NOVO MESTO, 14. 5.1980 LETO X.	ŠT. 7
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO

WMMM
Tako kot po vsej domovini, so ob letošnjem pr^niku dela tudi v vseh naših temeljnih organizacijah združenega dela potekale svečanosti ki so oznanjale ponos ob naših delovnih uspehih, srečo, kije rastla v teh petintridesetih letih svobode, zanos, ki vodi naše delovne ljudi v bodočnost. Vendar je vse nas hkrati objela velika zaskrbljenost ob bolezni našega dragega predsednika Koso se zbrali delavci TOZD TIP — TOP, Delte, Temenice, Libne, Zale ali pa novomeški del Laboda, povsod je potekalo praznovanje svečano, dostojanstveno in hkrati zaskrbljeno. Ob pesmi in recitacijah smo začutili enotnost in toplo bližino vseh nas in vseh delovnih ljudi sploh. Prav gotovo niso stopile solze ponosa in skrbi hkrati v oči samo delavkam v novomeškem delu Laboda, ko so prisluhnile pesmi Jugoslavija (zapele so jo mladinke in vojaki iz garnizije Milan Majcen), pač pa so ti isti občutki ob prazniku dela na-' vdali vse delavce Laboda, vso Jugpslavijo in ves delavni in svobodomiselni svet.
£*******-^*****'*«*-M«*«**«-l^*«*-»^««***«««*«*««
i
I
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
maj,
mesec mladosti
Vsa leta nazaj so mladi v vsej svobodni domovini v maju - mesecu mladosti, z veseljem in ponosom razširjali svoje akcije in skupaj s štafeto, v kateri so bile zbrane najlepše želje za našega ljubljenega tovariša Tita, prinašali vesti o svojih uspehih in načrtih.
Letos se je pot Titove štafete končala mnogo prezgodaj, veliko pred 25. majem. Želja, da bi se oddožili tovarišu Titu pa je v vseh nas sedaj še toliko večja. Še bolj kot sicer slišimo njegove napotke za delo in učenje, še več hočemo narediti. Tako bo letošnji mesec mladosti in z njim tudi celo leto delavno in še več — mladi so rekli — udarniško. Kajti vsi se zavedamo, da bomo le z delom lahko dokazali, da smo vredni takega prijatelja in učitelja, kot nam je bi! tovariš Tito.
♦♦♦♦♦■k****************************************
Ob prihodu Titove štafete v Novo mesto so v spremstvu tekli tudi naši mladinci Nežka Godler, Franci Košak in Jožica Šuštaršič. Lokalno štafeto pa so spremljale Pavla Kralj, Jožica Kavšek, Slavica Vipavec in Mira Vovko.
Nepregledne množice ljudi so spremljale poti štafete mladosti, v kateri so tekle našemu dragemu predsedniku naproti najlepše želje. Odslej bo štafetna palica shranjena v muzeju „25. maj", v neposredni bližini zadnjega počivališča tovariša Tita.
po začrtani poti
Letos je neto fakturirana realizacija še toliko bolj zanimiv podatek kot kdajkoli doslej, kajti izpopolnjevanje resolucij-skih obvez o rasti dohodka in temu primerno osebnih dohodkov, ni možno brez ustreznega doseganja realizacije na domačem in tujem trgu. Prav zato so vse oči uprte na prodajo in izvoz, ki realizirata proizvode naših TOZD.
