mayer (LpT), Ha-rej (SSk), Locchi (KD), Carbone (PSI) in Millo (KPI).
V prvem glasovanju je bilo prisotnih 29 svetovalcev, od katerih jih je 28 oddalo bele glasovnice, 1 glas pa je prejel misovec Segariol; o izidu drugega glasovanja pa smo že poročali v uvodu.
O položaju na tržaški pokrajini je v luči zadnjih dogodkov razpravljal izvršni odbor SSk na svoji seji v sredo, 3. junija; v zvezi z izvolitvijo predstavnika Liste za Trst za novega predsednika odbora, izvršni odbor SSk ugotavlja, da je prav odprtje krize na pokrajini, po odtegnitvi zunanje podpore KPI koalicijskemu odboru KD, PSI, PSDI in SŠk, brez konkretnih alternativ o-
mogočilo LpT, da je prevzela pobudo v svoje roke in skušala s taktiziranjem, kot je očitno bilo glasovanje za odbornike iz vrst vseh strank ustavnega loka liste same, vso zadevo zavlačiti in pogojevati nadajnji razplet krize ter jo povezati z glasovanjem o proračunu Cecovinijevega odbora na tržaški občini.
Danes se bo sestal deželni svet
Danes se bo sestal deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ki bo med drugim razpravljal o ukrepih za razvoj živinoreje. Posebno pozornost bo posvetil skladu za pomoč kmetom in kmetijskim zadrugam pri najemanju posojil. V ta namen namerava dežela uporabiti 310 milijonov lir. Deželni svet bo nadaljeval svoje delo tudi v sredo.
V KULTURNEM DOMU *.ALBERT SIRK> V KRIŽU IN V OSNOVNI ŠOLI <1. MAJ» V ZGONIKU
V nedeljo so slovesno podelili odlikovanja NOB vaščanom z zahodnega Krasa in iz zgoniške občine
Odlikovanja 86 bivšim borcem in aktivistom iz Kriza, s Proseka in s Kontovela ter 27 iz zgoniške občine izročil generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj - Nastopa pevskih zborov Vesna in Rdeča zvezda
Slovesnost v Križu
V nedeljo popoldne so v dvorani Kulturnega doma Albert Sirk v Križu slovesno podelili pomembna odlikovanja 86 vaščanom iz Križa, s Proseka in s Kontovela za zasluge v boju za osvoboditev narodov in narodnosti Jugoslavije in za njihov delež v skupni zmagi nad na-cifašizmom.
Slovesnost v kriškem Kulturnem domu se je začela s pozdravnim nagovorom Ferdinanda Bogatca, ki je v imenu kriške in proseško-kon-tovelske sekcije VZPI - ANPI pozdravil odlikovance in goste, med katerimi so bili pokrajinski predsednik in tajnik VZPI Calabria in Dušan Košuta, predstavniki finančne straže in državne policije, kapetan • karabin.jer.jev Perrone, višji oficirji JLA v pokoju Ivan Puntar, Leopold Caharija in Vojko Bogateč, predsednik ZB iz Sežane Jože Grmek, tajnik SKGZ Dušan Udovič, ter seveda poleg družbenopolitičnih delavcev še generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj
VPRAŠANJE MIL1SKE LADJEDELNICE
Sindikalni predstavniki delavcev se danes sestanejo z De Carli jem
Še vedno nejasna nadaljnja usoda obrata CAA • Stališče Fincantieri, po katerem naj bi se ladjedelnica preusmerila na drugo proizvodnjo, ni sprejemljivo - Interpelacija KPI v občinskem svetu
Predstavniki tovarniškega sveta ladjedelnice »Cantieri Alto Adria-tico* iz Milj se bodo danes s člani pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL, CLSL, UII. in sindikata kovinarjev FLM se stali na sedežu deželne vlade z odbornikom za industrije De Car lijem in predstavniki deželne finančne družbe Friulia. To bo prvo srečanje na tej ravni po nedavnem sestanku sindikalistov 20. maja z vodstvom Fincantieri v Rimu. Kakor znano, .je predsednik Fincantieri Rocco Basilico tedaj presenetil tržaške dejavnike Ž J,Ugt>to vitvijo. da bo morala mil.jska la djedelnica prenehati Z' izdelovanjem novih ladij, češ da bi Evropska gospodarska skupnost ne mogla pristati na to, da bi Fincantieri s prevzemom ladjedelnice posredno priznala italijanskemu dr
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
OD 2. DO 5. JULIJA V TRSTU
Obolenja ožilja glavna tema važnega mednarodnega srečanja
Prisoten bo tudi sloviti prof. De Bakey iz Houstona
Naše mesto bo od 2. do 5. julija prizorišče enega največjih zdravniških srečanj v svoji zgodovini. Na tržaški univerzi bodo namreč priredili »Mednarodna srečanja o o-bolenjih ožilja», na katerem se bo zbralo približno "50 strokovnjakov iz vsega sveta: manifestacijo prirejata prof. Balas iz Aten in prof. Pietri iz Trsta.
Prireditev bo razdeljena na simpozije, konference in predstavitev številnih poročil o najaktualnejših problemih obolenja ožilja. Svojo prisotnost so že potrdili številni strokovnjaki iz Italije in z vsega sveta, ki proučuje; to problematiko; za to priložnost bo v Trst prispel tudi sloviti prof. De Bakey iz Houstona, ki bo predaval o trenutnem stanju kirurgije koronark. Manifestacija, ki so jo včeraj predstavili na tiskovni konferenci v novinarskem krožku, bo v Trstu, ker naše mesto že razpolaga z važnim centrom za kirurgijo ožilja, v okviru katerega deluje tudi šola za specializacijo, ki jo je ustanovil prof. Pietri pred sedmimi leti. Poleg tega bodo na srečanju ustano vili založniški odbor nove revije, ki jd bo v Italiji izdajala založniška hiša Minerva medica in bo nosila naslov »International Angiology»; v njej bodo sodelovali največji strokovnjaki s tega področja iz vsega sveta.
sreči v obeh primerih ni prišlo do človeških žrtev.
Tovarniški svet je kmalu zatem naročil strokovnjaku, naj pregleda vse žerjave v arzenalu in iz poročila, ki ga je izvedenec sestavil po pregledu, je razvidno, da v obratu praktično ni žerjava, ki ne bi bil brez manjše ali večje hibe. Zaradi tega je tovarniški svet postavil ravnateljstvu zahtevo, naj brez vsakega odlašanja poskrbi za temeljit tehnični pregled žerjavov in za zamenjavo vseh nezanesljivih delov. Prav pa je, pravi na koncu poročilo, da je javnost seznanjena s temi problemi znotraj arzenala da se ne bi mogli odgovorni, v primeru nesreče, izgovarjati, češ da je delavec vedno izpostavljen določenim nevarnostim in da je treba pač vedno računati z zla usodo. ..
žavnemu ladjedelstvu podporo, ki jo sicer »usmeritve* EGS izključujejo.
To stališče Fincantieri je razumljivo povzročilo takojšnjo reakcijo sindikalistov, zlasti še. ker je do tlej vse kazalo, da so vendarle premagane vse ovire, ki so bile
KPI .je namreč te dni naslovila na župana interpelacijo, v kateri ga sprašuje, kako občinska uprava sodi o sedanjem položaju v oblatu, kakšne pobude namerava pre vzeti za rešitev tega perečega problema in kako namerava ukrepati, da se bo okrog delavstva milj-
na poti večkrat napovedani ustano-1 skega obrata ponovno ustvarila vitvi nove mešane družbe (51 °o I splošna mobilizacija, ki je svoj čas
že enkrat premaknila žgoč problem zadnje tržaške ladjedelnice z
Fincantieri in 490 o Friulia) in da gre po stečaju stare družbe, ki je upravljala ladjedelnico, le za vprašanje časa, nikakor pa ne več za način postopnega reševanja tega obrata. Stališče Fincantieri pa je presenetilo tudi prisotne predstavnike deželne finančne družbe Friu-lie, ki sq dali jasno razumeti, da .je upravni svet svoj čas pristal na pristop Friulie k novi družbi, ki naj bi prevzela miljsko ladjedelnico, vendar pod razumljivim pogojem. da bo ladjedelnica pač še naprej izdelovala nove ladje. Sedaj, ko gre za prevzem obrata, ki naj bi se usmeril na čisto drugačno proizvodnjo, pa .je treba vprašanje pristopa ponovno pregledati, so dejali zastopniki deželne finančne družbe.
No, vsa ta vprašanja so ves ta čas ostala brez odgovora. In današnje srečanje na deželi naj bi pripomoglo prav k temu, da se raz jasnijo pojmi glede tega, kaj nameravata deželna uprava in Friulia narediti v primeru, da bi Fincantieri vztrajala pri svojem sta lišču, to .je pri stališču, da se mora obrat preusmeriti na druge proizvodne dejavnosti. Odprta pa so poleg tega še nekatera druga vprašanja, kot so napovedana ustanovitev posebne »mobilne* skupine delavcev, ki naj bi jo po potrebi zoposlovali v drugih obratih Fincantieri. dalje vpraša nje novega staleža v okviru družbe Fincantieri-Friulia vprašanja starejših delavcev pred upokojitvijo itd.
Delavci ladjedelnice, ki so že dalj časa v dopolnilni blagajni, so med tem včeraj prejeli ustrezno pomoč za razdobje november 1980 -februar 1981. Danes dopoldne se bodo zbrali na sindikalnem shodu, da bi obrazložili sindikalistom svoja gledišča do celotne problematike miljskega obrata pred sreča njem na deželi, ki se bo začelo ob 12. uri.
O miljski ladjedelnici bo ponovno govor tudi v tržaškem občinskem svetu. Svetovalska skupina
mrtve točke.
Mlad.mož domnevno podlegel božjastl
Predvčerajšnjim je v Ul. San Martine-36, ftjer- jo »prebival z očetom Ginom, preminil 31-letni Silvio Raffaelo. Služboval je v očetovem baru, prišel je domov nekam slab ter zaužil zdravila, ki mu jih je bil predpisal zdravnik zaradi bole hanja za božjastjo, toda potem ko je legel v posteljo, se ni več prebudil. V teku je preiskava, čemu je nastopila smrt.
in konzul Vlado Plečas, ki sta bivšim borcem izročila odlikovanja. Bogateč je v svojem nagovoru po zdravil tudi španske borce, starše padlih in mladino, ki jo je pozval, naj hrani ideale in vrednote narodnoosvobodilnega boja. Vsi prisotni so se nato poklonili spominu padlih z enominutnim molkom.
Besedo je prevzel generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj, ki se je najprej zahvalil vsem ki so omogočili podeljevanje odlikovanj v kriškem Kulturnem domu. Dejal je nato, da imajo odlikovanja svoj-sten pomen, ker njihova podelitev sovpada z dvema važnima obletnicama; s 40-letnico ustanovitve OF in s 40-letnico vstaje jugoslovanskega naroda in narodnosti' podčrtal pa je, da je število odlikovancev daleč preskromno spričo velikega števila občanov teh krajev, ki so na katerikoli način nu dili neprecenljiv delež v NOB; poudaril je, da SFRJ ne bo mogla nikoli izraziti vse svo.je hvaležnosti vsem tistim, posebno padlim in 40.000 italijanskim borcem, od katerih jih .je kar polovica padla na tujih tleh, ki so skupno z narodi in narodnostmi Jugoslavije dali velik doprinos za zmago nad fašizmom. Generalni konzul .je nadalje poudaril, da se odlikovanja podeljujejo za ovrednotenje tistega prelomnega trenutka, ki je spremenil našo usodo in nas povedel v novo življenje. Prav v tem skupnem boju za dosego svobode je vzklilo tisto prijateljstvo med obema narodoma, ki se je tekom let razvi jalo in ,ie bilo potrjeno z osimskimi sporazumi. Generalni konzul je tudi potrdil, da je Jugoslavija trdno odločena, na osnovi enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja krepiti vse oblike sodelovanja med obema državama in pristavil, da imata v tem kontekstu veliko važnost obe manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji: zaključil ie s pozivom mladini, naj čuva vrednote, ki so zrasle iz NOB in z željo, da bi odlikovanja prejeli tudi tisti, ki to krat niso bili deležni te časti.
Spregovoril je tudi predsednik VZPI s Proseka - Kontovela Srečko Orel, ki je ob tej priložnosti pod-črpal, da je treba nadaljevali po vrednotah NOB in si prizadevati za prijateljstvo med tu " živečima narodnostnima skupnOst.ima. da bi tako prispevali k razvoju dobrososedskih odnosov med"Tfcalijo in Jugoslavijo. Govorom je sledilo pode ljevan.je odlikovanj, še prej pa je Ferdinand Bogateč izročil generalnemu konzulu Cigoju knjigo Kri Žani v boju za svobodo. Celotni slovesnosti pa .je dal poseben pečat in v lepo urejeni dvorani u-stvaril primerno vzdušje nastop kriškega pevskega zbora Vesna, ki
V OKVIRU OBČINSKE RAZSTAVE VIN
Zelo uspešen krstni nastop zgoniške folklorne skupine
Prav gotovo je bil osrednji dogodek na 17. občinski razstavi vin v Zgoniku nedeljski krstni nastop pred petimi meseci ustanovljene mladinske folklorne skupine KD Rdeča zvezda iz Saleža ki .jo odlično vodi in .ji je dala že odlično umetniško osnovo poklicna plesalka Ljuba Vrtovec iz Ljubljane. Mimo čustvenega in emocionalnega doživljanja tega prvega nastopa s strani nastopajočih staršev in sploh krajanov pa lahko mirno zapišemo, da ie nastop tudi umetniško uspel odlično brez vsakršnega spodrslja ja z dobro skupinsko motoriko in dinamiko ter z odličnim petjem Zadoščenje, navdušen ie tridesetih mladih plesalcev (petnajst parov, katerih starost se suče od 15 do 20. leta), njihove vaditeljice, glasbenih spremljevalcev Miloša Miliča in Rada Miliča na harmoniko ter Mirana Furlana na kontrabas, star šev in šivilj, ki so brezplačno skrojile nove noše in sploh vseh. ki so
UlllllltllllllllllllllllltIMIIIMinilllllinillMIimillllllllllMItllllHIIIIIIIimillMIIMIimMIIIMIIMHIIIIMIimilllllllllllUMIIIIIiniMItllllllllllllllllMIIIIIIIMMinillllllMIIIIIII
Ringa-raja: priložnost za zbliževanje
Nevarnost zastarelih naprav v arzenalu
Tovarniški svet Tržaškega arzenala - Sv. Marka je sinoči izdal daljše poročilo, v katerem opozarja javno mnenje, da so v sredo do poldne v obratu nastale okvare kar na štirih žerjavih, pri čemer je le za las manjkalo, da nista dve okvari zahtevali človeških žrtev. Medtem ko sta dva žerjava nehala delovati zaradi manjših mehaničnih okvar, sta se v dveh primerih pretrgali jekleni vrvi za dviganje to vorov. Tako se je zgodilo skoraj istočasno, da sta na dveh različnih krajih v arzenalu med delom zgrmela po nekaj metrov v globino z enega žerjava težak kavelj, z dru gega pa večji prenosni most. K
V soboto in nedeljo se je na stadionu 1. maj odvijal Ringa-ringa-raja - ghiri-ghiri-gaia, praznik, ki so ga že drugič organizirale Zvezo slovenskih kulturnih društev, Združenje slovenskih Športnih društev in ARC1, seveda ob sodelovanju cele vrste društev in skupin, ki so v te organizacije vključene Praznik se je v glavnem odviial na stadionu I maj (kar ni bil prvotni namen organizatorjev) zaradi prepovedi tržaške občine da bi se delno odvijal tudi eia Trgu Goldoni. Predvideno ie bilo na primer gledališče za otroke m Trgu Gol dom. Toda organizatorji so o soboto na Trgu Goldoni lahko samo izrazili svoj protest ob ugotovitvi, da ni v teku nobenih del. ki jih je občina navajala kot izgovor. V soboto zvečer se je praznik mirno nadaljeval pri Sv. Ivanu.
Občina pa ni prepovedala nedelj skega pohoda s proseško aodbo s Trga Goldoni proti Sv. Ivanu. Toda vreme je bilo pretoplo, da bi se ob tistem času zbralo na Trgu Goldoni veliko ljudi. Marsikoga ie so n ce zvabilo k morju tistim na ki so se pohoda udeležili ni bilo žal te izbire.
Otroci, ki so se lotili risanja, sol slednji točki sporeda. Prireditelji so se lahko že v zgodnjih popoldan- j nameravali predstaviti rezijanske-skih urah ponašali z izredno lepi-
mi panoji, s katerimi so prireditelji okrasili oder. Z barvami do ušes popacani malčki so do večera plesali, iskali zaklade in na splošno razvedrili ozračje.
Njihova zasluga je, da ie bilo tudi v najtoplejših urah živahno, čeprav moramo omenili, da so prire ditelji tokrat posvetili nekoliko manj pozornosti otrokom in neko liko več staršem, ki se pa niso odzvali z enako vnemo.
O sobotni gledališki prireditvi smo že poročali. V nedeljo popoldne je nastop mladinskih folklor nih skupin iz Mavhini iti Cerut el i in iz Postojne privabil nekaj ob činstva, ki je seveda še z veš jim zanimanjem sledilo nastopu folklor ne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane. Nastop rožancev je bil brez dvoma kvaliteten, čeprav ort ne katerih plesih vetje ni doseglo ora rega učinka, še enkrat oa ie 'udi dokazal, da folklora privlači gle dalce s svojo razgibanostjo in ritmom.
Tega žal ne moremo reči za na-
ga kantavtorja Rina Chineseja v mali dvorani društva Škamperle. Ker je bilo občinstvo že zbrano na dvorišču, so zadnji trenutek sklenili, da bo nastopil na glavnem odru, z upanjem, da mu bo prisluhnilo več ljudi. Žal so tako od padli predvideni prevodi njegovih pesmi v slovenščino in italijanščino. Je pa Chinesejevo petje dovolj prijetno in zanimivo tudi brez pre vodov. Moramo ugotoviti, da mu občinstvo — razen seveda nekaterih. ki so se zbrali pod odrom — ni sledilo s preveliko pozornostjo. Ne!xij podobnega se je zgodilo tudi skupini Canzoniere Iriestino, ki je predstavila serijo pesmi Paola Pri vitere. Oba sporeda sta bila na do kajšnji kvalitetni ravni prisotno ob činstvo se je pa razživelo ob zvokih ansambla l baroni del folk. ki so večer zaključili Vse te ugotovitve pa ne zmnni šuje.jo pomena praznika Bil ie še ena priložnost za spoznovome med tu živečima narodnostma. Že sama prepoved občine nam dokazu je, da so prireditelji tega praznika zadeli v živo. (nak)
kakorkoli pripomogli k temu uspehu, je povsem upravičeno. To je potrdilo ludi številno občinstvo, ki ie nastopajoče nagradilo z dolgim in toplim ploskanjem. V uvodni predstavitvi .je Anica Rebula povedala, da se je zamisel za ustanovitev mladinske folklorne skupine spontano porodila v sklopu mladinskega odseka društva med mladimi fanti in dekleti, ki jim ugaja ples, petje in glasba. Odziv mladincev je praktično stoodstoten in njihovo delovanje se uokvirja v širši krog prizadevanj za kulturno rast naše narodnostne skupnosti in to .je edina prava pot. ki jo lahko uberejo naši zavedni mladinci Sledil je nastop dveh skupin plesalcev, ki so izvajali spleta belokranjskih in prekmurskih plesov.
Pred tem je imela nabrežinska godba na pihala pod vodstvom Stanka Misleja bogat koncert, ekshibicijski telovadni nastop pa so imeli tudi malčki otroških telovadnih skupin ŠK Kras, ki obiskujejo vrtec, oziroma prve razrede osnovne šole in so ob pomoči požrtvovalnih vaditeljic pokazali, česa so se naučili med sezono. Večer je sklenila plesna zabava ob zvokih ansambla Iga Radoviča. Letošnja občinska razstava vin ie ob lepem vremenu vsestransko dobro uspela. iztočili pa so skoraj 30 hektolitrov vina. Pohvalo zaslužijo tudi krajevna društva ŠK Kras. KD Rdeča zvezda in mladinski krožek, ki so sodelovali pri programu in s prostovoljnim delom upravljali kioske z jedačo.
B. S.
je pod vodstvom Frančka Žerjava zapel niz borčevskih in partizanskih pesmi.
Slovesnost v Zgoniku
Tudi na hodniku osnovne šole 1. maj 1945 v Zgoniku, .je bila v nedeljo dopoldne podobna slovesnost. Poleg generalnega konzula SFRJ Cigoja in konzula Plečaša so bili prisotni predsednik tržaškega ANPI Arturo Calabria, predsednik kraške gorske skupnosti Miloš Budin, visoki predstavniki vojaških oblasti Ajello Mertini in Perrone. predstavnika Zveze združenj borcev SRS Riccardo Giacucco in Drago Švab, Jože Grmek v imenu obal-nokraške borčevske organizacije, delegacija iz Komna, predsednik izvršnega sveta iz Sežane Albin Debevc, dolinski župan Edvin Švab, občinski svetovalci in številni krajevni borci.
Po začetnem izvajanju pesmi »Naglo puške smo zgrabili*, s strani moškega pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Janka Simonete in harmonikarja Rada Miliča, ki je pozneje izvajal še v mešani zasedbi Žrtvam, Hej Brigade in Na juriš, je spregovoril zgoniški župan Josip Guštin, ki se je spomnil pomembnega deleža, ki ga je dala mala skupnost zgoniške občine med NOB. Od takratnega število 1300 prebivalcev se jih .je 161 vključilo v partizansko vojsko, 86 članov .ie okusilo grozoto koncentracijskih taborišč, 67 aktivistov je bilo na terenu ter na desetine kurirk in kurirjev kot povezovalnih členov. Zato si želi da bodo poleg 27 odlikovancev prejeli zaslužena priznanja tudi drugi borci in aktivisti. Guštin .je zaključil svoj poseg s trditvijo, da smo ponosni, da smo dali tak prispe- i vek širšemu boju za novo Jugosla- ' vijo, demokratično Italijo ter mir! v Evropi in svetu. Tedaj so se j utrdili ideali bratstva in prijatelj- j stva med državama, ki so dosegli j svoj višek s podpisom osimskih j sporazumov.
Jugoslovanski konzul Cigoj se je zahvalil občinski upravi za pokro-! viteljstvo te slovesnosti, v imenu f odlikovancev pa se je zahvalil Stojan Stubelj. ki je med drugim dejal, da so še danes ponosni, da so se lahko borili pod vodstvom maršala Tita.
..... .. fi	3. S.
nih ustanovah. Tako je predstavil delo znanega goriškega psihiatra prof. Hirayir Terzian, docent nevrologije na univerzitetni kliniki v Veroni, ki je sinoči predaval v študentskem domu na tržaški univerzi. Na predavanju, ki ga je priredila univerzitetna sekcija ustanove za rekreacijo in kulturo ARCI v sodelovanju s študenti medicine, je prof. Terzian orisal delo psihiatra Basaglie. Gre obenem za kritiko tradicionalnih znanosti in za boj proti tistim ustanovam, ki delijo ljudi na normalne in nenormalne, na svobodne in na tiste, «ki morajo biti zaprti, ker so nevarni*.
—sp-
Rajonski sveti
Jutri ob 20. uri se bo sestal sve-toivanski rajonski svet. Seja bo na sedežu Rotonde del Boschetto št. 3/f.
Rajonski svet za Sv. Soboto in Naselje sv. Sergija se bo zbral 11. junija ob 20. uri na sedežu na Stari istrski cesti.
V četrtek, 11. junija ob 19.30 se bo sestal rajonski svet za Staro mitnico in staro mesto na sedežu v Ur lici Colautti, št. 6.
Kmalu volitve v družinskih posvetovalnicah
oiL'
Že več mesecev uspešno delujejo v Trstu družinske posvetovalnice. S številnimi pobudami v okviru .svoiih pristojnosti so si zagotovile zanimanje uporabnikov, ki se tudi vedno bolj poslužujejo njihovih uslug.
Da bi se njihovo delovanje še izboljšalo in okrepilo, je vodstvo konzorcija posvetovalnic sklenilo, da bo 15. junija (od 16. do 21. ure) pripravilo volitve v upravne svete družinskih posvetovalnic. V upravnih svetih bodo paritetno zastopani operaterji družinskih posvetovalnic in predstavnik tistih, ki so izkoristili njihove usluge.
Glavnica GMT z 20 na 40 milijard
Včeraj je bil v Trstu občni zbor delničarjev družbe Grandi Motori Trieste, pri kateri kakor znano so delujeta Zavod za industrijsko obnovo IRI in Fiat. Na skupščini so med drugim poudarili, da je tovarna GMT v lanskem letu proizvedla za 150 milijard lir motorjev in nadomestnih delov, poslovanje pa se je zaključilo s primanjkljajem 7,2 milijarde lir. Primanjkljaj je v glavnem posledica velikih izdatkov, ki jih ima družba zaradi bančnih posojil: samo za pasivne obresti je namreč v letu 1980 izdala okrog 22 milijard lir. Prav zaradi tega so na skupščini sklenili skorajšnjo podvojitev glavnice s sedanjih 20 na 40 milijard lir. Pri GMT je zaposlenih 3300 delavcev in uradnikov. Iz poročila upravnega sveta je nadalje razvidno, da je družba lani opravila za 6 milijard lir novih naložb.
Komisija za prevoze obiskala Koper
Komisija za prevoze pri deželnem svetu, ki ji predseduje svetovalec Tarondo, je pred dnevi obiskala koprsko luko. V koprski občinski skupščini sta jo sprejela Mario A-b^am in direktor koprske luke Bruno Korelič, ki sta goste iz Italije seznanila z zmogljivostmi in raz vojnimi načrti luke. v naslednjih letih naj bi jo razširili proti Anka ranu, posebno pozornost naj bi na menili kontejnerskemu prevozu.
Predstavniki koprske luke so se tudi zavzeli za okrepitev sodelovanja med severnojadranskimi lukami.
• Po več dneh zasedbe tržaškega konservatorija Tartini bo danes spet stekel pouk. Danes popoldne se bo tudi sestal profesorski zbor.
Gabriella Wurzinger podlegla poškodbam
V predvčerajšnji številki smo poročali o hudi prometni nesreči, v katero je bila vpletena komaj 16-letna Gabriella Wurzinger. Vozila je moped ter v trčenju s fiatom 127 zadobila tako hude poškodbe, da ji ni bilo pomoči. V glavno bol nico so jo sprejeli ob 22.25 v so boto, izdihnila pa je že dobro pol drugo uro pozneje.
Prof. Terzian o psihiatru Basaglii
Boj Franca Basaglie je boj znan stvenika, ki se je uprl poniževanju človeka ter ugotovil, da zla ne gre iskati toliko v bolezni sami, kolikor y psihiatriji in psihiatrih
Sporočamo žalostno vest, da je po neozdravljivi bolezni v Rimu umrl
Mario Dezmann
ugledni tržaški časnikar ter naš dolgoletni sodelavec in prijatelj.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Kolektiv
Primorskega dnevnika
Trst, 9. junija 1981
Tiho je odšla od nas naša ljubljena žena, mama in nona
MARIJA SIRCA roj. MILAVEC
Pogreb pokojnice bo jutri, 10. junija, ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: mož Alojz, hčerki Irma in Vanda, sestri Antonija in Fany, zeta, vnuki in drugo sorodstvo
Trst, 9. junija 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
Včeraj je preminil
NADAL OTA
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Dolino.
Žalostno vest sporočajo žena Pepa, hčeri Jole in Silva, zeta Dušan in Attilio in drugo sorodstvo
Trst, 9. junija 1981 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
»•■»orirt onvo'*bovh

Nenadoma nas je zapustil naš dragi
FERDINAND KOŠUTA
Pogreb bo jutri, 10. t.m., ob 12. uri iz hiše žalosti v Kri-296 v kriško cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Viktorija, hčerka Nives z možem, vnnka Helena In Pavel, sestri Marija in Boža ter drugo sorodstvo

Trst, 9. junija 1981 (Pogrebno podjetje Zimolo)

Za vedno nas je zapustila naša draga mati
J0SIPINA ŠTOKA vd. PIRC
Pogreb bo danes, 9. t.m., ob 17.30 iz kontovelske cerkve na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo sin Bruno, hčerki Blanca z možem Ottaviom in sinom Mauriziom In Pia z možem Sergiom In hčerko Isabello
Trst, Benetke, Genova, 9. junija 1961
Za vedno nas je zapustila naša draga
EMILUA ŽIVIC vd. DELUIGI
Pogreb bo danes, glavne bolnišnice.
9. junija, ob 10. uri iz mrtvašnice
Žalujoči brata Franc in Mario (odsoten), sestri Rožka in Marija ter drugo sorodstvo
Trst, 9. junija 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega brata
MARIA DANEUA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Kontovel, 9. junija 1981
SLOVENSKI KLUB
zaključuje sezono svojih večerov jutri, 10. junija 1981, ob 20.30
v Ulici sv. Frančiška 20/11
S
MILENA MUHIČEVA, igralka SNG v Mariboru, bo nastopila v MONODRAMI
LIZIKA	V
Predstava sodi med najuspešnejše v Sloveniji, saj jo bo Milena Muhičeva v Trstu odigrala že stosedeminsedemdesetič.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU i>
Gledališča
VERDI
V petek ob 20.30 (red A) in v soboto ob 18. uri (red B) ponovitev predzadnjega koncerta spomladanske sezone. Na programu Mendelssohno-ve in Ravelove skladbe. Dirigent Donato Renzetti.
Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za oba koncerta.
Kino
Ariston 17.30—21.00 «Stalker». Režija Andrei Tarkovski.
Eden Zaprto.
Ritz 17.00 «Caecia selvaggia*. Charles Bronšon, Lee Marvin.
Grattacielo 16.00 «Passione d’amo-re». L. Antonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice Zaprto.
Aurora 16.30 «Dalle 9 alle 5... orario continuato».
Capitol Zaprto zaradi počitnic.
Cristallo Zaprto.
Vittorio Veneto 17.00 «La poliziotta
, della squadra del buon costume*. E. Fenech, L. Banfi.
Moderno 16.30 «11 padrone e l’ope-raio*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.30 «La grande sfida di Bruce Lee*.
Mignoh 16.30 «1 guerrieri della not-te». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Jutri isti film ob 16.30.
Nazionale 15.30 «Pprno segretaria particolare». Prepovedan "mladim' pod. 18. letom.
Filodrammatico 14.30—22.00 «Super-| porno action*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «Le ninfomani». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi 25. t.m., izlet v Dražgoše nad Škofjo Loko. Vpisovanje 11. in 12. t.m., (prvi dan za člane društva in drugi dan za prijatelje) od 10. do 12. ure na sedežu Ul. Cice-rone 8/b.
SP D T
prireja v dneh 26., 27/.i5im4wAja, tridnevni
IZLET
ZA SREDNJEŠOLCE
Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/n, tel. 040/767304). Izlet je avtobusni, stane pa 20.000 lir (vožnja in prenočišče). Izlet poteka po območju Storžiča, po slovenski transverzali od Preddvora do koče na Dobrči.
PODRUŽNICA GLASBENE MATICE V BOLJUNCU
Danes, 9. t.m., ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren*
nastop gojencev
Vabljeni!
GLASBENA MATICA TRST
Jutri, 10. junija 1981, ob 20.30 v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Trstu, Ul. S. Carlo 2
KONCERT
Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice
Dirigent STOJAN KURET
GLASBENA
MATICA
TRST
g
'SKLICUJE y ponedeljek,, 15. junjja 1981, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v dragem sklicanju, na sedežu GM v Trstu, Ul. R. Manna 29,
redni občni zbor
Dnevni red: otvoritev; poročila; razprava; razrešnica staremu odboru; volitve novega odbora; razno.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 9. junija
PRIMOŽ
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20,52 — Dolžina dneva 15.36 — Luna vzide ob 11.39 in zatone ob 1.07.
Jutri, SREDA, 10. junija
MARJETA
Vreme včeraj: na j višja temperatura 27,1 stopinje, najnižja 17,7, ob 18. uri 25 stopinj, zračni tlak 1015,4 mb rahlo pada, brezvetrje* vlaga 48-od-stotna, nebo oblačno, morjfe mimo, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Christian Filippi, Pavide Nonis, Ivano Nussdorfer, Eu-genia Fenzi, Karin Fragiacomo.
UMRLI SO: 49-letni Mario Mura, 89-letni Mario Štabi le, 81-letna Palma Filograno vd. Valentini, 86-letni Antonio Škerl, 66-letni Giuseppe Križman, 19-letna Stefania Missio - Gior-ni, 76-letna Bianca Bonamico, 80-let-na Maria Todon vd. Pittano, 80-letni Rodolfo Reggente, 77 letni Filippo Criviči, '68-letfia Amalia Bacia vd. Tammezzo, 84-letna Leopoldina Dea vd. Gallucci.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV aprila 6.
(»d 8.30 do 13. in ed 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4. Ul. Bernini 4.
NOČNO SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4. Ul. Bernini 4.
Celodnevna osnovna šola Ivan Trinko Zamejski - Ricmanje, Mara Samsa - Domjo in otroška vrtca iz Rjcmanj in od Domja vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo na šolskem dvorišču pri Domju jutri, 10. junija, ob 20. uri. Sodeluje pevski zbor Fran Venturini od Do mja. ,
Srednja šola Simon Gregorčič v Dolini vabi na zaključno, šolsko prireditev;’ ki bo v petek, 12. junija, ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren' v Boljuneu. •’	’ *
Razna obvestila
Sekcija KPI iz. Križa vabi vse izletnike v'Sovjetsko zvezo na skupni sestanek, ki bo jutri, 10. t.m., ob 20.30 v kriškem ljudskem domu. Ob tej priliki morajo izletniki po-, ravnati vpisnino.
KD Vesna in ŠD Mladina obveščata, da bar, ki deluje v domu A. Sirk v Križu ima za svoje člane; nov urnik: od 20. do 23. ure.
13. in 14. junija bo v Šempolaju praznik ZKMI.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225,141: Božje polje Zgonik: tel. 225 506: Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od^ 8. A' 20 ure. tel. 68 441
Družim Egidija in Cvetke Smotlak je osrečila drugo-rojenka
VALENTINA
Srečnima staršema čestita, mali Valentini pa želi mnogo zdravja in sreče moški pevski zbor V. Vodnik
Slovenski taborniki v Italiji ROD MODREGA, VALA
obveščajo svoje člane, da bo
-o—	-«■■■■. -
dvodnevno taborjenje
13. in 14. junija 1981 na Colu. Zborno mesto pred osnovno šo- . lo na Colu v soboto, 13. 6., ob 16. uri.
Šolske vesti

Odlikovanja SFRJ za zasluge v boju proti nacifašizmu
Poleg slovesnih podelitev o-dlikovanj, ki so že bile v Pordenonu, Vidmu in Tržiču' (za goriško pokrajino), so v teh dneh na vrsti slovesne podelitve še na Tržaškem v naslednjih kbajih.
12.	t.m. ob 19.30 na Opčinah v dvorani Prosvetnega doma (180 odlikovancev).
13.	t.m. ob 20. uri v Lonjer-ju v kulturnem krožku Lonjer -Katinara (23 odlikovancev).
14.	t.m. ob 10.30 v Repnu v Kulturnem domu «Albin Bubnič* (11 odlikovancev).
Zmagalo restriktivno tolmačenje zakona o pravici do stadija
'odpore bodo lahko deležni le učenci m dijaki, ki imajo stalno bivališče v goriški pokrajini Ostro nasprotovanje KPI - Nesoglasja v vrstah KD in PSI?
Ob smrti dragega brata Maria Daneua darujejo sestre 100.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu,
50.000	za ŠD Kontovel, 20.000 za ŠD Primorje, 40.000 za spomenik padlim v NOB s Kontovela. 40.000 za pevski zbor Vasilij Mirk, 30.000 za godbo na pihala Prosek - Kontovel,
20.000	za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel, 20.000 za Mladinski krožek Prosek - Kontovel in 20.000 lir za Skupnost-družina Opčine.
V	spomin na brata in strica Maria Daneua darujejo Pepi, Neva in Maja z družino 20.000 za popravilo dvorane na Kontovelu, 20.000 lir za ŠD Kontovel in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB s Kontovela.
V	spomin na Danila Bašo darujeta Lojzka in Lidija Podgornik 15.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F.S. Finžgarju.
Ob prvi obletnici smrti svakinje Stane Kalin daruje Frida Kalin 5.000 lir za Dijaško matico.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
IŠČEM stare razglednice in razno korespondenco, Adriano, tel. (040) 55-548.
NUJNO iščem opremljeno sobo v Trstu ali okolici za dobo nekaj mesecev. Telefonirati v večernih urah na št. 040/54421.
PRODAM vikend na Lokvah. 130 kvadratnih metrov uporabne površine, 1200 kvadratnih metrov zemljišča. Informacije: Nova Gorica, tel. 22-872 od 19. ure dalje.
OBČINA Devin - Nabrežina išče šoferje. Pogoji: 1. starost do 35 let razen poviškov, ki jih predvideva zakon; 2. italijansko državljanstvo; 3. diploma nižje srednje šole: 4. vozniško dovoljenje C in D kategorije. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti dostaviti občini Devin - .Nabrežina do 30. 6. 1981 uradu za stike z javnostjo in prevajanje - soba št. 20.
OSMICO je odpri Silvester Komar -Ricmanje 70. Toči belo in črno vino.
VESPO 125 ali močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večernih urah.
DAJEM V NAJEM tri sobe za urade v strogem centru Gorice (o-preraljene ali pa ne) Prošnje , zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag gio 1/1). telefon 833-82
KUPIM prenosni šivalni stroj. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico.
PRODAM fiat 500 L, letnik 1972 v dobrem stanju. Telefonirati t št. 040/422128 ob večernih urah.
PRODAM prikolico znamke «roller» (3.80 m) v dobrem stanju,' s šotorom. Ugodna cena. Tel, (0481) 82-779, v večernih urah.
Prosveta
KD Lipa Bazovica priredi 13. in 14. junija proslavo 40-letnice ustanovitve OF. V soboto, 13. junija, ob 20. uri odprtje fotografske razstave. V nedeljo. 14. junija, ob 18* uri kulturni program. Nastopajo u-čenci osnovne šole P. Trubar iz Bazovice, recitatorji in pevski zbor Lipa. Govornik Milan Pahor. Oba večera ples.
8 ANCA OI CRRDITO Dl TRI EŠTE •’.f RŽ A š K A - K f?E‘D ITN ABANKA
s. P. A. “ ■ ' '•	■'■■■
TRST -VljUlCA f/KIL2I TO -1 a?
8. 6. 1981
Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski f,orin* Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
1200.— 2320.— 1810.— ' 558, 208,-29,50 495,— 69,75 995.— 444 . 156A0 230,-200.— 19, 26, 25,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Informacije SIP uporabnikom
ZAMENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE
Družba SIP Obvešča, da bodo danes, 9. junija, menjali telefonsko številko približno 1000 abonentom v Sesljanu. Zainteresirani naročniki so bili že obveščeni.
Prve tri telefonske številke, ki se začnejo s številko 209 bodo nadomeščene z 299, ostale številke ostanejo nespremenjene.
Vsi zainteresirani naročniki so vključeni z novo številk* v telefonski imenik 1981-82, ki ga ravnokar razdelju|emc
Za nadaljnje informqpije se lahko poslužlte št. 12 (in formacije v zvezi z naročniki).
V GORIŠKEM POKRAJINSKEM SVETU

Po daljši in ostri razpravi, je goriški pokrajinski svet na včerajšnji seji z večino glasov (proti je glasovalo pet komunističnih svetovalcev, vzdržal se je republikanec Degrassi) odobril sklep o smernicah izvajanja deželnega zakona št. 10 glede uresničevanja pravice do študija. Z drugo besedo, pokrajinski svet je odobril pravilnik, na osno-katerega bodo porazdelili 235 milijonov 927.590 lir upravičencem za šolski leti 1979-80 ter 1980-81. Pokrajina bo pri porazdelitvi upoštevala načelo rezidenčnosti. Z drugo besedo, denarne podpore ne bodo deležni dijaki in študenti, ki nimajo bivališča v goriški pokrajini, čeprav obiskujejo tukajšnje šole. Tak je predvsem primer dijakov iz Beneške Slovenije in Kanalske doline, ki se šolajo v Gorici, na slovenskih šolah, ker jih pač doma nimajo. Nekaj desetin je tudi dijakov iz Furlanije, ki se šolajo v Krminu, Gorici itd.
O tem vprašanju se je že na zadnji seji sveta razvila ostra razprava, kateri je sledil skoraj triurni sestanek načelnikov skupin, na katerem so pravzaprav skoraj že dosegli kompromis s tem,da bi o-snutku sklepa, ki ga je pripravil pokrajinski odbor (za šolstvo in kulturo je pristojna odbornica Marija Ferletič — SSk) dodali dopolnilo, na podlagi katerega bi bili podpore lahko deležni tudi učenci in dijaki, ki nimajo stalnega bivališča v goriški pokrajini, ki pa obiskujejo tukajšnje šole. Vsekakor naj bi o predlogu razpravljal še pokrajinski odbor.
Na včerajšnji seji, kjer se je spet razvila dolga in ostra diskusija o tem vprašanju, se je izkazalo, da dogovarjanje na ravni načelnikov skupin ne velja, kajti kr ščansko - demokratski predstavnik Longo je trmasto vztrajal na kriteriju rezidenčnosti ter s tem dejansko vsilil svoje stališče celotnemu odboru. Zelo ostro so v diskusiji nastopili komunisti Bratina, Polet-to in Paiza. Sklep odbora (brez predlaganega dopolnila) je bil nato odobren z večino glasov, ob vzdržanju republikanca Degrassija ter z nasprotnim glasom komunistov. Pokrajinski svet je zatem o-dobril (komunisti so bili proti) razpis štipendij za dodelitev podpor v smislu zgoraj omenjenega deželnega1«113- os : Ob kqqcu velja zabeležiti še, da v,prvem delu seje, ko je tekla raz prava in glasovanje o sklepu, ni bilo v dvorani niti načelnika krščansko -demokratskih svetovalcev, Agatija, niti socialista Zea. Agati je že na zadnji seji zavzel različno stališče od svojega strankarskega tovariša, Sicer pa pokrajinskega tajnika stranke. Longa. Prav tako je določene pomisleke bi kritike na račun -klepa zadnjih izrekel tudi socialist Cej. Je njuna odsotnost zgolj diplomatskega značaja, ali pa odraz hujših notranjih nesoglasij glede delovanja odbora, kjer ima, kljub temu, da ga vodi socialist, krščanska demokracija še zmeraj pogoje-valno moč.
Pa še to: v videmski pokrajini, kjer so prispevek iz deželnega za kona glede pravice do študija že porazdelili, so se menda odločili za načelo frekvenčnosti. Iz Vidma na. bi prišlo tudi, sicer samo ustno zagotovilo, da bodo skušah pomagati tudi študentom in dijakom iz nadi-ških dolin, ki študirajo v Gorici.
Pokrajinski svet se zopet sestane danes popoldne.
Za dosledno izvajanje ukrepov proti širjenju stekline
Društvo za zaščito živali opozarja nad nerazumljivim zadržanjem lovcev v nekaterih krajih, ki so se lotili sistematičnega pobijanja mačk in psov v bližini naselij, ne toliko zaradi poostreznih preventivnih u-krepov proti širjenju gozdne stekline, ampak zaradi golega užitka, da lahko streljajo.
Nekaj takega so zadnje dni opazili na področju Moša, piše v tiskovnem poročilu društva za zaščito živali. Društvo zahteva, da se strogo in dosledno izpolnjujejo odredbe županstev glede preventivnih ukrepov. Lovci, ki streljajo klateške pse in mačke, bi morali ubite živali obvezno izročiti pristojnemu veterinarskemu uradu za pregled. Na žalost pa se to ne dogaja, saj pobite živali največkrat pustijo kar na kraju samem, ali pa njihova telesa odvržejo na odlagališča odpadkov, kjer so lahko vir okužbe.
doleg domačinov, tudi planinci iz matične domovine.
Člani beneškega planinskega društva, ki so se doslej že nekajkrat izkazali kot odlični organizatorji, so tudi tokrat poskrbeli, da bo srečanje potekalo v najlepšem redu. Srečanje so pripravili v Brdu v Terskidolini, kraju, ki ga je hudo prizadel potres pred petimi leti in U je bil obnovljen s pomočjo SR Slovenije in Jugoslavije. Prijateljem iz matične domovine bi se tako radi ponovno zahvalili za veliko pomoč ter jim pokazali, novo stanovanjsko naselje, obnovljeni zadružni dom (kjer je tudi zametek etnografskega muzeja) pa še kaj, Kar je bilo zgrajene z bratsko pomočjo.
Jutri občni zbor športnega društva v Sovodnjah
Člani športnega društva Sovod nje se bodo jutri ob 20. uri zbrali na rednem občnem zboru v Kulturnem domu. Poleg obračuna o delovanju v lanski sezoni, se bodo pomenili o bodočih nalogah ter izvolili nov odbor. V Sovodniah nar meravajo v bližnji- bodočnosti poživiti, • razširiti in izboljšati športno dejavnost, pri čemer naj bi sodelovalo kar največ članov. Zato tudi računajo, da bo udeležba na občnem zboru zares številčna.
V
PAD0AN NA PRAZNIKU VZPI-ANPI V P0DG0RI
SILE NAPREDKA RAZKRILE PODTALNO DELO LOŽE P 2
Referendum pokazal, da jo velika veči- ' na italijanskega ljudstva za napredek
«Razkrivanje prostozidarske iože P2 dokazuje, da je ta država v -državi svojo oblast razširila na vse najbolj odgovorne vzvode oblasti in skušala zaustaviti razvoj demokracije v Italiji,* je dejal Giovanni Padoan - Vanni na partizanskem mitingu v Podgori. «Toda načrt konservativnih sil, da bi zaustavile napredek, se ni uresničil, ker se je Italija z zmago odporniškega gibanja spremenila. Italijansko ljudstvo je v svojih temeljih pošteno in odločeno nadaljevati po poti napredka. To je dokazal tudi zadnji referendum s svojim 67 odstotkov glasov v prid ohranitve
koncert za malo flavto in godala, pri katerem je kot solist igral Giorgio Marcossi.
Pri zadnji točki se je z Bachovim violinskim koncertom v E duru predstavil violinist Dejan Bravničar, ki je s svojo interpretacijo očaral zahtevm publiko. S svojo osebnostjo .je violinist Bravničar prav gotovo osvojil ves ansambel, saj mu je ansambel lepo sledil in tudi veliko pridobil na zvočnosti.
Te je bil eden najboljših koncertov, ki jih je goriški ansambel I omikanega in humanega zakona.* imel v tem letu.	I Padoan, medvojni politični komi-
BIL JE V NEDELJO NA DOBROVEM
Tradicionalni praznik češenj privabil veliko obiskovalcev
Razstava domačih jedi, ki hitro izginjajo v pozabo ter razstava odličnih briških češenj - Za prihodnje leto napovedujejo drugačen program
Na Dobrovem, središču, Goriških. Potem pa so razstavili okoli 30 Brd, je bil v nedeljo tradicionalni j vrst domačih jedi, ki so bile ne-praznik češenj. Gre za eno najbolj I koč značilne za Brda, a so jih
Bravničar igral v Gradeiu
V sredo je v kongresni dvorani v Gradežu nastopil goriški godalni orkester. Koncert je bil prirejen za kongresiste - zdravnike, vendar se je v dvorani nabralo tudi lepo število tujih turistov.
Za ta koncert je goriški godalni orkester povabil k sodelovanju violinista Dejana Bravničarja iz Ljubljane. Program je obsegal skladbe Corellija, Geminianija in Vivaldijev
znanih družabnih in turističnih prireditev v Sloveniji, ki ponazarja tudi kmetijski in ostah razvoj'(tega sadjarsko - vinogradniškega območja. Naj poudarimo, da je med pobudniki praznika — prvič so ga organizirah pred petnajstimi' leti' —' bila predmetna učiteljica . Darinka Sirk, ki je tudi letos sodelovala pri pripravah ob odločilni pomoči žena zadružnic iz Brd.
V okviru praznika so najprej odprli razstavo češenj, tega prvega sadeža v letu, ki ima poleg gospodarskega tudi simboličen pomen, saj češnja označuje začetek kmetijskih del in pridelkov, ki jih daje briška zemlja skoraj do konca leta, ko dozore kostanji. Prikazah so 30 vzorcev češenj, ki so jih pridelah zasebniki, bodisi iz Brd ah pa iz Vipavske doline. Češnje iz tega slednjega območja so prikazah v okviru Kmetijsko - veterinarskega zavoda iz Nove Gorice.
z naraščanjem civilizacije postopno opustili. Sedaj take jedi. denimo polento,, pogače raznih ..vrst, <<fr-taije>>, Velikonočno «fujoi in 'druge spet obnavljajo in želeti je le, da bi jih bilo mogoče .dobiti tudi v gc^tiščib na Dobrovem in drugod. -Gostje imajo zlastj rad) znano' briško salamo, ki pa jo je tudi težko dobiti.
. Hkrati so odprli razstavo -likovnih
iiiiiiHiiiMimntiiMiiimiiimitiiiiiiiiiimiiiiimiiituMuiiiHiafmiiiiiiiuiitmmiiftiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiHi
PO SREČANJU-NA-DEŽELI
................ 11 *■ * 1
»•)?'.) i h.?^ ut