Prvi trije, kot tudi štirje meseci, kažejo na 100 % doseganje plana neto fakturirane realizacije pri prodaji (glej tabela 1). Hiter zaključek na podlagi tega bi bila lahko misel, da teče vse v redu, ker posebnih problemov in težav ni bilo. Podrobnejša analiza pa kaže, da bi bila realizacija lahko celo boljša, saj pri programu PŠ še vedno zaostajamo za cca 10 milijonov din, pri čemer je glavni razlog izpad realizacije enobarvnih srajc. V prvih dveh mesecih, kot tudi v decembru in v preteklih letih, smo si vedno napravili zalogo, letos pa nam to ni uspelo, saj smo zaradi večjih izvoznih obvez domači trg enobarvnih srajc malo zapostavili. Res je tudi, da smo v tem času bili težko bitko z dobavitelji, ki so nam enostavno hoteli dvigniti ceno tkanin, kljub temu daje bil a zaključena in tudi prodana po nižjih cenah. Da bi se izognili proizvodnji z izgubo, smo bili prisiljeni glavnega dobavitelj a MTT zamenjati s sodobnejšim Gotcxom, ki je bil pripravljen dobavljati blago po stan ceni, dokler nove nismo vkalkulirali v gotov proizvod. Vsekakor pa je to vplivalo na manjšo realizacijo programa PŠ, saj smo tudi predvideno nadaljnjo kooperacijo v Aštibu predčasno prekinili. Delno pojasnu-jejo izpad realizacije tudi težave pri uvozu, ki so letos najhujše doslej, saj se kljub realiziranemu in preseženemu izvozu, razpoložljivim plačilnim in režij skim pravicam, uvoz ni realiziral zaradi povsem tretjih razlogov, ki so bili izven naših možnosti predvidevanja. Prav letos smo se večkrat ujeli pri ugotavljanju, da tisto, kar smo še danes ocenjevali kot pametno in pravilno, že v naslednjem trenutku izzveni drugače. Kako naj si sicer razlagamo, da ukrep za katerega smo zvedeli koncem aprila in ki nam namesto doseganjih 5 % zadržuje za rezerve 20 %, deviznih prilivov, velja od 1. januarja. Čez noč smo izgubili 5.000.000 plačilnih p ravic in vsi plani, vezani na
Ob razstavi Branka Suhyja smo se radi ustavili ob reliefu, v katerem so zbrani portreti narodnih herojev. Ob spominu na delo in življenje tovariša Tita bodo vedno živi tudi njegovi soborci, ki so svoje življenje in delo darovali svobodi naše domovine.
devizno poslovanje, so postali brez vrednosti.
Izpad pričakovane realizacije pri programu PŠ smo nadomestili z večjo realizacijo domače-gr trga pri vrhnjih oblačilih. Tako je bilo razmerje zasedenosti kapacitet med uvozom in domačim trgom obrnjeno glede na lansko leto.
Pri izvozu ni bistvenih odstopanj od plana tako po višini kot po strukturi, kar pomeni, da smo določene zakasnitve, kijih prenašamo iz prejšnjega leta, upoštevali pri sestavi plana. Prav zato je indeks izvoza v primerjavi z istim obdobjem lani kar 164.
Nevarnost, na katero smo že opozarjali, da bomo zaradi izrednega skoka cen domačih surovin težko realizirali klasični izvoz, se v teh podatkih še ne kažejo, razgovori glede nadaljnjih poslov pa veijetnost tega predvidevanja potrjujejo. Zato bomo lahko zagotovitev surovin po sprejemljivih cenah šteli za velik uspeh.
Ob naštevanju teh težav ne bi smeli pozabiti tudi dejstva, da se upadanje konjuktume potrošnje konfekcije nadaljuje in tudi vreme ni najbolj naklonjena Zato trimesečno oz. štirimesečno doseženo planirano realizacijo ne moremo šteti kot nekaj samoumevnega, ampak lahko na to gledamo kot na uspeh; še posebno ker s cenami, ki nam jih diktirajo cene surovin in naši stroški, nismo med nižjimi temveč obratno.
Poglavje zase, vendar neločljivo povezano z rezultati tega obdobja, pa so napori, ki so jih v ta izid vrkale roke
delavcev v obeh skladiščih. Naredili so zares največ, saj vemo da skladišču v Ljubljani konstantno primanjkuje nekaj delavcev, občasne pomoči iz vseh vetrov pa niso isto kot redna prisotnost na delu. Za skladišče v Novem mestu, ki ga tudi pesti pomanjkanje delavcev, pa je bilo v preteklih štirih mesecih tudi nekaj težav, kijim sami niso bili kos. Pomoč iz TOZD Ločnaje bila zato vselej koristna, posebej pa je pohvale vredna prostovoljna akcija mladine, ki je teden dni v popoldanskem času uspešno pomagala v skladišču.
Prav gotovo smo katero od težav pozabili navesti, predvsem pa niti besedice nismo rekli o kvaliteti, ki tudi ni vedno najboljša Toda tu smo zato, da težave premagujemo. Mogoče nam prav pravilno in pravočasno spoznavanje problemov omogoča, da jih uspešno rešujemo, zato tudi z optimizmom gledamo na drugo četrtletje. Vedno nam mora biti pred očmi, da moramo ponuditi tržišču kvaliteten in dognan izdelek, ki mora priti na trg pravočasno. Ob tem se nam ne bo treba bati da zastavljenih planov ne bi dosegli.
Še nečesa ne bi smeli pozabiti — v zadnjem času večkrat beremo, da so morali tu in tam ustaviti proizvodnjo zaradi pomanjkanja surovin. Nam zaenkrat uspeva zadovoljivo pokriti proizvodnjo, kar je v trenutni situaciji preskrbe s surovinami tudi dejstvo, ki nekaj pove.