Pred razrešitvijo vprašanje polurnega počitka v bolnišnicah
Jutri v Gorici sestanek predsednikov štirih bolnišnic s sindikatom FLO
Polurna razčlenjena stavka, ki so jo prejšnji teden izvajali uslužbenci goriške splošne bolnišnice, je le pripomogla, da se je vprašanje glede pravice do polurnega počitka premaknilo z mrtve točke.
Tajništvo sindikata FLO se je prejšnji teden sestalo s predsednikom pokrajinskega nadzornega odbora, prejšnji teden pa je prišlo tudi do sestanka med predstavniki štirih pokrajinskih nadzornih odborov iz naše dežele ter predstavniki deželnega odborništva za zdravstvo, kjer so se domenili, da je treba dogovore, ki so bili sklenjeni na deželni ravni kot dopolnilo sporazuma, ki je bil dosežen v Rimu, vsekakor uresničiti. Jutri, 10. t.m. bo v goriški splošni bolnišnici srečanje med predsedniki štirih javnih bolnišnic iz naše pokrajine ter predstavniki sindikata FLO, kjer se
bodo dogovorih o tem, kako premostiti birokratske ovire in zaplet-ljaje.
V pričakovanju ugodne rešitve vprašanja so sindikati že v soboto prekinili stavko..
Povozili so Jo
pred domačo hišo
Nesreča ne počiva, pravi stara ljudska modrost. Nesreča te lahko doleti doma. ali pa pred hišnimi vrati. Nekaj takega se je včeraj, okrog 16. ure zgodilo 14-letni Kristini Brajda iz Ločnika, Ul. Chie-se Antiche 24. Pred domačo hišo jo je namreč z avtom povozil 54-letni Luigi Maiohni iz Palmanove. V nesreči si je dekle zlomilo nadlahtnico leve roke in zadobilo druge poškodbe. Pridržali so jo na zdrav ljenju za mesec dni.
o-
lelo-
figl, ki Jih pripravljajo učenci shovne sole na Dobrovem. 'Sodi vah so tudi nekateri učenci, ki so za svoje risbe in druga dela dobili tudi pomembna priznanja in' pohvale zunaj Brd oziroma Slovenije. Popoldne je spored potekal po napovedanem programu. Po koncertu pihalnih orkestrov iz Mariana del Friuli in Dobrovega, je bil sprevod, v katerem so kmetje oziroma člani Zadruge prikazah obiranje če šenj in druga kmečka dela. kot jih izvajajo v Brdih. Za počutje gostov je bilo dobro poskrbljeno. Bilo je dovolj češenj, jedil, pa vina in drugih pijač.
iftažnik	Brdih je škrat-,
kg uspgL. že zdaj pa, razmišljaj prilito pjpgram dopolnili m ga obogatili. Žene zadruzm-ce — slednjim vehko pomaga tudi diplomirana inženirka Erna Pintar, ki vodi službo za izobraževanje pri Kmetijsko - veterinarskem zavodu v Novi Gorici — na primer predlagajo, da bi spremenili značaj sprevoda, kmečkih vozil in o-rodij, saj so takšni sprevodi bili že na vseh dosedanjih praznikih in jih gostje poznajo. Predlogov za spremembo programa je veliko, za kaj pa se bodo odločili pa bo mogoče videti že na prihodnjem prazniku češenj v Goriških Brdih.
saj- garibaldinske enote,v 'Goriških brdih in član pokrajinskega vodstva VZPI - -ANPI, .je dejal, da so se po letu 1968, ko so italijanske množice začele uveljavljati svoje pravice, konservativne sile zatekle k terorizmu, ker z demokratičnimi metodami niso mogle več braniti svojih privilegijev.
Na partizanskem shodu, ki ga je organizirala sekcija VZPI - ANPI v Podgori, je novinar Gorazd Vesel spregovoril ,o zgodovinski vlogi, pred 40 leti ustanovljene Osvobo-. dilne fronte, o njeni sposobnosti, da v narodnostno mešanih krajih v boju proti okupatorju in za napredne ideje mobilizira italijanske protifašistične in delavske množice. Dejal .je, da .je rezultat te politike odprta meja in tesno obmejno sodelovanje, ki ga .je potrebno vsestransko krepiti, Gorazd Vesel je nato rekel, da je bil z zmago nad fašizmom in z novimi odnosi med narodi in državami v naših krajih maščevan Lojze Bratuž, slovenski mučenik, ki ga je fašizem umoril prav v Podgori misleč, da bo z nasiljem prisihl Slovence na kolena. Spregovoril je tudi o prizadevanjih za globalno zakonsko zaščito in pozval slovensko narodnostno skupnost, da se na strani poštenih in naprednih i-talijanskih sil bori za uresničitev ciljev osvobodilnega in odporniškega gibania.
Na prireditvi je imel koncert moški pevski zbor «Andrej Paglavec*, ki ga vodi (Vlič. Sodelovala je tudi godba na pihala z Anhovega.
FTihodnjo soboto in nedeljo se bo prireditev nadaljevala s srečolovom in briškolo ter izvolitvijo najbolj prikupne mladenke.
Sovodenjski nonet nastopil v Viseu
Izgubljeno - najdeno
V uradu za najdene predmete soriškega županstva hranijo, na razpolago zakonitemu lastniku, sledeče predmete, oziroma zneske denarja: dve moški kolesi, znesek denarja, pet denarnic z različnimi zneski denarja, zložljivo kolo. o-grodje za motorno kolo, par naočnikov za vid, dva moška in tri ženske dežnike, torbo z oblačili, o-troški kombinezon, žensko majico, moško majico, volneno pogrinjalo in, kakor običajno, nekaj šopov ključev.
iniiiiiiiiiiiHmiimiiiiiiiminiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiUHiiiiiHuiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiKiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiMuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiuiMiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiM
Češnje, vino, krače in postrvi gostom v dveh briških gostilnah
l' Sovodenjski nonet je zadnjo soboto maja nastopil v kraju Visco v Furlaniji, na pevski prireditvi ob 10-letnici zbora Amis daj Friul. Šlo je za nekakšno srečanje ok; tetov. saj so poleg domačega zbora nastopih še Briški oktet, Nedi-ški puobi ter pevci iz Sovodenj. Skupaj so nato ob sklepu zapeli še znano Stellutis alpinis.
Anketa o poslovanju malih podjetij
Državni, statistični urad — ISTAT — je. ¥ soglasju z ministrstvom za industrijo, trgovino in obrtništvo, pričel zbirati podatke o poslovanju tako imenovanih malih podjetij, ki delujejo na področju trgovine, gostinskih storitev ter preskrbe z zdravili.
Zbiranje je poverjeno pokrajinskim statističnim urad«:'., ki delujejo, kakor znano, pri trgovinskih zbornicah, anketo .pa naj bi izpeljali v roku od 1. do 30. junija, zadevala pa bo samo omejeno število podjetij (gre namreč za vzorčno anketo), ki zaposlujejo največ 20 uslužbencev.
Zbrani podatki bodo služili izključno v statistične namene, zajamčena pa je tudi anonimnost, posebej poudarja obvestilo goriške trgovinske «bornice.,	,	/
Kolesarski sprehod po naši pokrajini
Kolesarsko-turistični zbor v Gorici po vsebini letos ne bo imel mednarodnega značaja. To pomeni, da kolesarska proga letos ne bo speljana po obeh Goricah, kot je bila lani prvič, ampak samo po cestah goriške pokrajine. Naslov prireditve bo še vedno mednarodnega značaja, ker je kot takšen vpisan v seznam italijanskih športnih prireditev CONI za leto 1981.
Start bo v nedeljo, 14. junija, s Senenega trga ob 10, uri, proga pa bo rekreativce vodila do Redipuglie, kjer bo polurni počitek za okrepčilo in položitev venca k spomeniku, Tja grede bodo kolesarji vozili po Dolu in Doberdobu, nazaj grede pa čez Zdravščine. Letošnja, tretja prireditev bo potekala na 65 km dolgi progi, nanjo pa so se prijavile številne ekipe iz Veneta, Južnega Tirolskega in, seveda naše dežele.
Sociela Italiana per lEsercizioTelefonico
Srečanje planincev v Brdu v Terski dolini
V Brdu v Terski dolini bo prihodnjo nedeljo pravi planinski praznik. Na 10. srečanju se bodo namreč zbrali slovenski planinsi iz zamejstva, člani planinskih društev iz Gorice, Trsta in Celovca ter člani Beneškega planinskega društva, ki je organizator prireditve. Prišli pa bodo tudi jlaninci iz matične domovine, zlasti z Gorenjske, ki so doslej zmeraj bil' množično prisotni na vseh srečanjih, ki so se pričela na Vršiču, pred desetimi leti. Uradn> del prireditve se bo pričel ob 12. uri (po italijanskem času) s pozdravnim nagovorom in priložnostnim kulturnim sporedom, v katerem bodo sodelovali, poleg
Nekoč je bila glavna pot iz Gorice v Brda speljana čez pevmski most skozi Pevmo, Oslavje, Števe-rjan, Kojsko. Zaradi tega so bile, podatke zasledimo v starih dokumentih, ob tej poti. številne gostilne. Pred temi so še ustavljali kmetje z vozovi in se tam okrepčali zjutraj ko so nosili v mesto kmečke pridelke, še bolj pa popoldne ali zvečer na povratku domov, ko so v mošnjičku imeli kaj več denarja. Danes veliko teh gostiln ni več. še do nedavnega so bile v Pevmi tri gostilne.
Pot v spodnji del števerjana, na Bukovje in v Valerišče ter v ščed no. pa je bila takrat odročna. Po njej so hodili ali se vozili le kmetje iz teh krajev ali pa kaki izletniki. Zato je bilo ob njej manj gostiln. Takoj potem ko si zavil z mosta na desno si našel gostilno Gyra. zatem je bila v Grojni še do nedavnega Trpinova gostilna, na Bukovju si se lahko ponovno okrepčal. Danes vsega tega ni več. Po vojni pa je takrat še mladi Bric, Mirko Gravner, uvidel možnost, ki se lahko nudi prizadevnemu gostilničarju, če bi odprl gostilno v Grojni.
Seveda je bilo treba gledati s sodobnimi očmi na ta pasel. Onkraj mostička, na katerem začenja pot ki te pelje na Kalvarijo in dalje v Ločnik, si je Mirko uredil zares lepe prostore, ima še to prednost da ima tudi precej prostora na prostem, tako da se gostje lahko od-
počijejo v poletnih mesecih. Tam ni vročine, kraj pa je tako blizu mesta da ga lahko dosežeš tudi peš in tako napraviš še lep izlet.
Tudi Mirko se je vključil v letošnje gostinske večere, ki jih prirejajo člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in prejšnji četrtek je bila velika soba njegove gostilne polna gostov iz Gorice, Trsta, našega podeželja. Seveda je bilo med njimi veliko stalnih gostov, precej pa jih je prišlo iz radovednosti kaj bo Mirko s svojo skupino sodelavk in sodelavcev pripravil. Tako kuhana šunka kot šparglji (niso bili štandreški, marveč iz Fossalona) so bili zares okusni, dobri sta bili tudi omaki. Rezanci po dalmatinsko so najbrž imeli malo pompozno ime, a bili so dobro pripravljeni. Zelo dobra pa je bila postrv in ta je v me-nujih teh gostinskih večerov pomenila novost. Moramo pa vedeti da je Mirkotova gostilna znana po postrvih, saj jih goji v potoku Grojna za hišo in jih ima torej vedno na, razpolago kar sveže. Ne smemo zamolčati domačega jabolčnega zavitka in seveda briškega vina.
Na briško vino smo pomislili tudi ko smo se pred večerjo v soboto zvečer zbrali m Jazbinah pri tamkajšnji gostilni Silvane Mrak in si ogledovati vinograde, v glavnem nove in zelo lepo urejene, ki jih je kot morje okrog te gostilne. Naši kmetje so si znali v zadnjih letih lepo urediti svoje vinograde in
ker gre vino dobro v prodajo obnavljajo tudi hiše ali gradijo nove.
Gostilničarka in njene pomočnice so goste sprejele že pred gostilno pod latniki in jim ponudile aperitiv. Ko šo ■ ljudje posedli •'za mize so pričele natakarice prinašati ha mizo krožnik za krožnikom. Pokušali smo predjed s francosko so lato (morda bi v naših krajih raje pokušali nekaj bolj domačega, t.j. hren, čisto navadni hren). Od treh dobrot na prvem krožniku so nam najbolj ugajali krompirjevi svaljki. Potem pa so gostje dobili dobro svinjsko kračo ali pljučno zarebrnico z gobami. Na vrsti so bile običajne prikuhe in dobra ledena torta, ki je nekoliko ^ohladila* dobro in obilno in najbrž prav zaradi tega težko večerjo. Niso manjkale domače briške češnje, ki so kralje vale na veliki mizi sredi dvorane v okras med vso večerjo. Ni manj kal niti štiriletni sinček gospodinje, ki je prinašal na mizo gostom kruh in češnje in tako pomagal mamici in natakaricam. Na večerio v Jazbine je prišlo veliko briških gostov, prišli pa so tudi Goričani in Tržačani, ki jih je privabila ta pobuda goriških slovenskih gostincev.
Goriški gostinski večeri imajo torej uspeh, saj so gostilne ob teh prilikah polne lačnih in žejnih go stov. Po dveh obiskih v Brdih prejšnjem tednu, se jutri, v sredo, preselimo v Sovodnje, v. gostilno I «Pri Mirotm, ki jo sedaj upravlja I Mara Mužina. (mw)
Razna obvestila
Mešani pevski zbor Sedej iz Števerjana vabi na koncert komornega zbora iz Nove Gorice, ki bo v četrtek, 11. t.m., ob 21. uri v Sedejevem domu v števerjanu.
Kino
(.urtcu
VERDI Danes zaprto.
CORSO 18.00-22.00 «1 carabbinieri*.
J. Brancardi. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto.
Iržid
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Super hard
core*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Gente co-mune*.
/Vom (ioriro in. okolica
SOČA 18.00—20.00 »Mojstri Šaolina*. Hongkonški film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Dama s kamelijami*. Ameriški film. DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes' ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, UL I Cosulich, tel. 72-480.
KOLESARSTVO
KONČAL SE JE «GIR0 D’ ITALIA*
Slavje G. Battaglina
Italijanski kolesar je celo v zadnji etapi na kronometer prehitel favoriziranega Saronnija, ki se je uvrstil le na četrto mesto
Skoraj 30 letni Giovanni Batta glin je zasluženo osvojil končno zmago na letošnjem, 64. «Giru dTtalia*.
Po zanesljivi zmagi na dirki po Španiji («Vuelta») je kolesar iz Marostice osvojil še en uspeh v isti sezoni. Podoben podvig (zmagi na «Giru» in «Vuelti») v istem letu pa je doslej uspel le slavnemu Merckxu.
Potem ko je Battaglin s tretjim mestom na najnapornejši etapi (Tre Cime di Lavaredo) oblekel prvič roza majico, pa je marsikdo podvomil na njegovo končno slavje, ko je že dan pozneje Saronni v sprintu privozil drugi na cilj in s tem dobil 20 dragocenih sekund odbitka. Popularni «Beppe» je tako postal favorit za končno zmago, saj je imel v nedeljski etapi na kronometer od treh kandidatov za končno slavje (poleg njega še Battaglin in’ Prim) lepe možnosti za visoko uvrstitev.
Požrtvovalni in skromni Battaglin pa je svojemu najnevarnejšemu tekmecu krepko prekrižal račune. Battaglin ni samo ohranil roza ma-majico, temveč je celo osvojil tretje mesto v nedeljski etapi, in to le za nedosegljivim Knudsenom in za Primom, medtem ko se je moral Saronni zadovoljiti. s četrtim mestom. Ne samo to: «Beppe» je na končni skupni lestvic' zdrknil celo na tretje mesto, pred njim se je namreč poleg Battaglina uvrstil še Prim.
Končala se je tako letošnja etapna kolesarska dirka po Italiji z zasluženim zmagoslavjem skromnega kolesarja, na katerega so ljubitelji kolesarstva v Italiji že prerano «pozabili». Battaglin pa je s strumno taktiko ugnal vse ostale favorite. Najprej je pustil, da se njegovi tekmeci izčrpajo v ravninskih etapah, svoj napad pa je Battaglin sprožil poslednji teden «Gi-ra», ko so se začele prve gorske e-tape. Tu je BattagUnu uspel podvig, katerega je kronal s sijajno vožnjo na kronometer.
Če je Saronni največji poraženec tega «Gira», pa ne gre prezreti tudi hudega spodrsljaja moštva Bianchi - Piaggio, ki je imelo odlične kolesarje (Prim, G. B. Baron-chelli, Contini, Knudsen), vseeno pa mu ni uspelo osvojiti končne zmage. Velik poraženec letošnje dirke je tudi Francesco Moser, ki se je moral zadovoljiti celo s 40. ' končnim mestom.
«Giro» je torej za nami. Na dlani je, da konkurenca letos ni bila najboljša, vseeno pa je bila itali-
janska dirka zanimiva. Do zadnje etape je bila borba za osvojitev končnega prvega mesta odprta. Na vdušenje gledalcev od prve do poslednje etape je bilo izredno. «Gi-ro» pa je tudi «odkril» nekatere mlade kolesarje, tako da lahko mirno režemo, da je bil letošnji obračun popularne etapne dirke dokaj laskav.
Vrstni red 22. in zadnje etape na kronometer (Soavc-Verona, 42 km)
1.	Knut Knudsen (Nor.) 51’50” s poprečno hitrostjo 48, 617 km na uro
2.	Prim (Šve.)	53’12”
3.	Battagliri at.)	.	53’14”
4.	Saronni. (It.)	5315”
5.	Visentini (It.)	5319”
6.	Torelli (It.)	53’26”
7.	Schuiten (Niz.)	53’36”
8.	Giniger (Švi.)	53’55”
9.	Contini (It.)	5419”
10.	Moser (It.)	54’22”
KONČNA SKUPNA LESTVICA
1. Giovanni Battaglin (It.), ki je prevozil skupno 3.895.600 km v 104. 50’36” s poprečno hitrostjo 37,150 km na uro
2. Prim (Šve.)	po 38”
3. Saronni (It.)	50”
4. Contini (It.)	2'59”
5. Fuchs (švi.)	3’19”
6. Visentini (It.)	5'37”
7.Vandi (It.)	9’32”
8. Breu (Švi.)	10’12”
9. Bortolotto (It.)	10'12”
10. G. B. Baronchelli (It.)	1201”
	
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Pirova zmaga T ržačanov v gosteh proti Reggiani
Triestina sklenila nastope na 4. mestu
JUTRI V VIDMU (18.45)
Udinese- Milan
VIDEM — Ta teden bo več nogometnih prijateljskih tekem, v katerih bo nastopalo tudi več prvoligašev.
Udinese bo igral jutri ob 18.45 proti Milanu, ki je dve koli pred koncem na vrhu lestvice B lige. S to tekmo namerava vodstvo videmske ekipe nagraditi svoje zveste navijače, ki so vztrajno bodrili ekipo vse do zadnjega dramatičnega kola A lige.
Battaglin in Prim, ali: prvi in drugi na končni skupni lestvici (AP)
Reggiana — Triestina 2:3
(1:1)
RF(£GIANA: Eberini (Lavorini), Pederzoli, Corradini, Catterina, Benčini, Erba, Filosofi (Tappi), Galasso, Mossini, Matteoli in Bruz-zone (Dariol, Sola, Zandoli).
TRIESTINA:	Torresin, Lombar-
do. Magnocavallo, Di Risio, Schi-raldi, Mascheroni, Lenarduzzi (Di Croce), Amato, Coletta, Franca. Zandegu (Štrukelj), (Bartolini, Prevedini in Scarel).
STRELCI: Bruzzone (Reg.) v 11. Coletta (Triest.) v 31. in 52. min. Mossini (Reg.) v 67. min. ter A-mato (Tries.) v 78. min.
SODNIK: Scevola iz Milana Triestina se .je poslovila od letošnjega prvenstva v C-l ligi z zmago, toda ta uspeh je le skromen obliž glede na cilje, ki so si jih zastavili pri tržaškem tre-tjeligašu pred pričetkom prven stva Tako dolgo napredovanje v višjo ligo je tudi letos spodletelo. Prav v zadnjem prvenstvenem nastopu so bili Tržačani priča v Reg-gio Emilii velikemu slavju domače ekipe, ki si .je priborila matematično napredovan.je že pred tem nastopom. To pa najbolje pove, v kakšnem vzdušju ie potekalo srečanje — Reggiana ob velikem zmagoslavju in uspehu domačih nogometašev in navijačev, Triestina pa je morala popiti še eno grenko pilulo, saj .je bila v teku na kakovostni skok vse do nesrečnega srečanja s Sanremesejem.
Obe ekipi sta nastopili več ali manj s standardnima postavama. Pri gostih je prvič nastopil rezervni vratar Torresin. Nogometaši se niso še niti dobro ogreli, ko so domačini povedli z Bruzzone.jem To pa varovancev Bianchija ni iztirilo, sa.i so najprej izenačili s Coletto ter potem povedli v drugem polčasu z istim nogometašem. Srečanje .je postavil v ravnotež.je Mossini, toda Amato je postavil končni izid in s tem dosegel pre stižno zmago za Triestino. ki, žal ni več spremenila končnega vrst nega reda na vrhu lestvice.
IZID 34. ZADNJEGA KOLA
Fano - Empoli	2:1
Forli - Casale	4 3
Mantova - Prato	2:0
Piacenza - Novara	1:2
Reggiana - Triestina » 2:3 Saoeenftse Spezia 1 S. Angelo Lod. t- Parma	2:0 ,
Trento/- Cremonese „	0:0
Treviso - Modena	2:1
KONČNA LESTVICA Reggiana in Cremonese 46. Fa no 44, Triestina 43,- Mantova, Tre
viso in Empoli 38, Sanremese 37, Forli 36, Trento 35, S. Angelo Lo-digiano 33, Modena 32, Parma 30, Piacenza 29, Casale 26, Novara 24, Spezia 19, Prato 18.
Prihodnje leto bosta Reggiana in Cremonese igrala v višji, B ligi; Casale, Novara. Spezia in Prato pa so nazadovali v nižjo, C-2 ligo.
Inter — Bruges
TOKIO — Jutri bo v Tokiu finale mednarodnega turnirja med Interjem in Brugesom.
Milančani so premagali v polfinalu Everton s 4:1, Belgijci pa japonsko reprezentanco z 2:0.
MOTOCIKLIZEM
Italijansko prvenstvo
MONZA — V Monzi .je bila v ne deljo na sporedu druga preizkus n.ja za italijansko prvenstvo v motociklizmu.
Zmagali so Ascareggi (56 ccm), Reggiani (125 ccm). Massimiani (250 ccm), Feretti (350 ccm) in Lucchinelli (500 ccm).
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
HAJDUK ŠE BLIŽJI CRVENI ZVEZDI
Le dve koli pred koncem prve jugoslovanske doma zasluženo premagali Slobo-
nogometne	lige je postala borba za	osvojitev dr-	do, osvojili zlata	vredni točki in
žavnega naslova med Crveno zvezdo	in Hajdukom	tako so si predčasno zagotovili
skoraj dramatična. V tem, 32. kolu sta obe ekipi status prvoligaša, igrali doma proti sorazmeroma «lahkima» nasprotnikoma. Medtem ko je Hajduk, sicer s težavo proti	Zagrebu osvojil obe točki,	pa je Črve-	rije zagrebškega	Dinama, ki je v
na zvezda	proti mestnemu tekmecu	Beograda o-	nedeljo odpravil	še Vardar in
svojila le točko. To srečanje pa so odigrali že v ,sredo.	,
Petrovič in tovariši sedaj vodijo na lestvici le z dvema bornima točkama pred Spličani in že v jutrišnjem, 33. kolu bi lahko prišlo do novih presenetljivih razpletov. Tako Beograjčani kot Spličani igrajo namreč v gosteh. Crvena zvezda bo gostovala v Mostarju, Hajduk pa bo odšel na Reko. Zanimivo je, da sta oba jutrišnja nasprotnika kandidatov za državni naslov prepričljivo izubila. Velež je ostal praznih rok celo doma proti finalistu jugoslovanskega pokala — Željezničarju. Rijeka pa je v.Kruševcu proti Napredku doživela pravo katastrofo — 0:5.
V našem komentarju ne moremo niti mimo zelo uspešne se-
se je tako povzel kar na četrto mesto razpredelnice.
IZIDI 32. KOLA
Sarajevo - Partizan	1:1
Hajduk - Zagreb	1:0
Napredak - Rijeka	5:0
Budučnost - Radnički	1:0
Olimpija - Sloboda	2:0
Vojvodina - Borac	2:0
Dinamo - Vardar	3:0
Velež - željezničar	1:3
C. zvezda - Beograd	1:1
LESTVICA	
Crvena zvezda 42: Hajduk 40; Radnički 38; Dinamo, Rijeka in
Iz borbe za državni naslov pa tudi jutri ima lepo priložnost v je po nedeljskem porazu v Tito- mestnem derbiju proti Partizanu, gradu	dokončno izpadel	hiški	da	izbori vsaj neodločen izid.
Radnički, ki pa lahko še vedno Zagreb, ki je nerodno izgubil v , naskakuje drugo mesto na konč- Splitu, mora v prihodriem kolu ,Ye!ež,.33, •Bu^'<il1<5t’ ni lestvici.	neobhodno jurišati na zmago pro- Vo.^na'n ,Sloboda
Dve koli vred koncem vrven- Sarajevu, saj čaka Zagreb- Pn|a,, .i aon,le d* m -7 i-ah
IXSZZ ***** M. * S&VKifS'*
stvice dramatična. Napredek je nt^lQ°dno srečanje v gosteh proti prjjjodn.JE KOLO (jutri, 9. 6.) sicer proti Rijeki dosegel visoko Beogradu. Na varnem seveda ni- Vele? C Zve/da- želiezničar-zmago.	Bržkone pa novi	točki	sta	ne Vardar kot tudi ne Bo-	Vardar Vojv^ina” ^
mu ne bosta dovolj, da-se reši rac-pred najhujšim.
Beograd je proti Crveni zvez■
di osvojil zlata vredno točko in spešno. Ljubljančani so namreč jevo; Partizan - Beograd.
rac - Olimpija; Sloboda - Buduč-Nedeljsko kolo pa je bilo pred- nost: Radnički - Napredak; Ri-vsem za ljubljansko Olimpijo u- jeka - Hajduk; Zagreb - Sara-

KOŠARKA
MEDNARODNI TURNIR PRIJATELJSTVA
Kontovelci presenetili Mariborčane
Štefan Gulič zopet odličen (48 točk) - V malem finalu za 3. mesto je Sokol premagal borovce - Turnir dobro uspel
Košarkarji Kontovela so osvojili letošnji mednarodni turnir prijateljstva za igralce letnikov 1966 in mlajše, ki ga je v soboto in nedeljo priredilo prav ŠD Kontovel.
Turnir, ki so ga kot vedno skrbno in brezhibno izpeljali požrtvovalni športni delavci na Kontovelu. je tudi letos dobro uspel. Dva dni smo lahko priča zanimivim borbam in na splošno kakovostni košarki. Med mnogimi obetajočimi igralci pa je vsekakor gotovo izstopal Kontove-lov košarkar Štefan Gulič, ki je tudi na tem turnirju dokazal svoj velik, talent, požrtvovalnost in veliko borbenost. Na dietni je, da je košarka predvsem ‘škupihškži igfa, m‘le poredkoma velja,". da” etf šahi igralec lahko odločilno spremeni razplete na igrišču. Na Kontovelu pa se je v obeh tekmah, ki ju je igralo domače moštvo, pripetilo prav obratno. Gulič je namreč ta-


TENIS
PRVENSTVO FRANCIJE
Za Šveda Borga že šesta zmaga
V nedeljskem finalu je po petih setih premagal Lendla
PARIZ - Šved Bjorn Borg je tudi na teniškem prvenstvu Francije zopet dokazal, da je še vedno Itevilka ena svetovne teniške elite.
Borg je v nedeljo v finalu pariškega turnirja po, sicer petih setih igre, zasluženo premagal Čeho-slovaka Ivana Lendla s 6:1, 4:6, 6:2, 3:6, 6:1 in tako že čestič o-svojil ta veliki mednarodni turnir, pri tem pa je že njegova četrta zaporedna zmaga v Parizu.
Pred pariškim tekmovanjem si je Borg, po nekaterih poškodbah, vzel malo prepotrebnega počitka. Kaže torej, da se mu je to še kako splačalo, saj je v Parizu igral izredno zanesljivo in vse do finalnega srečanja z Lgndlom ni izgubil niti seta. V sklepnem obračunu s Čehoslovakom je sicer naletel na velik odpor, vseeno pa je Borg uveljavil svojo premoč po petih setih trde borbe in tako tudi za služeno slavil zmago.
NOGOMET
2. JUGOSLOVANSKA LIGA
Slovenski derbi brez zmagovalca
V jugoslovanskem nogometnem prvenstvu 2. zvezne lige — zanod so odigrali 29 , oziroma predzadnje kolo. Slovenski drugoligaški derbi na Viču med domačo Svobodo in Rudarjem iz Velenja se ie končal brez zmagovalca. Zaradi pomembnosti srečanja je bila igra samo poprečna, nepovezana in polna prekinitev. Glede na prikazan nogomet pa je delitev izkupička najbolj pravična nagrada za obe ekipi, vendar se točke bolj veselijo Velenjčani.
Mariborčani so po pričakovanju izgubili z Iskro v Bugojnu.
Kot zanimivost nai povemo še to, da imajo vsi trije slovenski drugoligaši po 28 točk.
IZIDI 29. KOLA
Proleter - Spartak	3:3
Čelik - Dinamo	2:1
Iskra - Maribor	2:0
Jedjnstvo (Br.) - GOŠK Jug 2:1 Leotar - Jedinstvo (Bi.)	3:2
Svoboda - Rudar	1:1
Osijek - Bosna	8:0
AIK , Vrbas	6:1
LESTVICA
Osijek 40. Iskra 36. Proleter 33, Dinamo 32, Čelik 31, AIK 30, Spartak in Leotar 30. Jedinstvo (Br) 29, Svoboda. Jedinstvo (Bi), Ma ribor in Rudar 28. GOŠK Jug 26, Vrbas 20 in Bosna 15.
PRIHODNJE KOLO (14. 6 ) Spartak - AIK, Vrbas - Osijek, Bosna - Svoboda, Rudar - Leotar. Jedinstvo (Bi) - Jedinstvo (Br), GOŠK Jug - Iskra, Maribor - Čelik, Dinamo - Proleter.
38 ranjenih
SAN BENEDETTO DEL TRONTO — Včasih se navijanje spremeni v norenje: v San Benedettu .je pred tekmo med Sambenedettesejem in Matero prišlo do požara na tribunah. Zanetile so ga verjetno sol-zilne bombe, ki so jih odvrgli navijači. da bi slavili napredovan.je svoje ekipe v B ligo. Požar je terjal 38 ranjenih, od katerih so štirje v hudem stanju.
KOŠARKA
V PRVI MOŠKI DIVIZIJI
Bor B še vedno v vodstvu
V nedeljo je zelo visoko premagal moštvo La Talpe • Bor A izgubil
Bor B - La Talpa 107:24 (58:9)
BOR B: Čok 10. Pertot 16 (0:4), Meneghetti 15 (5:7). Gerdol 3 (1:3), Raseni 2, Pegan 18 (0:3), Bajc 7 (1:3), Kosovel 4, Slavec 16 (0:1), Corbatti 16.
PON: Meneghetti (30)
SODNIKA: Bellini in Ugrin (TS) Bralec lahko spozna že iz zgornjega dela članka potek nedeljske tekme, ki .je pomenila za mladin ce Bora deseto zaporedno zmago.
Rezultat prvega polčasa pa jasno priča o enosmernosti igre. Nasprotniki so se predstavili na igrišču samo v petih, tako da so jih mlajši in hitrejši borovci popolno ma pregazili z nekoliko «prehudob-nimt pressingom.
Za «plave» so vsi igrali enako število minut (20) in zares ni potrebno pohvaliti ob tej priložnosti enega ali drugega.
—fp—
Prevenire — Bor A 55:49 (29:23)
BOR A: Kapič 4, Parovel 7 (1:3), Jančar 10, Perko 10 (0:1), Sestan 2 (2-6). Siega 2. Male 8 (2:9), Baitz. Vodopivec 2.
tiiniiiiiiiiiiiiHMiHiiiitiiiHiiiitiiiiiiiitiiiiiimiinnMMMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiMinmiiiiiiiiii*
ATLETIKA
KLUBSKI POKAL PRVAKOV
DOKLA NAJBOLJŠA
Na drugo mesto so jo uvrstila beograjska Crvena zvezda
BEOGRAD — V finalu evropskega klubskega prvenstva v atletiki so bili najboljši atleti praške Dukle, ki so na stadionu Crvene zvezde premagali na 7. tovrstnem tekmovar'u vse nasprotnike. Češkoslovaški a-tleti so zbrali 771,5 točke, na odlično drugo mesto se je uvrstila okrepljena Crvena zvezda s 726 točkami. Italijaaski ekipni prvak Iveco je bil samo šesti. Med pasa mezniki bi omenili nov jugoslovanski rekord Temima v višino z 226 centimetri, Lazarevič je sunil kroglo točno 20 m daleč, Bellot (Fr.) je skočil s palico 5,50 m, Hegediš pa v troskoku 16,45 m.
GATESHEAD
V Gatesheadu je bil zanimiv tekaški četveroboj med Italijo, Anglijo, Škotsko in Etiopijo. V sprintu
je Italija zbrala 80 točk in samo za
eno premagala Anglijo, v tekih na srednje proge pa je bila najboljša Anglija pred Etiopijo in Italijo.
ZMAGOVALCI POSAMEZNIH DISCIPLIN
100 m: McKenzie (Škot.) 10”58, 200 m: McMaster (Škot.) 21”29; 400 m: Malinverni (It.) 46”72; 800 m Mc George (Arg.) }'48”14; milja: Ovett (Ang.) 3’57”92; 3000 m: Cram (Ang.) 7’50”82; 5.000 m: (Golden Event) Barry Šmit (Ang.) 13’21'T4; 2. Kato (Etiop.) 13’23”95, 3. McChesney (ZDA) 13’24”86, 4. Rose (Ang.) 13'25”63; 5. Goater (Ang.) 13'25"81; 110 m ovire: Ro-coroni (It.) 14”33; 400 m ovire: Oakes (Ang.) 50”49; 3000 m zapreke:	Tura (Etiop.) 8’27”68;
4x100 m: Škotska 40”03;4 x 400 m: Anglija 3’07”20.
SODNIKA: Fegac in Spadaro
Bor A je doživel še en poraz, ki ga .je bilo po zadnjih bridkih nastopih tudi pričakovati. Prevenire .je sicer visoka, a ne izredna ekipa (sestavljajo .jo v glavnem atleti, ki se ukvarjajo z drugimi športi).
Pri borovcih je bilo predvsem poznati slabo pripravo in čeprav so bili v desetih, nasprotniki pa v šestih, so le-ti izvajali hitre protinapade in z lahkoto zadevali. Če dodamo še nekaj nerodno dobljenih košev prav v zadnjih minutah tekme, ko je bil izid še izenačen, potem je jasno, da je bil poraz neizbežen.
Marko
A skupina
IZIDI 11. KOLA
Inter Milje - Barcolana 106:53 Inter 1904 - Autogamma 125:45 Prevenire - Bor A	55:49
LESTVICA
Inter 1904 20, Inter Milje 14, Li-bertas in Barcolana 8, Prevenire in Bor A 6, Autogamma 2.
Inter 1904, Barcolana in Autogamma imajo tekmo več.
PRIHODNJE KOLO
Libertas - Prevenire; Autogamma - Inter Milje; Bor A - Inter 1904 (14. 6. ob 11.30) na stadionu 1. maj).
B skupina
IZIDI 11. KOLA
Kontovel - Saba 90:78; Stella Az-zurra - Don Bosco 62:104; Alabar-da - POM 61:77; Bor B - U Talpa 107:24.
LESTVICA
Bor B 20, Don Bosco 18, Saba in POM 12, Stella Azzurra, Kontovel in Alabarda 8, La Talpa 0.
Saba in POM imata tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO
Don Bosco - Alabarda; Saba -Bor B (14. 6. ob 11.00 na Greti); La Talpa - Stella Azzurra; POM -Kontovel (14. 6. ob 11.00 v Tržiču).
ATLETIKA
Kratočvilova 21 "97 na 200 m
BRATISLAVA — češkoslovaška tekačica na kratke proge Jarmila Kratočvilova .je že ob začetku sezone v izredni formi. Najprej je v Ostravi pretekla 200 m v času 22”C7, potem pa je v Bratislavi pomaknila svoj najboljši čas pod 22 sekund Njen najboljši dosežek
21"97 je tretji najboljši čas na svetu sploh za Gohrjevo in Ash-fordovo.
Na tem mitingu so dosegli še neka.; odličnih rezultatov:	Banks
(ZDA) je v troskoku skočil 17,31 metra, njegov rojak Oldfield je sunil kroglo 21,42 m daleč, Kuba nec Deliš je vrgel disk 66 83 m, Heller (NDR) pa kopje 88,80 m.
Todorova (Bol.) 69,76 m
SOFIJA — Komaj 18-letna bolgarska atletinja .ie z metom 69,70 metra dosegla letošnji najboljši i-zid v metu kopja ter nov svetovni rekord za mladinke. To ie obenem tudi peti rezultat vseh časov.
V disku je Reisemiillerjeva (N DR) z metom 68,76 m dosegla letošnji najboljši izid na sploh
Bolgarka Veselinova je v krogli dosegla 20,70 m. Domača atleta Tarov in Getov sta skočila s palico oziroma višino 5 51 m ter 221 cm. kar sta nova državna rekorda.
Ekipa Bonomi Lodi je letošnji državni prvak v hokeju na kotalkah: pordenonski Akai in goriški Astro pa bosta tudi v prihodnjem prven stvu nastopala v A ligi.
korekoč sam premagal oba nasprotnika. čeprav pri tem ne gre jemati ničesar niti ostalim požrtvovalnim Kontovelcem.
Finalno srečanje je potekalo prav v takih okoliščinah. Košarkarji Branika iz Maribora, ki so bili telesno bolje pripravljeni in predvsem znatno višji, nikakor niso u-tegnili dobiti primernega protiorož-ja, da bi zaustavili Guliča, ki je lovil odbite žoge, prenašal žoge v nasprotnikov del igrišča in seveda poskrbel tudi za obilno število košev — kar 48. Kontovel je tako
FINALE ZA’1# MESTO SOKOL - BOR 77:76 (36:37) . SOKOL: Bandelj 21. Ušaj 31, Pertot 15, Gruden 2, F. Pahor 2, M. Pahor, Devetak, Bagozzi
BOR: Kovačič, Volk 43, Jogan, Smotlak, Vascotto, Tavčar, Žerjal, Gruden, Bradossi 20, Tremul 13, Korošec, Pieri
SODNIKA: Petkovič in Lisjak
FINALE ZA 1. MESTO KONTOVEL — BRANIK 85:71
(40:40)
KONTOVEL: Grilanc, Gulič, 48, Terčič, Piras, Emili 9, Sedmak 5, Brischia, Starc 10, Danieli, Škabar 4, Gruden 9, Pertot
BRANIK:	Ritlop,	Dvoršak 17,
Krumpak, Nedeljko. Fras 6, Mi-hajlovič 19, Jurc 20. Novak, Ba jec 4, Kozar 4, Lesničar. Filo
SODNIKA: Lukša in Perini
KONČNA LESTVICA
1.	Kontovel
2.	Branik Maribor
3.	Sokol Nabrežina
4.	Bor Trst
Najboljši strelec: Štefan Gulič (Kontovel) 95 točk.
lahko premagal mariborsko moštvo in s tem tudi poskrbel za presenečenje.
Zelo izenačen pa je bil boj za 3. mesto med nabrežinskim Sokolom in Borom. Naposled pa so le zasluženo zmagali Nabrežinci, pa čeprav le za eno točko razlike. V tej tekmi je Pavel Volk dosegel kar 43 točk. zelo dobra pa sta bila tudi Nabrežinca Bandelj (27) in Ušaj (31). Zanimivo je tudi, da se je pri Nabrežincih vpisalo le pet košarkarjev med strelce, pri borovcih pa e^lo trije.
Po tekmah je sledilo nagrajevanje in kratek govor predsednika ŠD Kontovel Marjana Pertota.
(B. Lakovič)
Ali Starš - Tai Ginseng 104:101
GORICA — Ekipa Ali Starš jg po zelo borbeni in živahni tekmi premagala goriški Tai Ginseng s 104:101.	/
Med domačini sta se posebno izkazala Američana Jones in Knight ter Premier in Ardessi.
ATLETIKA
BAYERN ZMAGAL MED ŽENSKAMI NEAPELJ — V tekmovanju za ženski pokal prvakinj v Neaplju je zmagalo zahodnonemško moštvo Bayern irLe^&ktfena^kTJe^brMtP 105 točk: Nato'pš1 sff slčdlle Se' te ekipe: StretfofiT-TAhg.)r 9f,r"SNEA (It.) 79. ADA (Niz.) 70, Stade Francais (Fr.) 66, Amira Club (šp.) 56, Partizan (Jug.) 54. ATVS (Av.) 34 točk.
ODBOJKA
i MEDNARODNI TURNIR V SOFIJI
Jugoslavija druga
SOFIJA — Velik mednarodni odbojkarski turnir za «Pokal Sofije* je prinesel jugoslovanski moški reprezentanci velik uspeh.
V močni mednarodni konkurenci so Bogoevski in tovariši osvojili drugo mesto za Bolgarijo. Domačini, so namreč premagali «plave» s 3:1 (12, -13, 7, 11) in se tako oddolžili za poraza v Zagrebu in na balkanskem prvenstvu v Novem mestu.
i!(	< :
Jugoslovani so v izločilnem delu tekmovanja izgubili s 3:2 z reprezentanco Moskve, potem pa premagali Madžarsko in Kubo s 3:0 ter osvojili prvo mesto v skupini.
KONČNI VRSTNI RED
L Bolgarija; 2. Jugoslavija; 3. Kuba; 4. NDR; 5. Poljska; 0. Moskva; 7. Madžarska; 8. Argentina.
BEZBOi-
RONKE — Ronškemu Comellu ni uspelo doseči dvojne zmage proti Juventusu, s katerim deli zadnje mesto. Prvo tekjno je izgubi), drugo , pa dttbH s 6:4.
NOGOMET
2. ITALIJANSKA LIGA
KAR TRI MOŠTVA NA DRUGEM MESTU
Derbi kola v Rimu dobil Lazio - Milan izenačil
Čeprav Milan ni še matematično gotov povratnik v A ligo, lahko rečemo. da so varovanci trenerja Giacominija povsem gotovi novi prvoligaši.
V neposrednem obračunu z. vodečo ekipo je Rimini zaigral odlično in celo dvakrat vodil. Izkušeni gostje. ki tokrat niso nastopili z najboljšo postavo, pa so le preprečili naihuiše.
Osrednja tekma 36. kola je bila v Rimu med Laziom in presenetljivo Ceseno. Vse je kazalo, da bo prišlo do delitve izkupička tudi v tem derbiju. Najprej je spravil v vodstvo domačo ekipo Viola iz prostega strela, samo pet minut kasneje pa je nesrečni Mei poslal žogo v lastno mrežo in tako je bilo srečanje končano.
Zmagala je tudi Genoa in tako imamo za vodečim Milanom kar tri enajsterice, ki imajo po 44 točk. Končna odločitev glede napredovanja pa bi morala pasti v preostalih dveh srečanjih in ni rečeno, da ne
Na sliki: moštva, ki so se udeležila sobotnega In nedeljskega košarkarskega naraščajniškega turnirja prijateljstva, ki ga je priredilo ŠD Kontovel
bo potrebno odigrati še kakšno dodatno srečanje.
Na repu lestvice je položaj še naprej precej nejasen. Vrsta Ta-ranta se je morala zadovoljiti v srečanju s Piso z remijem, LR Vi-cenza pa je celo izgubila ter Va-rese je remiziral in tako so ti trije tekmeci v precej kočljivem položaju. Podvig je uspel Palermu, ki je premagal Verono in oba imata sedaj po 32 točk. Verjetno so Bari. Spal in Lecce na varnem. Poleg že obsojene Monze pa se bori za obstanek še 6 ekip.
Tudi nedeljsko kolo je bilo izredno zanimivo. Skupno so dosegli kar 25 zadetkov in samo v Tarantu niso videli nobenega gola.
IZIDI 36. KOLA
Bari - Monza	3:0
Genoa - Catania	3;1
LR Vicenza - Foggia	0:1
Lazio - Cesena	2;:0
Palermo - Verona	3:0
Pescara - Lecce	1:1
Rimini - Milan	2:2
Spal - Atalanta	1:1
Taranto - Piša	0:0
Varese - Samndoria	2:2
LESTVICA
Milan 48. Lazio, Genoa in Cesena 44, Sampdoria 41, Piša 38, Pescara 37, Foggia 26, Rimini in Catania 35, Spal in Bari 34, Lecce 33, Palermo in Verona 32, Varese 31, LR Vicenza in Atalanta 30, Taranto 29, Monza 23,
MOTONAVTIKA
Molinarl prvi
BENETKE — Eugenio Molinari se je uvrstil na prvo mesto 41. motonavtične dirke iz Pavie v Benetke: zmaga nekoliko preseneča, saj .je bil glavni favorit Molina-rijev bratranec Renato.
AVTOMOBILIZEM
BIELLA — Tony in Rudy na o-pel asconi sta zmagovalca rallyja 'della lana*. Na drugo mesto sta se uvrstila Vudafieri in Bemacchi-ni na fiatu 131 abarth.
Na rall.vju po Moliseju pa sta zmagala Filippi in Demela na lan-ci stratos pred Rivo in Gerbaldom na opel asconi,
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
9. junija 1981
NOGOMET
TURNIR PRIJATELJSTVA
TUDI JUVENTINA IN SOVODNJE MED ZMAGOVALCI
Poleg njiju sta v prvem dnevu zmagali tudi enajsterici Lucinica in Piedimonta
V	Sovodnjah se je v soboto pričel nogometni turnir prijateljstva, ki ga organizira domače športno društvo ob sodelovanju ZSŠDI. Na njem je nastopilo osem ekip, ki so se v soboto in nedeljo pomerile med seboj.
V	prvem dnevu so zmagali igralci iz Ločnika ter štandreška Ju ventina, v drugem pa Piedimon-te in Sovodnje.
Tako se bosta v soboto, 13. ju nija, pomerili v polfinalnih tekmah Lucinico proti Piedimonteju (ob 16. uri) ter Ju ventina proti Sovodnjam (od 18. uri). Zmagovalca bosta v nedeljo igrala za 1. mesto, poraženca pa za 3.
Mladost 7:6 (2:2,
Lucinico
2:1)
LUCINICO: Lualdi. Giorgi, Bol-teri, Bogar, Zearo, Turrus, Rosa-relli, Giattoni, Persoglia, Falchi, Portelli.
MLADOST: Ferfolja, Gergolet, Pahor, Frandolič, Ulian, Gerin, Šuligoj. Jarc, Ferfolja, Lavrenčič, Gergolet.
STRELCI:	Gergolet (avtogol),
Persoglia, Šuligoj, Ferfolja.
V prvi fazi letošnjega turnirja prijateljstva, ki se letos že četrtič odvija na nogometnem igrišču v Sovodnjah, sta se v soboto ob 16. uri srečati ekipi iz Doberdoba in Ločnika. Že takoj po začetnih akcijah je bilo videti, da so nogometaši iz Ločnika, čeprav še relativno mladi, za razred boljš', saj so letos nastopali v prvi amaterski ligi. Po komaj 30 minutah igre, je Loč-nik vodil z 2:0 in to povsem zasluženo, saj so bili Doberdobci v tem delu tekme precej netočni pri podajah in zaključkih. Tak povsem negativen rezultat je Doberdobce vzpodbudil, da so bolj marljivo in natančno zaigrali. Najprej so rezultat zmanjšali na 2:1, po zaslugi Šuligoja. potem pa še izenačili s Ferfoljo. Imeli so tudi precej priložnosti za vodstvo, vendar teh o-1 koliščin niso znali spretno izkoristiti. Rezultat je ostal nespremenjen do konca tekme, tako da so bile potrebne enajstmetrovke za določitev zmagovalca: v tem zaključnem delu so bili nogometaši iz Ločnika boljši.
Juventina— Vodice 1:0 (1:0)
JUVENTINA: Šanson, Furlan, Ga-bellini, Adragna B., Adragna F., Lorenzon, Devetak, Medeot, Klanjšček, F-auri, Panico.
VODICE:	Vodopivec, Škarabot,
Maurič, Kralj. Lenščar, Cigoj, Komel, Cej, Špacapan, stojič', gVaj, 'Remec j -fflraitčf j; Rebmik.	HSTKOfT
STRELEC: Panico.
Na drugi sobotni tekmi je štandreška Juventina povsem zasluženo premagala Vodice iz Šempasa s tesnim rezultatom 1:0. Štandrežci so skozi vso tekmo bili za razred boljši od nasprotnikov in samo smola in deloma nespretnost napadalcev sta preprečili, da ni bila končna razlika v golih večja. V vrstah štandreške ekipe so ob tej priložnosti nastopili tudi nekateri močnejši nogometaši, ki ne igrajo v tej ekipi, in to se je še kako poznalo. Če bodo znali juventinci tudi v soboto tako zaigrati, kakor so zaigrali proti Vodicam, lahko rečemo, da se nam obeta res zanimiv in dokaj izenačen derbi z d ,mačini, ki so v nedeljo premagali Caprivo z 2:0. Lahko rečemo, da od vseh osmih e-kip, ki so nastopile v prvem delu tega turnirja, je brez dvoma štandreška Juventina največ pokazala.
Piedimonte — Adria 2:0 (1:0)
PIEDIMONTE:	Bordin, Marchi,
Terpin, Codermac. Pecorari, Makuc, Bizaj, Tesolin, Terpin, Tomizza, De-iuri, Pascali, Vitale, Marega.
ADRIA: Velišček, Uršič, Petrovčič, Pregelj, Silič, Batistič, Rebec, Kuzmin, Markič, Fornazarič, Rupnik, Cotič, Benedetič, Ferfolja, Kragelj.
STRELCA: Tomizza, Terpin.
Na prvi nedeljski tekrrii je ekipa iz Podgore nepričakovano premagala Adrio iz Mirna, Tekma je bila precej živahna in privlačna za oko; priložnosti za gol so se namreč vrstile zdaj na enem koncu igrišča,, zdaj na drugem, vendar je treba reči, da so bili Podgorci bolj točni pri streljanju na vrata, tako da so si zasluženo priborili prednost dveh golov. Kar se Adrie tiče, lahko rečemo, da je odigrala dobro in požrtvovalno tekmo, vendar Mirenci niso znali konkretizirati velik trud.
Sovodnje - Capriva 2:0 (0:0)
SOVODNJE: Uršič. Florenin, Devetak, Tomažič, Tomšič, Peteani, Šuligoj, Vižintin, Butkovič, Gdmi-šček, Sambo, Cabass, Kovic, Pete-jan.
CAPRIVA: Pian, Braida, Fere-sin, Concetta, Zoff, Grion, Braida F., Trevisan, Tonut, Grion, Scians.
STRELCI: Florenin (11-metrovka), Butkovič.
Na zadnji tekmi prvega dela turnirja prijateljstva so domačini. povsem zasluženo premagali ekipo iz Caprive. Skozi ves prvi polčas so bili • Sovodenjci boljši od nasprotnikov; pripravili-, so $e5fiJne priložnosti za gol, pa jih niso znali konkretizirati • z zaftetkotn. ■ deloma za-