Direktor TOZD Commerce: MARJAN VODOPIVEC
sožalne
brzojavke
TELEX firme SEIDENSTIC-KER, ki smo ga prejeli 5 maja 1980 ob 7.30: Spoštovani gospod Petan
V	imenu podjetja SE I-DENSTICKER vam ob smrti vašega državnega in partijskega voditelja maršala Tita izrekamo iskreno sožalje. Želimo, da bi tudi njegovim naslednikom uspelo delati v njegovem duhu v prid svobode in miru.
VVALTER SEIDENCTICKER
TELEX tovarne YUKEN, prejet 6. maja 1980
Delovni organizaciji LABOD in generalnemu direktorju
V	imenu direkcije in v imenu vseh zaposlenih v tovarni Yuken, želim izraziti globoko sožalje ob smrti vašega ljubljenega predsednika Tita, ki pomeni veliko izgu bo.
TELEX firme SACOM iz Švice, poslan 8. maja 1980 Ob tragični smrti vašega predsednika republike tovariša Tita, vam izrekamo naše iskreno in sočustvujoče sožalje.
Direkcija in ostali zaposleni v SACOM sa, PO RT - Švica
KJE IN KAKO BOMO VARČEVALI
stabilizacijski
program
tozd tip - top
Leto 1980 je zadnje leto izvajanja nalog dogovorjenih z resolucijo o izvajanju družbenega plana za obdobje 1976—80. Pod vplivom družbenoekonomskih gibanj v svetu in v Jugoslaviji je razvoj v letu 1979 na nekaterih področjih odstopal od teh začrtanih nalog.
V pogojih gospodarskih gibanj v svetu in v Jugoslaviji, ko se predvideva relativno nizka stopnja gospodarske rasti, bo politika izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980 osredotočena na ustvarjanje pogojev za ekonomsko stabilizacijo, zlasti s spodbujanjem večje produktivnosti, racionalnejšega gospodarjenja in varčevanja na vseh področjih ter doseganje skladnejših razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka in omejevanju vseh oblik porabe v okviru rasti dohodka.
V predvidevanju navedenih pogojev gospodarskega razvoja v letu 1980 je nujno, da smo planske dokumente SKUPNE OSNOVE PLANOV DO „LABOD’ ’ ZA LETO 1980 in GOSPODARSKI PLAN TOZD TIP - TOP LJUBLJANA 1980, uskladili s skupnimi prizadevanji za stabilizacijo in razvoj našega gospodarstva. Tako je program stabilizacijskih ukrepov v TOZD TIP TOP sestavni del gospodarskega plana TOZD TIP TOP ukrepi pa so tudi že vkomponirani v planskih dokumentih, planskih nalogah in izračunih.
SOZALNA BRZOJAVKA FIRME RALPH LOISODER, MUENCHEN
Vodstvo in zaposleni v firmi Ralph izražamo vsem delavcem LABODA najglobje sožalje ob smrti predsednika Tita.
Predsednik Tito je bil vsega spoštovanja vredna osebnost. Pod njegovim vodstvom je postala Jugoslavija pomembna država za vse človeštvo.
RALPH—LOISODER
V nadaljevanju predmetnega programa stabilizacijskih ukrepov v TOZD „T1P - TOP“ za leto 1980 so zbrane in opredeljene naloge in ukrepi, ki nam jih nalaga sedanji trenutek. Zbir teh nalog in ukrepov pomeni program naših stabilizacijskih prizadevanj za leto 1980 in izvajanje teh določil je naša bitka za stabilizacijo s katero se pridružujemo - po naših močeh — stabilizacijskim naporom našega gospodarstva v celoti.
Program stabilizacijskih ukrepov v TOZD TIP — TOP so obravnavale družbenopolitične organizacije TOZD, sprejel pa ga je delavski svet TOZD TIP — TOP.
Tako je povedal direktor TOZD TIP - TOP tovariš Milan Kavčič, da ie bitka za 100 odstotni doseg proizvodnega plana in osebna odgovornost slehernega zaposlenega v TOZD-u najpomembnejša naloga stabilizacijskega programa. Vsi varčevalni ukrepi ne bi zagotovili doseg planiranega dohodka in planiranega ostanka čistega dohodka, v kolikor ne bi uspeli realizirati planirane proizvodnje. Zato je od te naloge še kako odvisen rezultat stabilizacij sKega programa v temeljni organizaciji. Da bi to nalogo lahko izpolnili, je potrebno podčrtati vlogo osebne odgovornosti slehernega člana kolektiva in še posebej vlogo družbenopolitičnih organizacij. Da pa bi bila naloga uspešno izvršena, je potrebno poleg tega uresničiti še sledeče ukrepe:
—	v večji meri izkoristiti delovni čas za efektno delo, omejiti predčasno odhajanje z delovnega mesta, odpraviti zamude pri prihodu na delo in omejiti na najmanjšo možno mero izhode med delom za opravljanje raznih privatnih opravil. (Primer: že 15 minutno predčasno zapuščanje delovnega mesta povzroči manjko 5 delovnih ur mesečno in letno 60 delovnih ur samo pri enem delavcu).