KOLESARSTVO
V PAGNACCU PRI VIDMU
Odlično tretje mesto za adrievca Doljaka
Skupaj s Petelinom je med kandidati za deželno reprezentanco kategorije B za nastop na državnem prvenstvu
Tri zaporedne nedelje nastopov so dokazale, da niso uspehi kolesarjev cikloamaterjev lonjerskega društva Adria povsem slučajni. Po odlični in presenetljivi zmagi v Lonjerju Pred tremi tedni, ko je Dol jak pi 15 letih neuspešnih -napadov prinesel lonjerskemu društvu zmago na j^stni dirki, in po odličnem nastopu Petelina v Torre di Pordenone pred osmimi dnevi, ko je osvojil četrto mesto. so člani Adrie nastopili v soboto in nedeljo na dveh dirkah: v soboto v Pagnaccu pri Vidmu, v nedeljo pa v Prati pri Pordenonu.
Na sobotni izredno hitri in naporni dirki z dvakratnim vzponom na grad v Moruzzu je Doljak zasedel tretje mesto v zaključnem sprintu, Potem ko mu je uspelo dohiteti skupinico ubežnikov, ki so poskušali srečo z odločilnim napadom nekaj kilometrov pred ciljem. Petelin pa je isti dirki dosegel enajsti najboljši čas. Naj omenimo še. da je nastopih tudi četverica jugoslovanskih kolesarjev, med katerimi je bil v soboto najboljši Kunaver (deveto mesto na skupni lestvici).
Prav Kunaver pa je pripravil presenečenje v nedeljo, ko je premočno zmagal v svoji kategoriji v Pordenonu Sobotna dirka je imela to značilnost: izredno visoko povprečno hitrost, kar 44,151 kilometrov na uro. V nedeljo pa se je obeh lonjer-skih vozačev držala smola, saj nista mogla zaradi okvare na kolesu poseči v borbo za najvišja mesta, tako da se je moral Doljak zadovoljiti z Petim mestom, Petelin pa z dvanajstim. Na nedeljskem nastopu je treba omeniti še odlično vožnjo Ljubljančanov Henigmana in Lukše (protagonistov dirke v Lonjerju). V kategoriji cikloamaterjev C in D pa te premočno zmagal Tone Kunaver, ■'j je presenetil najboljše deželne ci-kloamaterje svoje kategorije. Kranjčan Hafner pa je zasedel sedmo
mesto
LESTVICA DIRKE V PRATI PRI PORDENONU
Kategorija A-B
Cattarin (Castagnole), ki je 48,400 km dolgo progo prevozil v 1.9’ s povprečno hitrostjo 42,86 km na uro.
“• Tonon (Cok Vacola)
5- Antognacci (Cansiglio)
4.	Canton (Adanese)
5.	Doljak (Adria)
12. Petelin (Adria), sledita nato še Henigman in Luksa (Dol Ljubljana
Kategorija C-D
1. Kunaver (Dol Ljubljana)
7. Hafner (Kokrica Kranj) LESTVICA DIRKE V PAGNACCU 1. Canton (Pordenone), ki je 44 km J.olgo progo prevozil v 53 minutah, s povprečno hitrostjo 44,151 km na uro. 2. Moretuzzo (Fontana fredda), 3. Doljak (Adria) - prvi v kategoriji B. 4. Bortoletti (Bian-cettin), 8. Del Bianco (Silvelese). 9. Kunaver (Dol Ljubljana), 11. Petelin (Adria), 12. Henigman (Dol Ljubljana), 14. Luksa (Dol Ljubljana).
S svojimi odličnimi uvrstitvami pa sta si Doljak in Petelin zaslužila tudi vrsto točk, ki ju uvrščata med u-radne kandidate za sestavo deželne reprezentance ciloamaterjev kategorije B za nastop na italijanskem prvenstvu v Bariju, ki bo julija. V kategoriji Doljak trenutno vodi pred Morasom, za tretje mesto pa se poteguje vrsta tekmovalcev, med katerimi je tudi predstavnik lonjerske Adria Petelin.
R. Pečar
radi smole deloma zaradi nespretnosti svojih napadalcev.
V drugem polčasu igra se bistveno ni spremenila. Sovodenjci so še naprej napadali in stalno spravljali nasprotnikovo obrambo v hude težave. Nasprotniki pa so le z redkimi protinapadi ogrožali sovodenj-ska vrata Do zadetka je prišlo v 15. minuti, ko je Florenin iz enajstmetrovke premagal vratarja Caprive. Drugi zadetek za domačine je dosegel Butkovič, ki je po hitrem protinapadu z močnim strelom poslal žogo v mrežo. Skratka povsem zaslužena zmaga domačinov, ki so si tako priborih možnost, da se bodo v polfinalu srečali s štandreško Juven- inn
NAMIZNI TENIS
POKAL JULIJSKIH ALP
Malo uspehov za naše barve
Namiznoteniško tekmovanje za pokal Julijskih Alp, ki je bilo v Novi Gorici ob sodelovanju ekip iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Ju-
lijske krajine ni prineslo zamejskim barvam zaželenih uspehov.
Ženska ekipa Krasa, ki je v eni izmed dveh skupin zasedla komaj četrto mesto, .je povsem razočarala za kar pa imata Doljakova in Sedmakova dovolj opravičil. Po celoletni intenzivni dejavnosti in vrhuncu forme na italijanskem pr-venstu nista v zadnjih treh tednih skoraj prijeli za lopar, če pa pomislimo, da bo Sonja Doljak nastopila prihodnji teden z državno reprezentanco na prvenstvu Avstrije, nato pa bo še dva tedna na pripravah za evropsko mladinsko pr venstvo, je bil kratek tekmovalni predah povsem potreben. To pa se je takoj poznalo za zeleno mizo, tako v ekipnem delu kot med posameznicami.
Nastopil je tudi predstavnik Mladine Aler. Tence, ki prav tako ni imel sreče.
B. S.
NOGOMET
Trener nogometnega kluba Ca-gliari bo v sezoni 1981-82 Paolo Ca-rosi.
MtiimimiiiiiiHiiMHiMiiiiiMitHiiiiiiiimiiiiiiimiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiuiHiiHtiiiiii
PRIREDITEV MLADINSKEGA CENTRA GORICA
V odbojki Grojna v košarki skavti
Ti ekipi trenutno vodita na lestvicah svojih skupin
ODBOJKA
Nedelja zjutraj je bila vsa v znamenju ženske odbojke. Na sporedu so namreč bile prve štiri tekme iz skupine A. Nastopale so šesterke Doberdoba, Sovodenj, Grojne in Našega prapora. Izid posameznih srečanj pa so naslednji:
Grojna - Sovodnje 2:0 (15:8, 15:13) Naš prapor - Doberdob 2:1 (15:13, 1:15, 15:7)
Grojna - Doberdob 2:0 (15:12, 15:12) Naš prapor - Sovodnje 2:0 (15:12, 15:13)
POSTAVE EKIP:
DOBERDOB: Rosana Lavrenčič, Valentina Jarc, Marija Lavrenčič, Rosana Ferletič, Nadja Lavrenčič, Marta Jas?/ Milojka Juren, Luiza Gergolet.
SOVODNJE: ‘Adriana Pete jan, Mirjam Petčjah, Adriana Maraž, An-tonietta Petejan, Linda Petejan, Nada Devetak, Franka Petejan, Tanja Hmeljak.
GROJNA: Silvana Perše, Manuela Primožič, Lučka Uršič, Tatjana Perše, Eda Mikluš, Aleksandra Maraž, Loreta Maraž, Pia Kom-janc.
NAŠ PRAPOR: Loredana Prinčič, Renca Pelesson, Neda Dornik, Ma-riza Pelesson, Loreta Mikluš, Manuela Leban, Nadja Šuligoj. Trenutna lestvica skupine A pa je naslednja: Grojna in Naš prapor 4, Doberdob in Sovodnje 0.
KOŠARKA
Nadaljuje se košarkarski turnir. V soboto zvečer je bila v skupini A odigrana samo ena tekma, in sicer med peterkama skavtov in rekreacije. S precejšnjo lahkoto so zmagali skavti, ki so si s to zmago že za-
tiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHlimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmrtiiiiiiii
!	v	I l|	U
1. — 1. Javelin 2. Casarto Z. — 1. Nonmeia 2. Mastika
3.	—' 1. Mandor
2. Alaimo
4.	— 1. Gesualdo
2. Pindaro
5.	— 1. Mon Premier
2. Cantolla
6.	— 1. Adrienne Mesurat
2. Mongrassanao KVOTE:
12 — 2.913.120 lir 11 - 150.000 lir 10 -	18.000 lir
1
X
2
X
1
X
1
X
2
X
2
X
gotovih nastop v polfinalu.
Skavti - Rekreacija 67:41 (46:20) SKAVTI: M. Cotič 6. Š. Cotič 16, Maraž 4, Craseili 31, Jarc, Kuštrin 2, Vižintin, Kovic 8.
REKREACIJA: Dornik 12, Ziani 2, Košuta 2, Waltritsch, Peric 8, Lutman 9, Feri, Vižintin 2, Palior 4.
Trenutna lestvica A skupine: Skavti in ZSMS 4, Rekreacija 2, Naš prapor 0.
Vili Prinčič
HOKEJ
Na mednarodnem turnirju v hokeju na travi v Rimu. veljavnem za pokal prvakov, .je jugoslovanska ekipa Jedinstvo prema cala Rock Gunners s 3:2 in tako osVo jila^to mesto..
NOGOMET
V KVALIFIKACIJAH ZA L AL
Vesna ob zadnjo priložnost
Križani bodo tudi v prihodnjem prvenstvu nastopali v 2. amaterski ligi
Vesna — Julia	0:0
VESNA: Bubnich, Purič, Peresut-ti. Acquavita, Pribac, Vecchio, Bor-tolotti (Zucca), Pipan, Starc (Rus-signan), Candotti, Kostnapfel.
JULIA: Gemma, Fantin, Barbetti, Cogoi, Vazzaz, Floreani, Beazzi, Ge-nio, Crapiz, Damiani, Geretto.
V	zadnjem nastopu veljavnem za prestop v L amatersko ligo, je Vesna remizirala proti Julii in si je tako zapravila še zadnjo možnost, da prihodnje leto nastopa v višji ligi. Tokrat pa moramo reči, da je sreča obrnila »plavim* hrbet, saj so si (predvsem v prvem polčasu) ustvarili precej gol-acij. Najugodnejšo je imel Starc, toda prav v ključnem trenutku je izgubil ravnotežje in padel. Zlasti učinkovit je bil Kostnapfel, ki se je večkrat nevarno približal nasprotnikovim vratom, toda vratar mu je vedno pre-rižal račune.
V	d.p. je Križanom zmanjkalo moči, tako da niso bili več sposobni ustvariti nevarnih akcij in nasprotnik je imel lahko delo.
S to tekmo je Vesna zaključila letošnjo sezono, ki je bila za kriške barve še kako pozitivna. Začela se je z zmago na Racetovem memorialu ter se nadaljevala skozi vse prvenstvo, do včerajšnje tekme, ki je, na žalost, odločila, da bo tudi prihodnje leto Vesna igrala v 2. amaterski ligi. Toda prepričani smo, da si bo že prihodnje leto kriška ekipa opomogla in si zaslužila to, kar jd je letos za las ušlo.
Fabio
ZA NOGOMETNI POMLADEK
Novo igrišče je velika pridobitev za Prosečane
Ob otvoritvi nogometnega igrišča za mah nogomet na Proseku je ŠD Primorje organiziralo dva turnirja, na katerem so nastopile ekipe s Proseka, Kontovela.iz Gabrovca,Bri-ščkov, Nabrežine in okolice. V prvi skupini so nastopih igralci od 8 do 12 let, v drugi pa od 12 do 15 let. Po pravilniku je vsaka ekipa lahko igrala le s tremi gralci, ki so vključeni v razna nogometna društva. V kategoriji najmlajših' so se prija-, vile štiri ekipe Mobili Elio, Jadran, Canguro in Primorje under 12, v drugi kategoriji pa kar pet in sicer Juve, Nabrežina, Real, Adidas in Liverpool. Športno društvo-' ■Primorje je prispevalo za ta turnir, todi dva pokala, ki sta šla prvouvrščeni eki-
pi v posameznih kategorijah in sicer ekipi Primorja <under 12» in Adidas. Skupno je bilo na turnirju 75 igralcev, kar seveda pomeni, da je turnir vzbudil vehko zanimanje. Še posebej pa je igrišče za športno društvo Primorje zelo važno zaradi vključevanja mladine, ki bo končno razpolagala s športnim objektom v vasi, saj je igrišče na Veliki ravni vse preveč oddaljeno iz vasi in predstavlja velik problem glede prevoza na treninge in na uradna prvenstvena srečanja. Novo igrišče je torej zelo važen korak za Prosek in za domače športno društvo, ki je zgradilo igrišče z udarniškim delom navdušenih odbornikov. Seveda, o-koh igrišča manjka še mreža in tudi slačilnice, ki pa so že v programu proseškega društva.	V. H.
OBVESTILO
ŠPORTNO DRUŠTVO KONTOVEL
sklicuje jutri, 10. junija, ob 20.30 v dvorani športnega društva na Kontovelu redni letni občni zbor, Vabljeni.
’	- j
Tudi naše nogometne ekipe so že zaključile s tem tednom še s svojimi zadnjimi prvenstvenimi obveznostmi in zdaj (nekatere) nastopajo le še na raznih turnirjih in takih prizorov nekaj mesecev na igriščih ne bomo videli mnogo
tiiiiiiiiiiMMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniifiiiiiMniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitmiiiiiitimiiMiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB)
ODBOJKA
«REVIVAL 81»
SLOGA NAJBOLJŠA TAKO V ŽENSKI KOT TUDI V MOŠKI KONKURENCI
Skupno je nastopilo enajst ekip - «Revival» so letos organizirali tudi na Goriškem - Pozitiven obračun celotne manifestacije
V nedeljo popoldne se je z zadnjima dvema srečanjima zaključil tradicionalni odbojkarski «Revival 81», na katerem je nastopilo sedem moških in štiri ženske ekipe. Novost je v tem. da so revival v moški konkurenci letos organizirali tudi na Goriškem, kar je gotovo pomembna razširitev tega rekreacijskega tekmovanja.
Revival organizira odbojkarska komisija pri ZSŠDI, v kateri so predstavniki všeh društev, ki se pri nas ukvarjajo z odbojko. Ivana Peterlina, načelnika odbojkarske komisije, smo ob zaključnem nagrajevanju vprašah, kaj meni o poteku letošnjega tekmovanj, če'JT doseglo cilj, ki si ga jp zastavite, to je popularizacijo odboikarske^igreii.Ll'e^°v;
niiiiiiimtimitit iiiimii m imm m hi mili iiiHiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiMi iii iii imuimi mim itiMt iiiii n iiiiiiiiimi n MMiiiiniii im m iiiminii mil iiiiiiii mii tu min
ATLETIKA
10. SREČANJE TREH DEŽEL
STO ATLETOV NA ROJCAH V GORICI
Najuspešnejša je bila novogoriška ekipa - Prireditev je organizirala goriška občinska uprava
Nad 100 atletinj in atletov se je v soboto zbralo na goriških stezah na Rojcah na 10. izdaji mladinskega atletskega srečanja med Novo Gorico, Celovcem in Gorico, ki ga je organizirala goriška občinske uprava.
Pred pričetkom tekmovanj je goste in domačine pozdravil goriški župan Scarano, ki je poudaril, da so take in podobne prireditve pomemben prispevek k zbliževanju mladih treh obmejnih dežel, Na prireditvi je bil prisoten tudi predsednik občinske skupščine iz Nove Gorice Jože šušmelj in celovški občinski odbornik za šport.
Kar zadeva tehnični del prireditve naj povemo, da so bili doseženi dobri rezultati. Ekipno pa je prevladala reprezentanca iz Nove Gorice, ki je potrdila, da je atletika v sosednjem mestu na višku in med najboljšimi v Jugoslaviji.
ŽENSKE
Tek na 100 m:
1.	G. Stuchler (Celovec) 12"8
2.	A. Gostinčar (N. Gorica)
3.	T. Kaus (Gorica)
Višina
L S. Skvara (Celovec) 165 cm
ipsiiippi
V Trstu je tečaj o pomorskih veščinah za svoje člane in prijatelje organizirala sesijanska Cupa. Na tečaju je kap. Lisjak - Volpi prikazal osnove, ki jih mora poznati vsak, ki se ukvarja s pomorskimi športi. Za
predavanja se je javilo lepo število tečajnikov;
2.	R. Calhgaris (Gorica)
3.	T. šauli (N. Gorica)
Krogla
1.	D. Oitzinger (Celovec) 11,61 m
2.	R. Bezzi (Gorica)
3.	D. Sibau (N. Gorica)
Tek na 800 m
1.	C. Sehoffmann (Celovec) 2’26”7
2.	I. Lojk (N. Gorica)
3.	E. Vidmar (N. Gorica)
Daljina
1.	M. Polenci (N. Gorica) 5,42 m
2.	G. Antonini (Gorica)
3.	L. Biagi (Gorica)
štafeta 4X100 m
1.	Prinčič - Gostinčar - Šauli - Po-
lenčič (N,	Gorica)	51"4
2.	Kaus - Antonini - Wilfinger • Skok (Gorica)
3.	Stukler - Oitzinger - Libic - Schof-mann (Celovec)
MOŠKI
Tek na 100	m
L	B. Rijavec	(N.	Gorica)	12"
2.	D. Furlani	(N.	Gorica)
3.	L. Comar (Gorica)
Krogla
1.	M. Krapeže (N. Gorica) 12,05 m
2.	O. Koglot (N. Gorica)
3.	M. Hrinberning (Celovec)
Daljina
1.	W. Klebe (Celovec) 5,61 m
2.	K. Buchereiter (Celovec) 5,33 m
3.	A. Čufar (N. Gorica)
Tek na 400 m
1.	B. Kosiček (N. Gorica) 54’9"
2.	A. Riegler (Celovec)
3.	M. Hagleinter (Celovec)
Tek na 1000 m
L F. Ohvo (Gorica)	2’48"7
2.	W. Ibouning (Celovec)
3.	W. Pinter (Celovec)
Višina
1.	C. Floreančič (N. Gorica) 179 cm
2.	P. Ferjančič (N. Gorica)
3.	J. Tominec (N. Gorica)
aiiiiitiiDiiiiiiitiiiiiiiMiiiitimiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiii
Bari - Monza	1
Genoa - Catania	1
L. Vlcenza - Foggia	2
Lado - Cesena	1
Palermo - Verona	1
Pescara - Lecce	X
Rimini - Milan	X
Spal - Atalanta	X
Taranto - Piša	X
Varese - Sampdoria	X
Arezzo - Glulianova	X
Rende - Campobasso	X
Legnano - Blellese	1
KVOTE:
IS — 6.576.300 Mr 12 - 147.200 lir
Štafeta 4X100 m
1.	Cai - Zavratnik - Cej - Rijavec
(N. Gorica)	47”1
2.	Comar - Cargnel - Bregant,- Su-sic (Gorica)
3 Waldner - Klebe - Schretter -Hrinbernig (Celovec)
Skupna lestvica (moški in ženske)
1.	Nova Gorica
2.	Celovec 3 Gorica
Rudi Pavšič
kot take in nudenje starejšim »odsluženim* športnikom možnost nadaljnjega udejstvovanja.
«V osnovnih smernicah,* jc povedal Peterlin, »je po mojem mnenju tudi peta izvedba revivala povsem uspela. Na vseh tekmah smo videli vehko navdušenje in zavzetost, o-snovni cilj. družabnost, pa je bil vedno prisoten tako na igrišču samem, kot po tekmi sami. Pri tem bi poudaril, da je udeležba še vedno prenizka, ker se mi zdi, da društva in posamezne organizacije posvečajo premalo pozornosti takim rekreacijskim tekmovanjem. Zato bo delo komisije na tem področju ne-dvorpjio usmerjeno, predj^em v čim vedjp4 popularizacijo rekreativnega tekmovanja.%*' *”•
iniš^seetseganizaciji sami?»
KOŠARKA
Proces zaradi smrti
Luciana Vendreminija
V Forliju se je včeraj, po nedeljskem presledku, nadaljeval sodni proces zaradi smrti košarkarja Vendreminija. Pred sodiščem se za govarja osem obtožencev (sedem zdravnikov in predsednik Ferrarell Rieti).
Proces se bo nadaljeval danes in se bo zaključil verjetno od koncu tega tedna.
ODBOJKA
Turnir goriškega mladinskega centra
Polfinalne tekme sovodenjske in goriške skupine bodo potekale po sledečem sporedu:
SOVODNJE, danes, 9. t.m.
19.15	Sovodnje A - Mladi odbojkarji
20.15	štandrež A - Mladi odbojkarji
21.15	Štandrež A - Sovodnje A GORICA, jutri, 10. t.m.
19.30 Mladinski krožek A -Kmečka banka
20.15	Kmečka banka - Naš prapor
21.15	Mladinski krožek A -Naš prapor
redn mn Izredni
OBČNI ZBOR ZSŠDI
Izvršni odbor ZSŠDI je določil, da bo v petek, 12. junija, v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju izredni in 11. redni občni zbor ZSŠDI. Na izrednem občnem zboru bodo spremenili statut združenja.
Dnevni red občnega zbora pa Je naslednji:
1.	izvolitev volilne komisije
2.	Predsedniško poročilo
3.	Pozdravi in diskusija na poročilo
4.	Izvolitev predsednika in članov izvršnega odbora
5.	Izvolitev nadzornega odbora In razsodišča
6.	Razno
«Takoj bi rad poudaril, da zahteva organizacija takega tekmovanja vehko napora. Tokrat je bilo odigranih več kot 40 tpkem, kar zadeva že solidno organizacijo, saj je treba poskrbeti za sodnike, ustreči željam posameznih ekip, ko gre za razpoložljivost objektov in podobno. Prav gotovo je prišla tudi letos na dan marsikatera pomanjkljivost, kar pa je tudi razumljivo, saj vsa organizacija sloni na prostovoljnem delu odbojkarske komisije. Vendar pa je tudi za nas tokratna izvedba dober pokazatelj, kai in kako bi se dalo stvari še lepše urediti in še bolje pripraviti. Prepričan sem, da lahko z ustrezno propagahdo priredimo še kakovostnejši »Revival 82».
V prijateljskem veselem razpoloženju, ob kozarcu vina in pečenih piščancih, so po finalnih tekmah med Slogo in Piprjami (moški) ter med Slogo in Bregom (ženske) na igrišču Gospodarske zadruge v Bazovici podelili pokale vsem nastopajočim šesterkam. Pokale in praktična darila so prispevali: Kmečka banka iz Gorice, občina Nabrežina, Zgonik. Doberdob, Dolina in Repen-tabor, SKGZ, Tržaška kreditna banka, Slovenska prosveta. Hranilnica in posojilnica iz Nabrežine, manu-fakturna trgovina Udovič, Primorski dnevnik. Zveza kulturnih društev, ZSŠDI, trgovina »Autosport*, trgovina »Bosna tex», manufakturna trgovina »Mister Robert*, trgovina kmetijskih strojev Furlani. Tržaška knjigarna ter Hranilnica in posojilnica z Opčin.
MOŠKI
Sloga — Piprje	3:0
(15:8, 15:13, 17:15)
SLOGA: Bras, Peterlin, Milič, Drasič, Sosič, P. in B. Grgič, Košuta, Morpurgo.
PIPRJE: Čuk, Bona. Nemac, M., D., Boris in Bruno Kralj, Može, Marc.
SODNIKA: Žerjal in Ušaj.
Piprje tokrat niso pokazali tiste zagrizenosti in borbenosti kot večer prej proti goriškemu Domu. V zadnjem nizu so celo vodih z 9:4, Sloga ni položila orožja, zagrizeno se je borila za vsako točko in ob živčni igri nasprotnika izenačila na 14:14 ter nato tudi zasluženo zma-gela.
Že v prvem setu je Sloga odlično začela (7:1), Piprje so sicer zaostanek nekohko zmanjšali, proti koncu pa so z neodločno igro pri mreži dopustih nasprotniku da je brez naprezanja nizal točko za točko.
Tudi v drugem setu je Sloga bila veliko boljša v začetku (8:0), nakar je precej popustila, ob mreži ni pokazala posebne učinkovitosti, tako da so jo Piprje dohiteh pri 12:12 in nato celo povedli. V končnici pa je bila Sloga spet bolj prisebna, kot smo omenili pa si je z odličnim finišem v zadnjem setu priborila prvo mesto.
ŽENSKE
Sloga — Breg	3:1
(15:12, 9:15, 15:6, 15:11)
SLOGA: M. Padovan, A. čuk, I. Kalan, Z. Ferluga, G. BuSletta, S. Guštin, V. Brezigar.
BREG: M. Klabjan, D. čuk. F. Meneghetti, D. in M. Kofol, P. Hmeljak. G. Metlika, A. Kocjan.
SODNIKA: Savo Ušaj in Valter Mokor.
Srečanje samo ni bilo posebno zanimivo, saj sta raven igre verjetno pogojevala vročina (igrali so na odprtem igrišču Gospodarske-zadruge v Bazovici) in pa dejstvo, da sta točki odločali o končnem zmagovalcu. Sloga je v prvem setu povedla celo z 8:2, nakar so jo Bre-žanke skoraj dohitele (8:7), sloga-šice pa se niso pustile presenetiti in so jih znova pustile za sabo. Veliko bolj izenačen je bil v začetku drugi niz, v nadaljevanju pa so predstavnice dolinske občine odločneje pritisnile, tako da Sloga ni iztržila več kot devet točk. Tudi tretji niz je bil v začetku izenačen (5:5), nakar pa je Sloga odločno povedla, še najbolj borben je bil zadnji set, v finalu pa so Brežanke popustile, tako da je prvo mesto zasluženo pripadlo slogašicam.
VRSTNI RED MOŠKI
1. Sloga; 2. P4f»rje; 3. Dom; 4. Breg; 5. Kras; 6. Sokol; 7. Polet.
ŽENSKE
1. Sloga; 2. Breg; 3. Kras; 4. ZTT.
NAJBOLJ POŽRTVOVALNI POSAMEZNIKI
Franko Drasič, Pija Hmeljak ia Jože Cej (Gorica).
ATLETIKA
Izredno uspešen konec tedna za borovke
Atletski konec tedna je bil telo uspešen za Borovo žensko vrsto. V soboto popoldan je namreč v Vidmu, ob robu prvenstva naraščajniških kategorij, Irena Tavčar dosegla nov deželni rekord v metu diska z znamko 46,12 m.
Rekord ji je pred tremi tedni na mednarodnem mitingu v Tolminu nepričakovano odnesla Goričanka Urli, ki je dosegla 45,58 m, ali samo 2 cm več od lanskega dosežka slovenske atletinje. Z novim rekordom je borovka poleg potrditve dobre forme, pokazala tudi zobe. Borbenost je sicer že od vedno ena njenih odlik.
Več kot pozitiven pa je bil tudi nastop deklic na deželnem prvenstvu v Trstu v nedeljo popoldan, če prav okrnjena, je Borova ženska vrsta osvojila dva deželna naslova, dve drugi mesti in dve tretji.
Med zmagovalkami sta bili odlični Jadranka čulav s časom 8”5 na 60 m ter Irena Petaros v metu diska s skoraj 24 metri. Drugi sta bili Veronika Gerdol v teku čez ovire in Ana Primosi v metu kroglice u mlajši kategoriji. Z dobrim napredkom pa sta tretji mesti osvojili še Lara Strajn (4,61 m v daljini) in Sara Umari z znamko 152 cm r sko-ko v višino.
Pripomniti gre, da je dokaj nejasna sodniška odločitev oropala Bor še za eno prvo mesto. Ana Primosi je namreč najprej zmagala, čez dobri dve uri pa so tekmo ponovili iz nejasnih tehničnih razlogov in borovka je bila tedaj druga.
Kot ekipa se je ženska vrsta Bora obnesla kot ena najmočnejših na prireditvi, ki je zbrala kakih 400 atletov in atletinj iz vse dežele.
kb
FIRENCE — Mednarodnega atletskega mitinga, ki bo jutri v Firencah, se bodo udeležili predstavniki iz 22 držav. Med njimi je tudi Jugoslavija, katero bosta med drugim zastopala Životič (800 m) ter Saračevič (met krogle). Osrednje točke atletskega mitinga bo prenašala neposredno tudi italijanska televizija, in sicer v okviru «športne srede* s pričetkom ob 22.10.
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki

J,
V srenjskl dvorani v Borštu |e bil v soboto glasbeni večer, na katerem je nastopil trio Igor Kuret - violina, Peter Filipčič - čelo In Aleksander Rojc - klavir
Prejšnji teden je bila v gledališču Prešeren v Boljuncu zaključna prireditev v okviru proslav ob 80-letnicl delovanja domačega društva. Na sliki domača dramska skupina
Tudi letos je praznik «Ringa ringa raja* v priredbi ZSKD In ARCI doživel lep uspeh. Na slikah nastop folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane (zgoraj) in otroci med »kreativno igro* (spodaj)


r': K

i
Po naših vaseh so v teh dneh v teku slovesne podelitve odlikovanj predsedstva SFRJ italijanskim državljanom italijanske In slovenske narodnosti za njihove zasluge v boju za osvoboditev narodov in 'narodnosti Jugoslavije in za njihov delež v zmagi nad nacifašizmom. Slike se nanašajo na svečanosti v Zgoniku (zgoral), Križu (na sredi) in v Nabrežini (spodaj).
mm-
Tradicionalna šcgra na Krmenki, ki |o prirejata PD Fran Venturini In mladina od Domja in s Krrpenke, je tudi letos, od sobote do včera|, privabila na prireditveni prostor veliko šteilo ljubiteljev tovrstnih praznikov. V kulturnem programu so med drugimi nastopili tudi otroci celodnevne šole Domjo - Ricmanje
V soboto in nedeljo je imela svo| praznik tudi openska Skupnost družina z bogatim kulturnim In športnim
programom. Na sliki del udeležencev
U 4
■t * -R,
/ki
Br
m i.v ■	4
M* 4 :i
i_	/A
k ■ *	<' .	- * M
mA '	^	m i
KD Primorec iz Trebč je v soboto priredilo večer, posvečen mednarodnemu letu handlkapiranih« na katerem je sodelovala tudi otroška dramska skupina iz Sovodenj z Afriško pravljico
Obiskovalci tečajev 150 ur.v slovenščini so pejšnjl teden delali izpite, kot kaže gornja slika Iz Doline
Gregorčičeva dvorana je bila prejšnji teden nabito polna ob predstavitvi mladih ustvarjalcev


II	■
■I	Kij
HM	gjl
1 ■	s i - * •• p	i . i
[j	|	La« ; M8TV s- i
Gojenci baletne šole iz Križa so v soboto in nedel|o prikazali svoje znanje v polni dvorani kulturnega doma Albert Sirk
Zakl|ucnl nastop harmonikarskega ansambla glasbene šoie GM v kulturnem domu na Proseku
JU				
	IM	pw ff		
Tudi na 17. občinski razstavi vin v Zgoniku so zabeležili množičen obisk, kot je že tradicija za ta praznik
in kot kaže tudi zgornja slika j
SPOMINČKI
POD EIFFLOVIM STOLPOM
Kovinska struktura v ozadju nas opozarja, da nismo na tržaškem Ponterošu, pač pa v osrčju Pariza, pod Eifflovim stolpom. In zato tudi pri stojnici, ki so jo namestili ob vznožju najbolj znamenitega francoskega spomenika, ne prodajajo kavbojk, pač pa spominčke za turiste, ki so v prejšnjih dneh,
ob priliki blnkoštnih praznikov, navalili v mesto
STALIŠČE KMEČKE ZVEZE NA VIDEMSKI KONFERENCI O TERITORIJU
Godbeno društvo Prosek je v petek zvečer pripravilo vaščanom, spet prijetno presenečenje. V So-ščevi hiši na Proseku so se predstavili gojenci glasbene šole, ki že eno oziroma dve sezoni vadijo pod vodstvom Egidije Starc. V pisanem in prisrčnem sporedu, ki ga je zelo sproščeno napovedovala članica godbe Erika Starc, so se na odru zvrstili mladi tečajniki od 6. do 15. leta starosti, ki so posamezno in v skupinah zaigrali, več modernih, narodnih in tudi starih sklad ter zato bili deležni toplega sprejema občinstva. V glavnem so tečajniki igrali flavte, nekateri pa so z dobro voljo že pristopili k vadbi klarineta, sak-t sa, saks-soprana, trobente in celo bombardine.
Pred koncem sporeda je v imenu godbenega društva Prosek čestital nastopajočim tajnik društva Milan Čuk, ki je med drugim podčrtal tudi pomen tega tečaja, ki daje možnost mladini, da aktivno spoznava glasbo. Za uspeh večera je čuk posebno čestital vzgojiteljici Egidiji Starc, ki je od vsega začetka ponudila sodelovanje pri
GODBENO DRUŠTVO SKRBI ZA NARAŠČAJ
Na Proseku so se občinstvu predstavili bodoči godbeniki
Gojenci glasbene šok so pod vodstvom Egidije Starc že pridobili zadovoljivo znanje
Pri urbanističnem načrtovanju naj dežela upošteva tudi potrebe neposredno prizadetega prebivalstva
Po posegu predstavnika gospodarskega odbora SKGZ na videmski deželni konferenci o prostorskem načrtovanju objavljamo danes stališče Kmečke zveze, ki je bilo priloženo aktom konference. Prispevek je pripravil tajnik KZ Edi Bukovec.
Naša zveza je že ob predstavitvi deželnega urbanističnega načrta (DUN) imela za nujno in potrebno, da posreduje pristojnim deželnim organom svoje pripombe, osnovane na anaLzi v planu začrtanih smernic, predvsem tistih, ki določajo namembnosti in norme, ki so predvidene za posamezna območja našega teritorija in ki so bistvene važnosti za socio gospodarski razvoj skupnosti, ki na njem živi. Poudarili smo, da je treba za dosego racionalnejšega razvoja dežele dati krajinski ureditoi. ne osnove in vsebioee-ki-Jinaeajb. izhajati iz upoštevanjantvaphiMiroa?
čilnosti in faktorjev^filNtfillitr^ Meeaške	<pa
ni na teritoriju, tako naravnih, kot družbeno - gospodarskih in etničnih. Za dosego teh. ciljev pa Je nujno, da se deželna uprava Posvetuje z vsemi predstavništvi in organizacijami, ki so neposredni izraz prizadetega prebivalstva. ; V nasprotnem primeru osta.ia rie-yarnost, da tovrstni urbanistični inštrumenti ne postanejo dejavni ki razvoja, pač pa povzročitelji naravnega in gospodarskega propadanja, družbenega in kulturnega ubožanja ter etničnega spre min jan ja.
Čeprav je deželna uprava pre jela in obravnavala naše pripombe kot tudi pripombe drugih manjšinskih in sorodnih organizacij ter javnih uprav, jih pa ni upošteva ia, kar daje urbanističnemu inštrumentu strogo vinkulativen značaj v neposredno škodo razvoja tržaškega kmetijstva. To dokazuje določitev velikih površib za parke, v našem primeru za park št. 6, ki je strogo zavarovan in v katerem je poljedelstvo popolnoma izključeno. Kmetijski teritorij, po sebno področja z visoko rodovitnostjo, ki ustrezajo razvoju spe cializiranih kultur, mora biti prej dobro poznan, in šele nato oznako v urbanističnih planih, tako deželnem kot občinskih. Pri tem hočemo poudariti, da se kmetijstvo v tržaški pokrajini razvija na majhnih nehomogenih področ-, J*h, ki jih danes zelo težko istovetimo s kmetijskimi področji, določenimi v DUN. Zato je nujno, d® se za omenjena področja pazljivo ocenijo gradbene in infra-strukturalne potrebe, ki naj pre-
prečijo pritiske, ki so alternativni kmetijski dejavnosti in se tako u-stvarijo možnosti za čim bolj neposredno operativnost, ki bi na teh področjih ne smela biti podvržena zaviralnim učinkom norm. ki', da bi ne bile presplošne, so preozke in strogo vinkulativne Temu je treba dodati še. da DUN v nasprotju z zahtevami vsega kraškega prebivalstva v celoti vsebuje, in v nekaterih primerih celo presega, norme zako na št. 442 z dne 1. 6. 71, ki na
"Ipnji
terito
Izvajalne* nori
urejšjo
dopuščajo nikakršnih dejavnosti, ki bi na katerikoli način utegnile spreminjati naravno okolje, tudi če gre za tradicionalne kmečke dejavnosti, kot so urejanje in izboljšanje pašnikov, poljskih poti, čiščenje gozdov itd. To dejstvo nas še posebej §krbi, ker šo prav na teli območjih nekatere kmečke pobude: Kraški zadružni hlev v Praprotu in Kraška zadružna mlekarna, ki sta bistvene važnosti za obstoj in razvoj naše živinoreje in ki jima s takim načinom urbanističnega načrtovanja grozi propad in uničenje saj se družbenemu razvoju in gospodarskim dejavnostim predstavljajo naravne in prostorske stvarnosti. Prav tako bo DUN negativno, če že ne uničeva’no. voliva! tndi na vse ostale pobude kmečkega, za družnega ali drugačnega značaia. ki bi utegnile zrasti iz dejanskih potreb avtohtonega prebivalstva in ga gospodarsko okrepiti.
Tudi v obstoječih občinskih urbanističnih inštrumentih opažamo, da prihajajo vedno bolj do izraza težnje po vinkulativ.ni zaščiti teri torija, kot pa smernice, ki n-j bi iz specifične apalize posameznih področij, g'ede na njihovo dejan sko in možno uporabo, usmerjale družbeni in gospodarski razvoj na teritoriju.
Očitno se to opaža še zlasti v prostorskem načrtovanju pri določanju obširnih površin ekstenzivnemu ali intenzivnemu kmetijstvu. ki v naslednjih fazah obravnavanja ni deležno konkretnejših pristopov in ostajajo zato te površine v večini primerov področja
pasivne in strogo vinkulativne namembnosti, ki čakajo na dejansko uporabo — v korist drugih sektorjev.
Lahko trdimo, da je tako pojmovanje urbanistične politike v tržaški pokrajini, iz raznovrstnih vzrokov, predvsem pa iz prepletanja različnih interesov, postalo že praksa in pravilo. Brez vsa kršnega gospodarskega in teritorialnega načrtovanja je bilo namreč treba žrtvovati najboljše kmetske površine pod pretvezo bolj ali manj upravičene splošne koristi socialnemu in gospodarskemu razvoju, še zlasti je tak odnos do prostorske problematike opaziti v 'ukrepih in posegih tržaške. občine, kjer j&Jjffletištvo še posebej podvrženo negativnim pritiskom urbanizacije'. *
Zato st*]Krrfrč$? zveza kot naj-' bolj predstavniška strokovna organizacija tržaških kmetov šteje za dolžnost, da ob tej priliki še posebej opozori pristojne deželne oblasti ter krajevne javne uprave na nujnost takojšnje rešitve vprašanja kmetijstva v tržaški pokrajini, kateremu je treba v prostorskem načrtovanju zagotovili jasne perspektive utrjevnn :a in razvoja Pri. tem mislimo tudi, da družbenega, gospodarskega, kulturnega in etničnega vprašanja nase skup nosti ni mqgoče reševati od primera do ,-rifnera ter ga podrejati strogo vinkulativnemu teritorialne mu načrtovanju. Izhajamo namreč iz stališča, da ni mogoče zašči titi kraiinskega teritorija ter na ravnega okolja zgolj pasivno, z vinkulatjvnimi zakoni'in normami, temveč, da je treba k zaščiti te-riteri!a in okolja pristopiti aktivno s podpiranjem in načrtovanjem tradicionalnih delavnosti in ob u ppštevanju predvsem človeka, ki na teritoriju živi in ga ohranja.
Vsi posegi morajo zato težiti k razvoju in blagostanju prebivalcev in predvidevati inštrumente za racionalno in smotrno uporabo naravnih virov in potencialov Teritorialno planiranje mera dobiti zato svoj glavni izraz v gospodarskem in finančnem planiranju, kar zahteva večjo usklajenost med de želnim urbanističnim planom in deželnim razvojnim načrtom.
Dovolimo si zato predlagati krajevnim občinskim upravam, da v tem momentu, ko so klicane, da s posebnimi variantami uskladijo svoje regulacijske načrte splošne-
mu deželnemu urbanističnemu planu, preučijo možnosti medsebojnega sodelovanja in skupnih nastopov, da lahko postanejo tako krajevni regulacijski načrti, kot tudi sam deželni urbanistični načrt, čim neposrednejši izraz stanja in razvojnih kvalitet posameznih področij ter činitelji dejanskega gospodarskega, socialnega, kulturnega in etničnega ohranjanja in razvoja.	.	;
Pri ‘tem pa menimo, da je za čjm večji uspeh takega dela, ki bi* specifično za kmeti jsl vo moralo postati konkreten korak k izdelavi conskega razvojnega načrta, potrebno Sodelovanje še vseh ostalih zainteresiranih dejavnikov, jav-niteiaptlgi^tistitrtov. strokovnih id. sindikalnih organizacij.

EDI BUKAVEC
učenju najr/ilajših in nji seveda gre velika zasluga, dg je s požrtvovalnim delom pripravila že toliko otrok do spoznanja lepote muzike. Zahvalo je izrekel tildi Hermanu Sulčiču iz Križa, ki je do pred kratkim še učil mlade godbenike, kot tudi mladi gojenki Tanji Conestabo za požrtvovalnost in pomoč, ki jo daje vzgojiteljici. Čuk je takole zaključil: «Za starejše godbenike, za odbornike, ki smo se leta 1978 odločili za obnovo, in ustanovili tečaj za godbenike, so dogodki, kot je današnji nastop tečajnikov, zelo razveseljivi, saj to potrjuje, da je bila svoječasna odločitev pravilna. To pa nam ne daje samo zadoščenja, temveč nam nalaga tudi težko nalogo, kako omogočati tem otrokom izpopolnitev svojega znanja in obvladanja instrumenta.* •
Večer je sktenil skupen nastop mladih tečajnikov, ki so na lastno željo pod vodstvom kapelnika godbe Slavka Lukše zaigrali skladbo, ki jo je napisala gojenka Tanja Conestabo, ki je žela veliko uspeha tako, da so morali gojenci pod vodstvom Egidije Starc zaigrati še ■ priljubljeno «Oj macinin*.
Ob koncu sporeda so starši nastopajočih povabili prisotne in seveda tečajnike na zakusko. Veselo razpbloženje otrok in družabno srečanje med starši in godbeniki se je zavleklo pozno v noč. Res prijeten večer kar je živ dokaz lepega kulturnega razmaha na Proseku-Kontovelu,	B. R.
Zanimiva knjiga Umberta Terracinija
RIM — Pri založbi Rizzoli je pred kratkim izšla knjiga *Ko stao postali komunisti*, ki vsebuje dolg razgovor avtorja Maria Pendinellija z Umbertom Terraci-nijem. Knjiga je zanimiv in izviren dokument o šestih desetletjih obstoja Komunistične partije P ali je, kot jih je doživel Umberto ierracini: od oktobrske revolucije in kongresa v Livornu preko let fašističnega preganjanja pa do povojnega obdobja. Terracini opisuje tudi, kako je bil izključen ■iz partije in nato spet vanjo sprejet.
DIJAŠKO MATKO
Združenje staršev šole «Karel Sirok» zaključilo letošnje delovanje z uspelim piknikom
Združenje staršev osnovne' šole Karel Širok iz Ulice Donadoni je svoje delovanje v letošnjem šok skem letu sklenilo z lepo uspelim piknikom. Sončna nedelja in prijetna dolinica Draga pri Malem Rep-nu (Repniču) sta prispevali svoje k prijetnemu razpoloženju in razigranosti otrok, tako šolarjev kot malčkov iz vrtcev v Ulici Conti in iz Dijaškega doma. Svojo spretnost so pokazali tudi pri risanju in tekmovanju na poligonu, kjer so še, malo za šalo, malo zares, pomerili tudi starši. Združenje staršev je poskrbelo za simbolična darila in okrepčilo, hrano je prinesel vsak sam, na voljo pa je bil tudi raženj.
Sider pa je Združenje staršev tudi v letošnjem šolskem letu organiziralo vrsto pobud, od katerih je bila prav gotovo največja skupen izlet staršev in otrok na Muljavo, rojstni kraj Josipa Jurčiča. Da bi okrepilo svoje finančno stanje, je Združenje vsak mesec organiziralo zbiranje odpadlega papirja, pri čemer nam je svojo pomoč ponudilo Založništvo tržaškega tiska, ki se mu ob tej priliki zahvaljujemo. Poleg že tradicionalnega miklavževanja in u-spele proslave slovenskega kulturnega praznika in Prešernovega dne, ki so ga z učenci skrbno pripravile učiteljice, smo imeli tudi , srečanji s psihologinjo Zdenko Prebil Stranj in psihiatrom Hektorjem Joganom, ki sta se prijazno in prostovoljno odzvala našemu vabilu. Starši so z, velikim zanimanjem z njima razpravljali o vprašanjih otroške psihologije, o-ziroma o problematiki mamil in njihove nevarnosti,- ki preži otrokom že v nainežneiših letih.
Za zaključek šolskega leta bo osnovna šola Karel širok letos pripravila razstavo ročnih del. risb in .drugih izdelkov svojih učencev. Ob tej priliki se želimo starši zahvaliti vsem. ki so na ka-kršenkoli način prispevali k uspešnemu noteku dela v šoli in «- o-kviru Združerjia staršev. (VB) .