—	izboljšati notranjo organizacijo dela, ker analize izvrševanja proizvodnega plana kažejo na to, da bi se dalo na tem področju prihraniti cca 2 — 4 % delovnega časa, odnosno za takšen odstotek dvigniti doseganje plana.
—	bolniške in ostale izostanke z dela omejiti na najmanjšo možno mero, predvsem pa se boriti, da skupno izostanki z dela ne presežejo plansko zastavljenih limitov.
Vsak odstotek izostankov pod tem limitom (12%) pomeni neposredni doprinos vseh nas
zaposlenih k stabilizaciji. Posebno pa morajo Družbenopolitične organizacije in Službe druž-
benega knjigovodstva analizirati iri oceniti ravnanje posameznikov, ki se poslužujejo bolniškega staleža iz špekulativnih vzrokov.
Va rčevanje z energijo je v sedanjem energetskem trenutku nedvomno ključno vprašanje pri načrtovanju varčevalnih in stabilizacijskih ukrepov. Ogrevanje in proizvajanje tehnološke pare, ki je potrebna pri našem delovnem procesu je na pogon z mazutom in ni možnost preureditve na trda goriva. Z organizacijo dela moramo poskrbeti, da bomo z to dragoceno energijo postopali čim bolj racionalno s tem pa omejili — kar se le da — nadurno delo ali delo ob prostih dnevih tistih delov proizvodnega procesa, ki je vezan na tehnološko paro (likalnica, medfazno likanje itd.) Prav tako moramo vplivati na organizacijo dela ostalih koristnikov naše poslovne zgradbe (TOZD Commerce, Modna hiša, IMP), da bodo načrtovali svoje delo skladno z našim delovnim časom. Na ta način bomo lahko prištedili cca 5 odstotkov mazuta, kar predstavlja po sedanjih cenah mazuta cca 50.000,— din.
Elektrika pomeni glede na to, da večina delovnih strojev in naprav v našem proizvodnem procesu uporablja to energijo za svoje delovanje, velik strošek. Pri uporabi električne energije se moramo obnašati skrajno racionalno. Pri tem se moramo zavedati, da ima tudi delovni proces, ki se odvija zaradi takega ali drugačnega razloga izven normalnega delovnega časa, za posledico trošenje električne energije nad normalno mero. Stroški za električno energijo so načrtovani na isti ravni kot v letu 1979.
Tudi skrb za kvalitetno delo je del stabilizacijskih prizadevanj v TOZD TIP - TOP. Delavci se bodo potrudili, da bodo dosegali vsaj tako kvaliteto kot do sedaj. Saj se zavedajo, da odstopanje od tega lahko kaj hitro pripelje do raznih reklamacij, plačilo teh pa bi neposredno zajemalo tudi njihov dohodek. Direktor TOZD TIP — TOP pravi, da želijo doseči to, da se bo vsak posameznik z osebno odgovornostjo lotil izvajanja svojih nalog in tudi osebno odgovarjal za kvalitetno izvedbo.
Pri raznih stroških že resolucija zavezuje vse nas in tudi TOZD TIP - TOP sije zadal v svojih stabilizacijskih usmeritvah strogo in dosledno upoštevanje teh načel.
Med stabilizacijska prizadevanja pa nedvomno sodi
„Bitka za stoodstotni doseg proizvodnega plana in osebna odgovornost slehernega rned nami, je naša najpomembnejša naloga", pravi direktor TOZD TIP-TOP, Milan Kavčič.
tudi omejevanje fluktuacije. V preteklem letu je bila stopnja fluktuacije povprečno 11 odstotna, kar je veliko. Za svojo nalogo so si delavci te temeljne organizacije zadali, da fluktu-acijo omejijo na vsaj 5 odstotkov. Na kadrovskem področju pa si bodo prizadevali zaposliti manjkajoče neposredne proizvajalce in tako stanje uravnati v svoje planske okvire. To žele doseči tako preko sistema usmerjenega izobraževanja, kakor tudi s kadrovsko politiko znotraj TOZD. Nikakor pa ne bodo zaposljevali preko planskih izhodišč; plan zaposlenih pa je glede na predhodno leto zmanjšan za 12 delavcev.
Tudi pri izplačilih sredstev skupne porabe so delavci v TOZD zagotovili, da ta ne bodo smela preseči ravni, dosežene v letu 1979. Poleg naštetega pa so si v svojem stabilizacijskem načrtu delavci TIP — TOP z apisali tudi sledeče:
„Delavci TOZD TIP - TOP bodo tekoče, posebno temeljito pa ob periodični}) obračunih ugotavljali in spremljali uspešnost svojega dela in gospodarjenja. Skladno z resolucijski-rni izhodišči in ob izhodiščih sporazumov o delitvi dohodka bodo ob začasnem in dokončnem razporejanju dohodka upoštevali zapisana in sprejeta načela. Ob poglavju izplačil osebnih dohodkov v letu 1980 pa je poudarjena potreba po dograjevanju dosedanjega sistema nagrajevanja in ocenjevanja delovnega prispevka,posameznika. Ob tem je potrebno potrditi tudi vlogo komisij ter težiti k enotnejše mu kriteriju predlagateljev.”
Zakorakali smo že v sredino meseca maja in naloge, zastavljene v stabilizacijskem načrtu TOZD TIP - TOP, tečejo po programu, zato tudi uspehi gotovo ne bodo izostali.
volitve v organe
uprav=
Ijanja
Po dveh letih plodnega dela je potekel mandat delegatom v oranih upravljanja na ravni naše delovne organizacije in v temeljnih organizacijah združenega dela. Koncem aprila smo v vseh naših TOZD in DSSS volili nove delegate, ki bodo nadaljevali skrbno delo in se glede na specifičnost obdobja, saj se začenja nora petletka, srečevali tudi z mnogimi novimi nalogami.
Osnovne organizacije sindikata so predhodno vodile evidentiranje možnih kandidatov po svojih sindikalnih skupinah in tako omogočile, da so delavci na najbolj demokratičen način predlagali svoje delegate. Lahko rečemo, da smo se na volitve zares pripravili skrbno in z vso odgovornostjo predlagali svoje kandidate v organe upravljanja. Prepričani smo, da bodo novo—izvoljeni delegati dosledno izvrševali naloge in opravičili zaupanje svojih delovnih skupin. Ob tem pa gre seveda tudi vsa zahvala dosedanjim sestavom tako v organih upravljanja TOZD kot tudi na ravni DO, za njihovo dvoletno delo, ki je bilo veliko in uspešno.
Poglejmo si izide volitev po abecednem redu naših TOZD:
TOZD COMMERCE
V TOZD Commerce sta bili volišči v ljubljanski enoti in v
novomeškem delu. Skupno je bilo v volilnem imeniku vpisanih 198 opravičencev, glasovalo pa jih je 166.
V	delavski svet TOZD Commerce so bili izvoljeni naslednji delegati:
Zdenko Tekstor Milena Kobe Milena Bogdanov Frida Pavlovič
Janez Marolt (ljubljanska enota)
Kazimir Rupnik Pepca Kastelic
Alojz Bostner (ljubljanska enota)
Samo Zupančič Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti Alojz Avbar Ivanka Šušteršič Anton Bratuž Ivo Štebljaj Franc Princ
Samoupravno delavsko kontrolo sestavljajo:
Marinka Hlade Jože Pirnar Rudi Bogataj Metka Čebular Alojz Ceglar
V	delavski svet DO so izvoljeni:
Matjan Dular Justi Kebelj Ljudmila Artelj
V	samoupravno delavsko kontrolo na ravni DO pa je izvoljen Rudi Bogataj.
TOZD DELTA
V	volilnem imeniku TOZD Delta je bilo vpisanih 535.
V	delavski svet TOZD so bili izvoljeni:
Marica Hrastar Bariča Hrženjak Marija Janežič Terezija Košti Vera Kolarič Anica Kokol Marija Munda Majda Muršec Zlatka Pevec
V mesecu maju bomo po naših TOZD ponovno poslušali predavanja, medsebojne odnose, relacije v skupini, odnose na delovnem mestu . ..