F** j P* ■
0 Dl 0 v IZ13
Umrl madžarski pesnik Pilin?zky
PARIZ — V starosti 60 let je včeraj v Budimpešti umrl madžarski pesnik Janos Pilinszkg. kot so sporočili njegovi prijatelji v Parizu. Pilinszkp je, bil katoličan ter je svoje pesmi objavljal predvsem v katoliškem mesečniku tVigilia*. vendar je bil tudi prepričan zagovornik socialističnega sistema na Madžarskem. N jegavi* - potezi te prevedli v številne tuje jezike, predvsem v francoščino, angleščino in
Informacije SIP uporabnikom
RAZDELJEVANJE NOVIH TELEFONSKIH IMENIKOV
V teh dneh se |e začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov naročnikov tržaške pokrajine za leto 1981.
Ob tej priliki bo izročena tudi nova in koristna rubrika, imenovana »TUTTOCITTA '81». Kot ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji, ki bodo razdeljevali nove in divignili stare imenike.
Ostoli, ki se te službe ne mislijo poslužiti. lahko dvignejo nove Imenike v uradih SIP, vrnejo star imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je prepustil funkcionar.
Prošnja , po vrnitvi starega imenika je utemeljena, kolikor stari imeniki liiso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, sa| vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb.
Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + |VA za službo vračunan na telefonski izkaz.
SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje na 187.
in priporoča, da se morebitne težave javijo
5IF
Societa Italiana peiTEsercizioTelefonico
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja: Spoznati trg 13100 Dan za dnem - rubrika
DNEVNIKA 1
13.30	DNEVNIK.
14 00 Giuseppe Balsamo : 5. del
14.30	Danes V parlamentu
14.40	Ogledalo sveta - Informacije DNEVNIKA 1
15.00	Bert D’Angelo - Superstar,
15.45	Glasbena oddaja
16.30	Dcctor Who - TV film 17100 DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Braccjo di ferro - risanka 17.L0 Pravljice . .. tako
17.20 Preden je prepozno
17.35	Shirab, fant iz Bagdada -12 del.
18.00	Šolska vzgoja:
Lud\vig Van Beethoven
18.30	Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1
19.05	Programi pristopanja
19.20'Zdravniki ponoči - TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 20 40 Šola grobih
-	4. del TV nadalj.
21.40	Programi pristopanja 21.55 Jaz in:.*, alkohol
22.35	Mister- fantasy - glasbeni program Ob koncu DNEVNIK, Daneš v parlamentu. Vremenske razmere irr' Zrcalo sveta
Drugi kandi
12.30	Rabinovo gnezdo - TV film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14 00 . Popoldau, dnevna, rubrika 14:10 Kingston: dosjer strahu
15.25	Šolska vzgoja: Nova *
16.03. Evropski dnevi
16.40	Glasbeni-kotiček
17.00	DNEVNIK 2 Flash-
17.05	Popoldan, n. del
17.05	Mnenje Nantesa Salvalaggia 17.25, Srečanje z Erizom Bartoc-
cijem - Program za mladino 17.3Q. Capitan Harlock -, risani film
18.00	šolska vzgoja: r'd mlečnega do modrostnega zoba
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK '2
-	Večerne športne vesti 18.50 Dober večer s . ...
Paolom Eerfari.iem Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2
20.40	Politična tribuna
21.25	13 filmov z Ugom Tognaz zijem:-cUna mogiie ameri
cana» - film - Režija Gian Luigi Polidoro - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.40	Rock glasba
18.45	Sto mest Italije
19.00 in 19.30 DNEVNIK 3 in Deželne vesti
20.05	Šolska vzgoja:	Simfonični
koncert z Gioacchinom Rossinijem
20.45	Torkov koncert
21.30	. Delta - tedenska oddaja .0 znanosti in tehniki
22.15	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.30	Poročila
18.35 Kapitan Kuk, slovaška prav ljica
18	45 Gorska folklora: Norveška
19.00	Ko utihne šolski zvonec
19.30	Obzornik
19.40	Mostovi - hidak
19.55	Knjiga
20.10	Risanka 20 24 TV nocoj 20,26 Zrno dp zrna 20:30 TV dnevnik
20.55	Vreme
21.00	Skupno
22.05	W. Hohnensee: Bujni tovariš Hans Beimler - TV nadalj
23 25 V ztiamenju
Koper
17.10	Ponovitev filma
19.00	Odprta meja
19.30	Otroški kotiček
20.00	Risanke
20.15	TV D Stičišče Dve minuti
20 30 Rdeče ustnice - film
22.10	TV D Danes
22.20	Ustvarjanje Titove Jugosla vije dok. oddaja
23.20	Trnova pot - TV nadalj.
Zagreb
19.25 Kronika občine Osijek
19.45	Splošna ljudska obramba ' dok. odda;a
20.30	TV dnevnik
22.05	Tajni dosje, špansko-švicar ski fijm
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18.05	Oddaja za otroke 18.50 Dokumentarni film
19	20 Poljska narodna glasba
TRST A
7.00 . 8.00, 10.00, 13:00,' 14.00, 17.00.
19.00	Poročila: 7 20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert komorne glasbe: 1|.30 Beležka; 11.35' Paleta orkestrov;
12.00	Kiilmrna ruhrjka Primorske-
no!; 15.00 ^imfrnhrn, .iimind: 16.00 Mladi pisci; 1615 Romaptični trenutek; 16.30 Rezervirano za . . 17.10 Mi in glasba; Nove plošče; 17.55 Jožko Lukeš ob 35-letnici i granja:	Wi)liam Shakespeare:
tSkozi življenje*, antologija.
KOPER
(Italiinnski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10*30, 11.30. 12.30, 13 30, 14.30. 15.30, 16.30. 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Knjiga po radiu; 10.45 Mozaik, glasba in nhsveti; 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.32 Kirn, svet mla dih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Vrtiljak motivov; 15 00 Najlepše 'jubezenske pesmi; 15.33 Prijelr.o popoldne: 16 45 Poje zbor Cnei di Guart; 17,00 Glasovi našega ča sa; 17.10 Glasbena odda!a; 17.32 'Irash; 17.55 Koledarček; 18.00 'llasbena fantazija; 18.32 Poje !immy Webb; 19.15 Ansambel Jo-žefa Privška. -
KOPEP
(Slovenski program) - \
7.30.	8.25, 14.30. 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.37 Kinospored; 14.00 Najava spore da; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov; 15 00 Mladim poslušalcem: 15.37 Glasbeni notes; 16 00 Dogodki in odmevi: 18.30 Glasba po želiah; 17 00 Primorska poje;
17.30	Primorski dnevnik; 17.45 Za bavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00 12 00. 13.00. 14.00.
15 00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio anchlo; 11.00 Štiri četrtine; 12.05 Ni bilo leto prej?; 12.30 Ulica A siggo Tenda; 13.25 Poštna kočija;
13.35	Master; 14.30 Volk in jagnje ; 15 05 Popoldanska srečanja; 16.10 Raily; 16.30 Radijska pri redba; 174)5 Star gags: 17.10 Blu Milano;. 19:30 Zgodba'jazza; 2130 Folklorna glasba; 22.35 Glasba včeraj"uTjutri.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30. 10.00. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19 30 Poročila; 6.00-8.45 Dnevi; 9.05 Ra dijska priredba; 9.32	10.12 Ra
dio 2	3131; 1132 Šolska vzgo-
ja; 11.56 Tisoč pesmi; 12.45 Kon takt radio; 13.41 Glasba in kino; 15.00	15.42	Radio 2	3131; 16.32
Disco club; 17.32 Glasbene ure; 18 32 Neposreden prenos iz Ulice Greco: 19,50 Spazio X, glasba za vse okuse; 22.00 Milan ponoči.
LJUBLJANA
7.00, 7.30. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00. 15.00. 20:00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9 08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Iz glasbenih šoi; 10 05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za . .; 12.05 Z našimi oper nimi pevci; 12.35 Znano in priljub l.ieno; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače: 14.00 Iz naših krajev -Iz naših sporedov; 14 30 Priporočajo vam .	; 15.05 V korak z
mladimi; 16.00 Dogodki m odme vi-: 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio; 19.00 Sotočje; 19.45 Glasbena medigra:
20.35	Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Mojmira Se peta: 21 00 Slovenska zemlja v pe srni in besedi; 21.30 S solisti in ansambli JRT Ljubljana: 22 05 Od premiere do premiere; 23.30 Tipke in godala: 00.05 Lirični utrin ki; 00.10 S popevkami po Jugoslaviji.
Marjan tomšič:
r	05 TRI G ETA
Sem ga ji ukradla, ko sta se imela za poročit. Marija je žalovala vsa ta leta, ni se poročila z nobenim drugim, Umrla je. Takrat je prišla gonj in ga je odpeljala. Bug 2na, kaj dela zdaj z njim, s Toničem mojim... Pa tako 8em ga imela rada, tako sem skrbela zanj. Zdaj ga ni Več. Ni več.»
Marinič ni vedel, kaj naj reče. Pa je dodal, pač po Sv°ji navadi:
•Kar je zemlja dala, to je zemlja vzela.*
Potem pa je še rekel:
«Viš, Mica, tako je to v tem življenju. Ce kaj vzameš, uioraš vrniti. Ce nočeš, ti vzamejo. Bi morala takrat Misliti, ko si ga jemala. Tako ti povem, Mica: kar se d&nes ne zgodi, se bo jutri, kar manjka na tej strani, Se vzame z one. Tako je!»
Spet je bil Marino Boškin čuden, da bolj čuden, ne bi mogel biti. Gledal je Mico in ji je videl v dušo. Tam P* so se širile grde maroge. Videl je tudi njen strah k* fe rekel:
»Pridi, Mica. Sedi sem. k meni. Poklekni. Daj mi roko. Ne, levo roko. Tako. Zdaj pa ti povem. In glej me
v oči. Povem ti, da si plačala, kar si imela plačati. Drugi del daš, ko pride jesen. Takrat te bomo pokopali. Pa se ne boj, kajti ni bil tvoj greh tako velik, da bi bila pogubljena. Iž ljubezni si kradla, iz ljubezni, zato naj ti bo odpuščeno. In ti bo. Zdaj pa, Mica, pojdi na vrt in jaz grem po svojih poteh.*
Tako se je zgodilo.
Gledala je za njim, kako je postajal vedno manjši in manjši. Ko je izginil, se je naslonila na figo in prvič po moževi smrti se je počutila dobro. V sebi je bila povsem mirna, mirna. In srečna. Tako srečna, kot že dolgo ne. Spomnila se je: kot da bi se vrnila v čas, preden je spoznala in se zaljubila. v Tonina. S hvaležnostjo
in toplino je zrla proti cesti, koder je izginil Marinič.
* * *
Veter je odnašal liste, nagajal jim je, prepiral se je z njimi. Nemirni, kot so po svoji navadi, so miu kar na prej nasprotovali, ugovarjali in prigovarjali: Veter je trdil, da je Marino Boškin nenavaden človek, povsem drugačen od drugih; in celo tako daleč se je spozabil, da je govoril, kako je Marinič neke vrste bogič. Listi pa so se mu seveda smejali in govoričili drug čez drugega, češ kako neki bi naj bil ubog berač in potepuh bogič, ko pa je vendar znano vsem, celo najbolj zabitim travam, da je bogič vzvišeno bitje, ki prebiva v višavah in se le redkokdaj spusti na zemljo. Tale, večno lačni in žejni Boškin, pa. se kar naprej plazi po tleh, dostikrat po vseh štirih, ker ga pač dve nogi ne držita. Se ve, zakaj ga ne.
Veter pa je tulil svoje, vedno bolj vztrajno in je celo navajal primere iz zgodovine. Te pa listi niso poznali,
saj so živeli le eno samo koledarsko leto in njihov spomin ni bil daljši od treh letnih časov in- pol. Veter je govoril: »Poglejte njegovo srce in boste videli, da v njem žarijo sedmero barv! In poglejte v globine njegovega srca in boste tam zagledali odsev našega večnega sonca; drobceno sonce sije v srcu Boškinovem. Ce le dobro napnete oči, vam ne more uiti. Bitje pa, ki ima v svojem srcu kroglico, imenovano Majhno Sonce in bitje, ki razpolaga s sedmerimi barvami,, ni nihče drug kot bogig sam. Tako!*
Listi so ugovarjali, ‘kričali, da prav nič ne vidijo in da je veter malo pijan od morskih trav in morskih pen in da ima najbrž privide. Zaletavali so se vanj, divje jezikali, sikali prav nesramne Obtožbe in ga obmetavali z vzdevki, kot na primer: domišljavec, čudočudnik, pri smoduh, tulež in ropotač.
Veter pa se je takrat razjezil, zamahnil je z deseterimi peresi in naredil je tak piš, da je v trenutku odpihnilo vse liste. In ko so te male spake letele po zraku ih proti reki, so še vedno kričale, se napihovale in kar se da grdo zmerjale.
• Veter tulež! Veter bulež! Skripalunc! Lažižur!*
In bolj kot jih je odnašalo, šibkejši so bili njihovi glasovi in ko so listi popadali v reko, so kriki klokotajo utihnili drug za drugim.
V tišini, ki je nastala po divjem maščevanju razjarjenega vetra, se je zaslišal z one strani reke zategel lajež. Prihajal je bliže, se krepil, naraščal.
In prikazal se je Marinič, za njim pa je bevskalo neko ščene, skakalo okoli njega sem in tja in mu nikakor ni dalo miru. Večni popotnik pa očitno ni bil
ravno v bistrem stanju, kajti psa ni ne slišal in ne videl, pa tudi sumljivo se je opotekal in jadral zdaj na to, zdaj na ono stran. Pri tem pa si je pel:
«Korci so ob norca,
Banja /e pa Jania, pila gor ga spila, •
Topič je pa Popič!
Pred mostom se je ustavil in je vprašal samega sebe: «Ti, poslušaj! Kaj praviš, bova prišla srečno na drugo stran? Kaj pa, če zajadrava tja dol? Proti temnim globočinam hladnega srca? No ja. mislim pa, da bova srečno čez prišla. Takole se primi, zdaj stopi, prestopi ... hopla ...» «He|, Boškinl Hej, Marinič!* se je tedaj zaslišalo s te strani reke. Zagledali so ga težaki, ki so pod vasjo, na položnem pobočju hriba, razkopavali zemljo in jo pripravljali za mlad vinograd.
•Pazi! Voda je hladna! Drži se!» so kričali in mu mahali ter trepetali zanj, kajti videli so, da je precej, skoraj preveč plavajoč.
Ampak Marinič se je srečno prekobalU čez brv In se je režal gor,, proti njim.
• Pridi lesi Hodi les!* so mu prigovarjali in obetali so ši zabave in počitka, čeprav še ni nastopil čas zanj. Popustili so motike in krampe ter se zbrali okrog njega. Spraševali so ga stotere neumnosti, Marinič pa je mirno odgovarjal, kot da bi bil pred komisijo. Čudili so se, kajti mislili so, da je pijan na mrtvo in da ne bo spravil nobene pametne iz sebe.
Djovani iz Koštabone ga je drezal.
•Povej, Marinič, kakšno bo vreme letos in prihodnja
leta»l
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
Ikoi, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 4872 (4 linije)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo t — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
9. junija 1981
Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 sADITi DZS 61000 Ljubljani Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., vlš. 43 rrimj
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsko krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali. upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
, tzd.i.LJzTT sssgrsii
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^Trst 2aiožnikov fieg
S0NDAZE SPECIALIZIRANIH AGENCIJ NAPOVEDUJEJO PORAZ DESNICE
FRANCOSKI LEVICI SE OBETA IZDATNA ZMAGA NA SKORAJŠNJIH PARLAMENTARNIH VOLITVAH
Člani vlade in predstavniki levice so po Mitterrandovi zmagi postali zelo popularni
TRŽAŠKI DNEVNIK
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARIZ — Nova »republika profesorjev* je stara že tri tedne, do prvega kroga skupščinskih volitev manjka samo še nekaj dni, toda javnost se trenutno bolj zagreva za binkoštne konjske dirke in čez-atlantsko regato kot za mitinge kandidatov. Politično mrtvilo je nemara res pripisovati «milosti polnemu stanju*, ki ga je pred izvolitvijo napovedoval Mitterrand: socialistična stranka je na valovih ljudskega zanosa v jadra prestregla tako ugodne vetrove, da ji poslednje sondaže (ta teden so znova prepovedane) obetajo absolutno večino v parlamentu.
Domislica o «republiki profesorjev* ni izvita iz trts: od 43 članov nove vlade je kar 15 iz prosvetnih vrst (nekaj visokošolskih predavateljev, ščepec srednješolskih profe-
sorjev, učitelji in celo bivši generalni sekretar prosvetnega sindikata, povrhu pa je tudi premier Mauroy svoj čas stal na katedru). Toda ta nenavadna sestava kabineta še ne pomeni, da se je po obdobju tehnokratov začelo obdobje šolnikov: 23 članov vlade je bilo tudi županov, 6 jih je predsedovalo regionalnim svetom in kar 34 je nosilcev poslanskih mandatov (v narodni skupščini, v senatu, v evropskem parlamentu). In ker jih je osem prišlo iz elitne ENA, nacionalne administrativne šole, in ker ni v socialistični vladi ne delavca ne uslužbenca, »kontinuiteta* s prejšnjim režimom sploh ni prekinjena.
Predsednik Mitterrand, ki je v nedeljo v razpeti srajci in s palico v roki že trideset let zapored poromal na izletniško točko v bližini burgunskega ognjišča svojih pred-
nikov, je namignil, da bo vladni kabinet po pričakovani zmagi na skupščinskih volitvah doživel le manjše »lepotne popravke*. Glede vključitve komunistov je v nedeljo obširneje spregovoril premier Mauroy: «V zadnjih letih je KPF namenoma poudarjala le to, kar nas ločuje, in sicer tako močno, da je zabrisala stične točke. Danes sprejema povsem nasprotno stališče. Bodimo realisti, sestavimo hladno bilanco vsega, kar nas združuje in kar nas ločuje ... Po volitvah bomo to vprašanje še globlje proučili. To bomo storili v luči rezultatov, pa tudi med podrobno razpravo z voditelji komunistične partije. Vsaka vlada ima lahko samo eno politiko. Povrhu mora njene člane povezovati solidarnost. In ta solidarnost ne sme biti efemerna. Komuniste prijateljsko opozarjam: če se bomo zaveza-
STRAHOVITA ŽELEZNIŠKA NESREČA V INDIJI
Natrpan potniški vlak v reko Pogrešajo najmanj 2.000 oseb
Doslej izvlekli le 70 trupel - Deroča voda ovira reševalce
NE\V DELHI - Nedeljska strahovita železniška nesreča v Indiji je po vsej verjetnosti najhujša, kar jih pomnijo v zgodovini kopnega prometa. Po še nepotrjenih vesteh, naj bi na krovu sedmih vagonov, ki so z mostu zleteli v reko Kosi v bližini mesta Mansija v deželi Bigar, potovalo najmanj 2.000 potnikov. Doslej so reševalci, pripadniki vojske in civilni potapljači, rešili gotove smrti le 77 oseb. medtem ko je uradno število mrtvih zaenkrat »le* 70, vse ostale pa pogrešajo. Poročevalci trdijo, da ni dejansko nobenih možnosti, da bi reševalcem uspelo sploh še koga živega izvleči iz vode. Njihovo delo krepko ovira narasla reka, ki je dobesedno «pogoltnila* pet vagonov, enega pa je deroča voda odvedla kakih petsto metrov daleč od prizorišča velike tragedije. Na mostu, ob robu prepada, visijo še lokomotiva in dva vagona, Očividci in preživeli govorijo o srhljivih in strahovitih prizorih. Vlak bi praviloma moral peljati le 500 potnikov, v resnici pa je bil natrpan do poslednjega kotička, da je moralo več ljudi potovati na strehi, kar je sicer za indijske razmere povsem običajno, saj je vlak najbolj razširjeno prevozno sredstvo v tej državi. Razen tega je spomlad obdobje hindujskih porok, ko cele družine potujejo širom po državi, da ,bi prisostvovale svatbam sorodnikov in prijateljev. Železniške oblasti so sporočile, da je bilo na ponesrečenem vlaku takih skupin najmanj štiri, od teh je ena štela okoli T50 oseb.
če si razsežnosti tragedije vsakdo bolj ali manj lahko zamišlja, pa je dinamika nesreče še vedno precej skrivnostna. Oblasti trdijo, da je iztiritev vlaka povzročil strahovit orkan. Dnevnik «Indian Exspress» poroča, da je veter dobesedno dvignil vagone, kot da bi bili igrača. So pa tudi tisti, ki domnevajo, da je nesrečo, vsaj posredno, povzročil verski fanatizem. Eden med preživelimi potniki je namreč izjavil, da je strojevodja pritisnil na zavore. da ne bi povozil kravo, ki se je pasla na tračnicah. Nenadno zmanjšanje hitrosti naj bi nato, skupno z vetrom pognalo vlak s tira v vodo. Kot znano je miroljubni prežvekovalec v Indiji predmet čaščenja, njegovo meso pa »sveto* in zato neužitno, kar povzroča oblastem precej prehrambenih problemov.
*
li
j
Prevrnjeni vagon indijske železniške dražbe
(Telefoto AP)
OB 35. OBLETNICI PROGLASITVE REPUBLIKE
TPPZ P. Tomažič gostoval v Majanu
VIDEM — Petintridesetletnico proglasitve italijanske republike so proslavili tudi tam v Furlaniji- Julijski krajini, kjer je potres leta 1976 prizadejal strahovite rane tako človeškemu kot gmotnemu tkivu od vselej prizadevne in delovne skupnosti. V mislih imamo Majano, eno najbolj opustošenih občin, ki šteje danes 5.600 duš in ki si še vedno ni zacelila vseh ran.
Občinska uprava, v kateri sodelujejo KP1, PSI in PSDI, je v podkrepitev volje, da se republika temeljiteje zaščiti pred onimi, ki so ji vsa ta desetletja stregli po demokratičnih temeljih, zakoličenih v odporniškem gibanju, zaokrožila praznovanje s slavnostnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pitiko Tomažič v soboto zvečer. Ansambel sta v imenu občinske uprave pozdravila podžupan I. De Monte ter odbornik za zdravstvo C. Furlan.
Zbor je med drugim izvajal Bilečanko, Vsi v partizane, Un vessillo in alto sventola, rusko Salavi, Sa kraj Bosne, črnsko duhovno Črni - beli, Kjudrovo 1, in II. Prekomorska brigada, skladbi posvečeni francoskim maquisom, La brigata Garibaldi, posvetilo poveljniku nemških prostovoljcev v španski državljanski vojni Telmannu, delavsko Inno dei la-voratori pa še Internacionalo, med katero je dvorana vstala pokonci in tako poudarila, da hočejo krajani pošteno delati tako za družbeno blagostanje kot in še predvsem za demokracijo v socialni pravičnosti.
Ko je tržaški ansambel po zakuski zapel v slovo, smo v očeh gostiteljev zaznali poleg navdušenja še ganotje pa tudi zavest, da so prisluhnili nečemu, kar ni vsakdanje in kar jih more le še utrditi v zavesti, da se boj nadaljuje, (dg)
»iiiliiiiiiiiiiiiitmiiiimniiiiiiimilimHiiimHiiltiimiiiiiiiiiniiiiniiiMiiiMUiiiMiiliiiiHiiiiiiiiiiinnmiHHiiiiiiHiniilimiiliiiiiliiiiiniilHiiHiiiiiliinnilliniiiiiiml