Silva Venta Majda Zalar
Za delavski svet DO so bili izvoljeni:
Stanko Solina Zofka Špurelj Terezija Tanasič Komisijo za samoupravno delavsko kontrolo sestavljajo: Olga Belovič Slavica Cafuta Nevenka Kramberger Marija Kranjc Edi Strelec
V odbor v samoupravno delavsko kontrolo na ravni DO je izvoljena Darinka Vrbljak Disciplinsko komisijo sestavljajo:
Štefka Gajšek Rozika Kumer Kristina Levančič Nada Nikolovski Slavko Žunkovič
Posnetek je iz kuhinje v TOZD Delta
TOZD LIBNA
V	volilnem imeniku TOZD Libna je bilo vpisanih 354 volilcev, od tega jih je glasovalo 299 — kar je 84,46 odstovkov.
V	delavski svet TOZD so bili izvoljeni:
Stane Novak Anica Češnovar Olga Orešnik Štefka Žarn Dragica Špiler Majda Kostrevc Marija Umek Zinka Pečnik Jožica Petrič Vera Voglar Fanika Zorič
Samoupravno delavsko kontrolo sestavljajo:
Marija Jordan Betka Andoljšek Jožica Zorko Zdenka Srpčič Marija Junkar
V	d elavski svet DO so bili izvoljeni:
Ivan Žoher Irena Strgar Vera Konljančič Disciplinsko komisijo sestavljajo:
Anica Juršič Marija Felicijan Vlasta Očkerl Marija Urbančič Brada Ljubi
Članica delavske kontrole na ravni DO je tov Lidija Hočevar.
TOZD LOČNA
Delavci TOZD Ločna so volili v dveh izmenah. Skupno je bilo vpisanih v volilni imenik 341 upravičencev, glasovalo pa jih je 307, kar je 90 odstotkov.
organiz,rana v sklopu SLO. Tokrat bo tema zajela Posnetek je iz lanskega predavanja v TOZD Temnica.
Delavski svet TOZD Ločna sestavljajo:
Danica Fink Zdenka Kuhar Tončka Kralj Jožica Krevs Rozalija Luzar Danica Lumpret Jožica Ljubi Marta Mišura Jožica Marenče Darja Negovanovič Tončka Povše Slavka Pograjc Jože Pavlin Anka Petrovič Danica Zupančič
V	delavski svet DO so bili izvoljeni:
Marta Mišura Darja Negovanovič Tittca Žlogar
Delegat za samoupravno delavsko kontrolo na ravni DO je tov Ivan Pungartnik
Komisija samoupravne delavske kontrole TOZD je sestavljena:
Marija Božič Jožefa Korasa Ana Piskula Danica Rifelj Olga Vidrih
V	disciplinsko komisijo
•	TOZD pa so bili izvoljeni:
Marija Gregorič Jožefa Hrastar Danica Klobučar Manja Šime Ida Špringer
TOZD TEMENICA
Volilni imenik TOZD Temenica je štel 136 opravičencev, volilo pa jih je 128.
V delavski sveg TOZD Temenica so bili izvoljeni:
Dora Drenik Kristina Horvat Jelka Kostanjevec Marija Kravs Milena Logar Nada Papež Rudi Praznik Emilija Pucelj Ana Škube Ivanka Šribar Marija Tratar Delavski svet DO:
Janez Krevs Nada Mole Rudi Praznik
V	delavsko kontrolo delavne organizacije je bfla izvoljena Marjeta Grabljevec
Disciplinsko komisijo sestavljajo:
Terezija Brezovar Majda Greznik Jelka Marš Jožefa Mrvar Anton Štimac
V	komisijo delavske kontrole pa so bili izvoljeni:
Branko Pirc Sonja Požes Anica Praznik Marija Zidar Zofi Zupančič
TOZD TIP - TOP
V	v olilnem imeniku TOZD TIP — TOP je bilo vpisanih 164 upravičencev, volilo pa je 139 delavcev, to je 84,75 odstotkov.
Delavski svet TOZD sestavljajo:
V	delavski svet Delovne organizacije Labod so bili izvoženi:
Anton KOŠIR Drago ZUPANČIČ Jernej ŽUŽEK
V	odbor samoupravne delavce kontrole DO LABOD; je bil izvoljen:
Milan GREGORIN
V	Delavski svet TOZD TIP — TOP Ljubljana so bili izvoljeni:
Milan GREGORIN Franc MARN Ivan MOLNAR Ljubica NENADIČ •
Be rnarHa PERŠA Franc PETROVČIČ Darinka STARC
V	komisijo za samoupravno delavsko kontrolo TOZD so bili izvoljeni:
Anton BOH Marija JELENČIČ Franc KOBE Marija RAČKI Marinka ŽVIRC
V	disciplinsko komisijo so bili izvoljeni:
STABEJ Darij (zunanji član) KORELC Franc KUHELJ Karolina MUTAVČIČ Radmila ŠTURM Angelca
TOZD ZALA
V	Zali je bilo vpisanih 99 opravičencev, od katerih je glasovalo 84 delavcev.
Delavski svet TOZD sestavlja-
j°:	_
Cilka Čar Danijela Lukman Majda Munh Nada Pečirer Mihaela Permozer Veronika Štravs Anica Uršič
V	delavski svet DO so bili izvoljeni:
Tatjana Humar Jožica Kunaver Fanči Poljanec
V	odbor samoupravne delavske kontrole na ravni DO je izvoljena Martina Hvala.
V	komisijo samoupravne delavske kontrole TOZD pa so bili izvoljeni:
Anica Čepin Martina Hvala Dragica I .a panj a Al da Mlakar Danica Ogrič
Disciplinsko komisijo TOZD
pa sestavljajo:
Marinka Bevk Milica Brus
Pavla Filipič Nada Kogelj Vera Lapajne Stanislav Jereb Marija Rejec
DSSS: v volilnem imeniku je bilo vpisanih 86 volilnih opravičencev, volilo jih je 80 ali 93,02%.
Delavski svet DSSS sestavljajo:
Mira Gorenc Sonja Kastelic Cilka Šime Lidija Jež Božena Golob Ida Berus Milena Žagar Da rinka Antončič ••
Jožica Pavlin
V	delavski svet DO so bili izvoljeni:
Majda Dular Vladimir Škrinjar Sonja Bevc
V	odbor samoupravne delavske kontrole na ravni DO je bila izvoljena Dragica Nenadič
Komisijo za samoupravno delavsko kontrolo sestavljajo: Milan Rifelj Ve sna Badovinac Rozina Kum Eva Petrovič Ivica Potočar
Disciplinsko komisijo na ravni DSSS tvorijo:
Božo Galič Nežka Godler Martina Frantar Mira Volk o
Anton Kordiš (zunanji član)
Na vseh voliščih so imeli zaprte kandidacijske liste, razen v TOZD Ločna in v DSSS.
rezervirano za dopisnike
Ob akciji „Tisoč delavcev — sodelavcev” se je prva javila Delta. Preberimo si prispevek tovarišice Marije Magdič:
Ob razpravi v DELTI
Osnovna organizacija sindikata v Delti je bila tudi tokrat nosilec razprav o analizi periodičnega obračuna za obdobje januar - marec 1980.
Tako je vzpodbudila delavce, da zavestno, odgovorno in nenehno spremljajo gospodarjenje ter aktivno obravnavajo in ocenjujejo rezultate poslovanja. Posebej pa, da izpostavijo probleme in pomanjkljivosti v poslovanju.
Razprava o poslovanju v I. tromesečju letošnjega leta, o izvrševanju stabilizacijskih ukrepov, o doseženih uspehih poslovanja in o predlogu začasne delitve dohodka, je potekala po skupinah.
V razpravah po skupinah je bila izpostavljena predvsem
premajhna odgovornost posameznih izvaialcev za kvalitetno delo, saj ugotavljamo, da je kvaliteta zelo slaba.
-	še vedno ni pravega odnosa do menjave operacij
—	več pozornosti bo treba posvečati delovni disciplini in izostankom iz dela.
Vse to pa narekuje takojšnje ukrepanje.
Akcija se je začela. Poslej bo ta del našega glasila vedno namenjen dopisnikom iz vseh TOZD. Prispevki pa niso le pisani; k sodelovanju vabimo foto-amateije, karikaturiste ... Veliko je načinov, s katerimi lahko kritično ali pa stimulativno vplivamo na svojo ali našo delovno sredino, na pomanjkljivosti, nepravilnosti pa tudi na svetle vzglede. Poiš-čimo sebi uztrezno obliko podajanja in prispevke pošljimo na naslov: Lidija Jež, Labod — tovarna oblačil Novo mesto, DSSS, 68000 Novo mesto. Pa nič ne odlašajte z javljanjem, kajti ta prostor je namenjen prav vam!
počitniške
kapacitete
Vse temeljne organizacije združenega dela so že razporedile svoje počitniške kapacitete. Pokazale so se sicer, da so potrebe večje od možnosti, vendar gradbena dela tako v Nerezineh kot tudi v Savudriji obetajo pravočasno realizacijo in že koncem meseca junija se lahko nadejamo kakšne od garsonier, načrtovanih za letošnje leto. Ti prostori seveda še niso vključeni v razporede TOZD, saj je realizacija odvisna od številnih spremljajočih faktorjev, sama gradnja pa je načrtovana za celotno tekoče leto 80.