PRIREDITEV BO TRAJALA OD 15. DO 20. JUNIJA
PRIHODNJI TEDEN ZAČETEK DRUGIH KOPRSKIH SREČANJ
KOPER — Organizatorji Koprskih srečanj so včeraj dopoldne organizirali tiskovno konferenco, na kateri so seznanili predstavnike tiska, radia in televizije o pomenu te prireditve, ki bo letos že drugič na sporedu.
V uvodni besedi je predstavnik or-ganizaci iškega odbora Giovanni Mi-glioranza poudaril, da je zamisel koprskih srečanj stara več let in da so jo prvič z uspehom uresničili lani v decembru, letos pa so se odločili za drugo srečanje z raznimi novostmi. Prireditev bo postala tradicionalna. njen osnovni namen pa je seznanjati širšo javnost z dejavnostjo, ustvarjalnostjo in problematiko italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji še bolj približati to problematiko sonarodnjakom
Na tiskovni konferenci smo zvedeli, da bo glavna novost letošnjih sre-
čanj vključitev v kulturne spdrede kulturnih in umetniških skupin večinskega naroda, narodnostnih skupnosti iz drugih republik in skupin in posameznikov iz zamejstva. Ta ko bodo razen kulturnih ustanov in skupin italijanske narodnostne skupnosti iz Hrvatske in Slovenije nastopili še kulturno društvo Karol Pahor iz Pirana, ansambli Prizma in Boomerang, zbor Obala iz Kopra, folklorna skupina Angia iz Milj, partizanski pevski zbor iz Trsta, moderator Dario Diviacchi in kant-avtor Gino D’Eliso iz Trsta in ukrajinska in italijanska folklorna skupina iz Prnjavorja (Bosna in Hercegovina).
Prireditve v okviru Koprskih srečanj se bodo začele v ponedeljek. 15. junija (uradna otvoritev bo ob 20. uri na Titovem trgu v Kopru), končala pa se bodo v soboto, 20.
junija, ob 20. uri na Titovem trgu z nastopom glasbene, dramske in druge prireditve, razstave, športi srečanja itd. Posebej pa naj omenimo srečanje vseh redakcij sred štev javnega obveščanja italijanske narodnosti v Jugoslaviji, ki bo v Kopru, 15. junija, ob 10.30. Na tem srečanju se bodo pogovorili o vsebini, oblikah in učinkovitosti vseh sredstev javnega obveščanja italijanske narodnostne skupnosti, govorili pa bodo tudi o tem, kako sredstva množičnega informiranja večinskega naroda obveščajo večinski narod o ustvarjalnosti in o problematik' narodnostne skupnosti.
Druga koprska srečanja bodo organizirali Skupnost Italijanov in SIS Za kulturo in izobraževanje pripadnikov italijanske narodnosti v Kopru ob sodelovanju Zveze kulturnih organizacij iz Kopra. L. O.
li v skupni akciji, tedaj tega ne bomo storili samo za nekaj dni oziroma za nekaj tednov . . .»
Člani vlade in nasploh vsi politiki levičarskih formacij so čez noč postali, kot kažejo barometri ustanov za preučevanje javnega mnenja, izredno popularni. Mauro-yeve «delnice» so na primer od a-prilskih 42 točk poskočile na 74, Rocardove s 57 na 73, Jospinove z 21 na 51, in celo Georges Marchais je za pet točk popravil nizkih 24 odstotkov »javnega zaupanja*. Desničarski kurzi seveda padajo: Chirac 37 (aprila 43), Barre 20 (27), Peyrefitte 18 (23). Giscard je poglavje zase: »kotira* samo še pri 33 odstotkih, privržencem je poslal okrožnico, v kateri napoveduje, da jim bo kmalu naznanil «navodila na nadaljnjo akcijo*, toda glasnejše so govorice, da namerava odriniti na oddih na Irsko (kar bi bilo simbolično izzivalno dejanje, saj si je bil Irsko izbral za «kraj pregnanstva* dezavuirani De Gaulle).
Vendar se moremo vprašati, ali ni zasuk javnega mnenja vse preveč le posledica avtoritete, ki jo uživa vsak francoski predsednik. Samega Mitterranda se upajo lotevati zgolj skrajnodesničarski komentatorji, medtem ko med opozicijskimi politiki prevladuje spoštovanje legitimnosti državnega poglavarja, ki ga je izvolilo vse ljudstvo.
Narobe nista ne vlada ne socialistična stranka na varnem pred strupenimi puščicami. Neumorno jih izstreljuje zlasti Jacques Chirac, čigar najeti reaktivec mystere 20 obrede na dan po pet mest in še več: miting se vrsti za mitingom, z obrabljenimi parolami o »spremembi brez tveganja*, o nuji, naj Francozi z izvolitvijo desničarskega parlamenta poskrbijo za »varovalko*, ki bo Mitterrandu preprečila izvajanje «so-cialkomunističnih ekscesov*.
V novi vladi je poslej resor za »prosti čas». Chirac: «Ni jim dovolj, da vas nadzorujejo na delovnem mestu, zdaj bi bili radi še gospodarji vaše zabave ...» Novost je tudi »pomorsko ministrstvo*. Chirac Bretoncem'!’ -/pomorski "minister vas bo vrgel v vodo, v rožnato vodico s socialistično etiketo . ..» Roger Chi-naud, drugi vitez poražene desnice, je v tem govorniškem tekmovanju, ki je za francoske politične razmere izjemno pomembno, kajti lepo zasukane besede pogosto preglasijo klic idej, splovil uspešnico «Boli me Francija!* Odgovoril mu je sam prvi sekretar socialistične stranke Lio-nel Jospin, in uporabiti je moral kajpada enako orožje: »Monsieur Chinaud je govoril o Franciji, kot sicer govorimo o prostati ali mehurju. Ko bi bil vsaj rekel, da ga boli srce, toda v resnici ga boli zamera ...»
Zadnje sondaže levici zato nemara obetajo prelahko zmago in izid utegne biti veliko tesnejši. Vrsta anket socialistični stranki napoveduje celo absolutno večino v parlamentu, kar bi bil izjeme.! izid. saj je bila bourbonska palača v francoski zgodovini doslej le dvakrat izrazito e-nobarvna (za časa De Gaulla in v preišnjem stoletju). Verjetnejša je možnost, da si bodo socialisti usodnih 248 sedežev priborili skupaj z levimi radikali, kar bi jim omogočilo, da vlado sestavijo brez komunistov. Toda niti ta varianta ni trdna in anketam nasploh ni preveč verjeti, saj merijo moč splošnih tokov v deželi, medtem ko so skupščinske volitve v resnici razbite na 491 «mini volitev*, s tisoč in eno krajevno posebnostjo ter osebnim vplivom posameznih lokalnih veljakov. V 18. pariškem arondismaju, denimo, ki je nemara najbolj »proletarska* četrt presto'nice, povrhu pa v niej prebiva visok odstotek temnopoltih družin, že leta glasujejo za kandidata desnice — podobno kot pariški taksisti, ker jim župan Chirac pač začrtal posebne prometne pasove (poslej bo nemara drugače. karti šef ene od taksistovskih družb sedi v Mauroyevem kabinetu).
Začasna vlada medtem ukrepa, kot da nad matignonsko palačo ne bi visel Damoklejev meč nedeljskih volitev. V sredo bo sprejela nove pomembne dekrete, tokrat v prid boja proti brezposelnosti, najtežje dediščine Giscardovega mandata.
VILKO NOVAK
BENEŠKI DNEVNIK
Seja odbora SKGZ za izobraževanje
ČEDAD — V prostorih krožka «Ivan Trinko* sta se sestala odbor za izobraževanje pri SKGZ in svet inštituta za slovensko izobraževanje, da bi dokončno izoblikovala poročilo za včerajšnje zasedanje izvršnega odbora SKGZ. Na dnevnem redu razprave so bile seveda težave pri krepitvi in razširitvi tečajev slovenščine. Zavzeli so se tudi za objavo diplomskih nalog Laure Bergnaeh in Diane Sdranlig Odbor in inštitut sta tudi imenovala svoje zastopnike za četrt kovo generalno skupščino, hkrati pa se je razvila razprava tudi o bodočem delovanju slovenskih ustanov v videmski pok rodni Na seji so tudi ostro kritizirali zadržanje v deželnem svetu glede vprašanja o globalni zaščiti manjšin, še posebej slovenske.
Predstavniki sarajevskega «Oslobodjenja» pri nas
V	nedeljo praznik Skupnosti-družine na Opčinah
V	nedeljo se je v «naselju» Skupi nosti-družine na Opčinah nadaljeval dvodnevni praznik, ki so ga priredili člani skupnosti. Prazno-: vanje se je vršilo ves dan in to z bogatim športnim ia kulturnim sporedom. Ob 10.30 je bila na igrišču prosvetnega doma na Opčinah košarkarska tekma med dvema skupinama paraplegikov iz Ljubljane. Tekma je bila izredno zanimiva in košarkaši so pokazali veliko spretnost v igranju, pa čeprav morajo biti na vozičkih. Skratka, gledalci so ostali ob gledanju igre pre-> senečeni.
Ob 12. uri .je bila na istem mestu dvojezična maša, v popoldanskih urah pa so nastopili ricmanj-ska godba na pihala, pevski zbor Alabarda in pevski zbor Tabor z Opčin. Kulturnemu programu ,ie sledila prosta zabava. Delovali so kioski, prisotni so lahko zaplesali, skratka, praznik je uspel in tudi to zaradi pomoči Opencev, ki so od vedno s konkretnim delom in pomočjo ob strani Skupnosti družina.
• Danes, 9. junija, ob 20.30 se na sedežu v Ul. Battisti 14. sestane rajonski svet za novo mesto.
Včeraj je dopotovala na obisk k Primorskemu dnevniku delegacija Qslobodjenja, se pravi največje založniške hiše Bosne in Hercegovine, ki izdaja, poleg istoimenskega dnevnika, še kakih petnajst drugih periodičnih publikacij. Obisk spada v okvir sodelovanja med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji ter republiko BiH, ki je bilo začrtano med obiskom delegacije Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Sarajevo lansko jesen, konkretiziralo pa ob obisku predstavnikov SZDL BiH v naši deželi prejšnji teden.
Delegacija iz Sarajeva, ki jo vodi glavni in odgovorni urednik Oslo-bodjenja Ljubiša Jakšič, je imela včeraj zjutraj v prostorih našega u-redništva prvo srečanje s predstavniki manjšine, na katerem je dobila splošno informacijo o položaju v I-taliji in v deželi ter podrobno informacijo o boju Slovencev v Italiji za globalno zaščito ter o njihovih prizadevanjih na gospodarskem področju. Popoldne pa so sledili ločeni razgovori o sodelovanju med uredništvoma Oslobodjenja in Primorskega dnevnika ter med obema založniškima hišama, še posebno v pričakovanju zimskih, olimpijskih i-ger v Sarajevu. Gostje iz Sarajeva so vmes obiskali še .dolinsko in zgoniško občino, danes pa se bodo podali v Gorico in nato v Čedad.
Na sliki: pogovori v našem uredništvu.
Proslava
ob spomeniku padlim pri Korošcih
V	nedeljo pod večer je bila pri Korošcih v Miljskih hribih slovesnost ob sedmi obletnici postavitve spomenika padlim za svobodo. Priložnostnemu nastopu domače godbe in mešanega pevskega zbora Jadran, ki deluje v sklopu Društva Slovencev miljske občine, je sledilo polaganje vencev, zatem pa sta spregovorila župan Willer Bordon ter slovenski odbornik Jurij Vodopivec.
Govornika sta podala prerez polpretekle zgodovine, ki jo označujeta nastanek protifašističnih enot in za njim še odprtje premnogih grobov in odkritje prav tako premnogih pomnikov. Nekdanji boj sta navezala na potrebo k največji čuječnosti demokratov. Italijanov in Slovencev, zoper naraščajoče se pojave prevratništva celo v vrhovih same države, ter pozvala k najglobljemu sodelovanju; to je pač današnja oblika boja proti fašizmu.
V	prostorih generalnega vladnega komisariata so te dni pregledali statistične podatke o osebnem prometu čez posamezne mejne pre hode med Italijo in Jugoslavijo na Tržaškem. Hkrati s tem so pregledali tudi obstoječe tehnične naprave in vzeli v pretres izboljšave, ki bi bile potrebne za nadaljnji nemo-
PO SKLEPU ZAH0PN0KRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA
Bivše begunsko taborišče na Proseku je treba nameniti za športne objekte
V soboto se je na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki je imel na dnevnem redu predvsem vrsto sklepov upravnega značaja. Najprej je svet sprejel odstop svetovalke Tretjak (KPI), mesto katere je sedaj prevzela druga neizvoljena na komunistični listi Zorka Kopun. Na predlog predsednika Štoke so nato svetovalci soglasno o-dobrili dovoljenje za uporabo zemljišča na kriškem «Klancu», na katerem bo 26., 27. in 28. junija zadruga Kriški breg v sodelovanju z vaškimi organizacijami priredila že tradicionalno razstavo in pokušnjo domačih vin.
Na dnevnem redu je bila nato razprava o vprašanju športnih objektov v rajonu ter specifično o potrebi po telovadnici na tem področju, to je o vprašanju, ki je že vrsto let na dnevnem redu tako občinskega kot rajonskega sveta. Za-hodnokraški svet je pred kratkim naslovil pristojnemu občinskemu od-borništvu predlog, da bi telovadni-
co zgradili na proseški Rovni, kar pa ni uresničljivo, saj je večji del tistega zemljišča v zgoniški občini. Regulacijski načrt pa predvideva točno določena področja in zemljišča, ki jih bo treba izkoristiti za krajevne športne naprave. Za področje Kontovela, Proseka in Križa določa regulacijski načrt zemljišče bivšega begunskega naselja pri Božjem polju, ob pokrajinski cesti med Prosekom in Križem. Po krajši razpravi je svet soglasno sklenil podpreti to rešitev, ki obvezuje občinsko upravo ter ji ne dovoljuje, da bi tisto zemljišče uporabila v namene, ki s krajevnim športnim razvojen),. ijifflajo, ,pjč,. opravka.
Zatem je svet razpravljal o uporabi občinskih rekreatorijev za ljudske praznike ter o delovanju poletnih centrov. Ob tem je imenoval komisijo, ki bo skupno z zdravstvenimi delavci sklepala o prošnjah za sprejem otrok v te centre in ki jo sestavljajo svetovalci Stefani (KD), Sedmak (SSk) in Menucci (KPI).
uiMmiiiiinmmimMnitiifmnmnitiiMtimMmifimttitmiMiMiiiiiiiiuaiiuiiiBiiiviiMiiiiiiMMHmuimiiiiiiii
S PETKOVEM SESTANKU
Politična stališča tajništva devinsko-nabrežinske sekcije SSk
V petek se je sestalo tajništvo de- j venske skupnosti, da ščiti interese vinsko - nabrfežinske sekcije SSk in | domačega prebivalstva in da se zavre taka gradbena dejavnost! ki ni
V	Dolini podelili Prežihove bralne značke
V	soboto popoldne je bila na dolinski osnovni šoli Prežihov Voranc zaključna šolska prireditev in slovesna podelitev Prežihovih bralnih značk. Učenci so se na prireditev vestno in marljivo pripravljali in
razpravljalo o političnem položaju v občini ter o nedavnem atentatu na sekcijski sedež. Poleg članov sek-cijskega tajništva je na seji prisostvoval pokrajinski podtajnik dr. Dolhar. Tajništvo SSk je ostro obsodilo nedavni fašistični atentat na sedeže demokratičnih občinskih strank in ugotovilo, da je do tega prišlo, ker še vedno marsikoga moti samo slovenski napis na vhodnih vratih, ki so jih skušali zažgati. SSk poziva vso demokratično javnost, da ne naseda provokacijam in poziva odgovorne organe, da čim prej izsledijo in zgledno kaznujejo krivce.
Dr. Dolhar je nato poročal o nedavnem sestanku na nokrajinski ravni rned strankami KPI. PSI in SSk in nakazal nekatere nove predloge strank, ki sedaj upravljajo občino Sklenjeno je bito, da se bo tajništvo udeležilo nadaljnjih razgovorov potem ko bo izdelan predlog morebitnega skupnega programa. Še enkrat je bila poudarjena volja Slo-
ten razvoj prometa.
IIIIMIIIIIIIIIIIttllHIIIIIIIIIItllllltllllHMtltlllllllllHIimillllMIIIHIlMtlHHMItlltllllMIlItHIHIIIIIIIlUlIflllllllllll
S PESTRIM KULTURNIM SPOREDOM
Mladina od Domja in Krnenke priredila tradicionalno šagro
Prisotna je bila tudi delegacija zbora- iz Zagorja ob Savi, ki je pobraten z domjenskim zborom
Na Krmpnko je padla soparna nedeljska popoldanska vročina, toda v gaju, kjer se je odvijala tradicionalna šagra, se je iz ure v uro nabiralo vedno več ljudi. Nekateri so posedli v prijetno senco, drugi so se zadrževali v bližini kioska, od koder se je valil vabljiv vonj jedi na žaru in »pomfrija*. spet drugi pa so pričakovali, da se prične kulturni program z uvodnim koncertom ansambla Lojzeta Hledeta iz Šte-verjana.
Pozno popoldne jp v goste prispela tudi delegacija zbora Loški glas iz Zagorja ob Savi, ki je pobraten z domjenskim- zborom Fran Venturini. Srečanje med pobratimi je bilo kot vselej toplo in prisrčno. Ko so pod večer zadoneli zvoki poznanega ansambla, je trato
napolnila že velika množica gostov od vsepovsod. Nato so zapeli zbori. Prvi je .zapel zbor Fran Venturini pod vodstvom Iva Tavčarja, predstavnik društva Venturini Peter Kr-mec pa je gostom iz Slovenije poklonil v spomin plaketo, ki simbolizira Rižarno. Nato sta se na odru zvrstila šp mešani zbor Slovenec iz Boršta, ki ga vodi Drago Petaros in moški zbor Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Kulturni program je nato zaključil ansambel Lojzeta Hledeta.
Šagra, ki jo je priredila mladina od Domja in s Krmenke v sodelovanju s KD Fran Venturini se je u-spešno zaključila sinoči. Vse tri • večere je obiskovalce zabaval ansambel Pomlad.
(ris)
v skladu z interesi domačinov ter z ohranitvijo sedanjega etničnega ravnovesja.
Sekcijski tajnik Ivan Brecelj je nato poročal o nedavnih ustanovnih sestankih odborov krajevnih skupnosti. Tajništvo je ugotovilo, da KD do danes še ni imenovala svojih predstavnikov v ta upravna telesa. Obžalovalo je, da so se omenjeni odbori sestali šele leto po upravnih volitvah in sicer neposredno pred glasovanjem p občinskem proraču nu, po čemer bi se dalo sklepati, da išče sedanja manjšinska uprava opore v krajevnih skupnostih, da bi se mogla še naprej obdržati na vodstvu občine. SSk odklanja take postopke in jemlje na znanje, da so bili vsi predsedniki izvoljeni iz vrst KPI in PSI. ne da bi sploh iskali kakršenkoli dialog z ostalimi demokratičnimi strankami v občinskem svetu, kaj šele, da bi upoštevali mnenje krajevnega prebivalstva. Tajništvo SSk jemlje tako zadržanje na znanje in obžaluje, da se skuša zmanjševati pomen teh de mokratičnih teles, ki so nastala zgolj zato, da bi lahko prebivalstvo direktno posredovalo svoje zahteve občinski upravi. Končno je bilo sklenjeno, da bo sekcija sklicala širši sestanek s'člani in somišljeniki ne-_ posredno pred glasovanjem o prora-i čunu. oziroma če pride do kakega novega predloga, ki bi nakazoval možnost nove občinske uprave.
«Au(ovic Venete» na novem sedežu
Družba Autovie Venete, ki je zgradila in ki uprnvlja avto cesto Trst -Videm - Benetke, se je v soboto Vselila v nove prostore v Ul. Fabio Severo štev. 50. Ustrezne slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi deželni odbornik za promet Rinaldi. Predsednik družbe Romano je ob tej priložnosti naglasil, da bo Autovie Venete v kratkem zgradila poseben režijski center v Palmanovi. Družba sedaj gradi avto cesto Videm - Karnlja - Trbiž ter se ukvarja z načrtovanjem raznih drugih iavnih del s Dodročja prometa. Med druffimi projekti .je predsednik o-menil povezavo med nrehodom pri Solkanu in mostom IX avgusta v Gorici in bodoči terminal za. tra jekte v tržaškem pristanišču.
V industriji primanjkuje kvalificirane delovne sile
Deželna zveza pokrajinskih združenj gialih in srednjih industrij je včeraj sklicala v nekem tržaškem hotelu' tiskovno konferenco, da bi opozorila javno mnenje n.- dejstvo, da v zadnjih letih dežela Furlanija - Julijska krajina v gospodarskem razvoju močno zaostaja za drugimi italijanskimi deželami. Na konferenci so bili prisotni predsednik zveze M. Burija, tajnik N. Tomizza in ravnatelji pokrajinskih združenj malih in srednjih industrij iz Vidma, Pordenona in Gorice, manjkali pa so predstavniki ustrezne tržaške organizacije. Prisotni so poudarili, da v naši deželi primanjkuje kvalificirane delovne sile, kar se čuti zlasti v industrijskih dejavnostih. Tudi finančna sredstva, ki jih dežela namenja razvoju gospodarstva, se prepogosto uporabljajo tako, da ne rodijo največjega možnega učinka. Zaradi tega bi bilo treba poskrbeti za izrazitejšo kvalifikacijo mlade delovne sile z o-krepitvijo sistema strokovnih šol, pregledati načrte deželne uprave za razvoj gospodarskih dejavnosti in predvsem spremeniti zakonske norme, ki se nanašajo na poslovanje dopolnilne blagajne. Po mnenju deželne zveze malih in srednjih indu-stri.icev naj bi delavci lahko o-stajali v dopolninli blagajni največ po tri mesece, nakar naj bi se sprožil mehanizem »mobilnosti* v okviru katerega naj bi bilo mogoče »priklicati* na prazna delovna mesta v drugih o-biatih kvalificirano delovno silo, ki sicer ostaia nezkoriščena v dopolnilni blagajni tudi po več mesecev ali cel» po nekaj let. kakor so pokazali tudi nedavni dogodki tudi na Tržaškem.
tudi izpeljali so jo ljubko in duhovito. tako da so številni starši zadovoljni odhajali s prireditvenega prostora, polni laskavih besed tud* za požrtvovalne učitelje, ki so Pri' reditev pripravili. Uvodna točka J* bila prepuščena otrokom iz otroški' ga vrtca, ki so prisrčno recitiral' in peli. Nato je nastopil pevski zbor osnovne šole Prežihov Voranc, ki je pod vodstvom Anarože Slavec koraižno zapel pet pesmi. Na h®r‘ moniko je spremljala učiteljica Vlasta Derganc.
Nato je sledila podelitev bralnih značk. Letos je učencem podelil zaslužena priznanja domačin Boris Pangerc, ki je uvodoma povedal nekaj misli o ustvarjanju in otrokom čestital za dosežene uspehe. Po fl<> delitvi Cicibanove, bronaste, srP)’r* ne in zlate Prežihove bralne zna1*' pa so učenci Igor, Aleks in San recitirali Pangerčevo pesem Uti o-ška Balada.
Sledile so Se druge recitacj.’®* folklorni plesi in šaljivi prizorčki. Na koncu pa so mladi umetniki zapeli znano pesem Jugoslavijo in. tem tudi meti šolsko prireditvijo P častili 40-letnico Osvobodilne fronte, v kateri so se borili njihov) deo-ki in babice. Omeniti moramo s • da so otroci pripravili lepo in zai mivo razstavo ročnih del,