Na nedavnem posvetu je bila članom počitniške skupnosti Krško podana informacija o poteku načrtovanih del iz katere je razvidno, da je precej nalog že izvršenih, tekoča dela pa lepo napredujejo. Prav na tem posvetu pa so odgovorni povedali, da lahko že koncem junija pričakujemo del naročenih garsonier. O teh dodatnih možnostih bomo naše delavce obvestili čim nam bodo objekti predani
Ob tem naj navedemo, da je tudi gradnja zdravstvenega doma v Nerezinah v zaključni fazi, da te dni napeljujejo telefonski kabel za javno govorilnico, pa tudi del asfalta je že položen. Gotovo ste bili vsi tisti, ki ste že letovali na Malem Lošinju seznanjeni s tem, da je bila lep čas cesta zaprta. Do začetka sezone bo cesta povsem prenovljena, lažjemu in hitrejšemu pretoku vozil pa bo pripomogla tudi nova trajektna veza iz otoka Krka do mesta Cresa, seveda če bo most, ki povezuje kopno s Krkom do sezone končan.
V Nerezinah nam obljubljajo, da bo zagotovo dokončan tudi
zabaviščni prostor in restavracija, plaža s pomolom je že urejena, veliko skrb pa so posvetili tudi pripravam za dobro preskrbo trgovin s pijačo in živili.
V	tem času je bil, predviden tudi uradni krst ladje, ki smo jo v našem časoptsu že omenjali. Ladja bo nosila ime „Krško“, saj je last Počitniške skupnosti Krško, vendar prireditev zaradi takratnega resnega zdravstvenega stanja tovariša Tita ni bila izpeljana.
Tudi o delih v Savudriji smo vas že seznanili. Po sklepu odbora za počitniško dejavnost naše delovne organizacije o postavitvi montažne strehe nad teraso — garažo, je bila vloga za to delo predana komiteju za urbanizem SOb Buje — Umag. Kljub temu, da vloga še ni rešena meni predsednik odbora za počitniško dejavnost v naši delovni organizaciji tov Muhič, da bodo zastavljena dela do začetka sezone tudi dokončana. Cesta do našega doma je že popravljena, urejen pa bo tudi parkirni prostor.
V	prihodniih dneh bodo tudi počitniške prikolice prestavljene iz Kranjske gore začasno v Novo mesto, kjer bodo izvedena potrebna dela in odstranjene napake. Tako urejene in usposobljene bodo pričakale naše počitničaije v kampu Kanegra v neposredni bližini Umaga. Za letošnji kraj letovanja so se dogovorili člani odbora za počitniško dejavnost.
Na Sromljah so bila v pie-teklih dneh opravljena vsa potrebna dela v novem vinogradu. Opiavljeno je tudi prvo škropljenje sadnega drevja in vinograda. Poleg tega pa lahko z veseljem povemo, da smo dobili tudi nove močnejšo električno napeljavo.
Tudi v naslednji številki naše ga glasila bomo pisali o naših počitniških kapacitetah in delavce — letovalce podrobno seznanili z vsemi potrebnimi informacijami.
skupščina
ditt
Člani društva inženiijev in tehnikov tekstilne industrije za Dolenjsko so se sestali na skupščini, ki je bila tokrat v Krškem, kjer je bil DITT gost našega TOZD LIBNA.
Dosedanje delo društva je imelo predvsem izobraževalni značaj, saj so si člani skupno ogledali številne sejemske prireditve in se seznanjali z novostmi na področju tekstilne industrije. Povezava je tekla tudi v smeri obiskov sorodnih delovnih organizacij, izmenjavi mnenj in podobno. Društvo, ki se nenehno širi, ima tudi vse večji ugled, si je za v bodoče zastavilo vrsto pomembnih nalog, ki vodijo k še večjim uspehom naših delovnih sredin. Kot je na skupščini povedal naš generalni direktor — častni član DITT, naj člani vstrajno in dosledno zahtevajo možnosti za realizacijo zastavljenih nalog, saj so vse usmerjene k večji produktivnosti in še večjim delovnim uspehom.
Ob kadrovskem vprašanju se je postavilo tudi vprašanje pogojev za včlanjenje v društvo, ki so bili dosedaj precej togi, saj je bil pogoj končana vsaj srednja šola. Vemo, da so mnoga delovna mesta zasedena z delavci, ki sicer nimaio dokončane zahtevane šole, ki pa so v vrsti uspešnih delovnih let svoje znanje izpopolnili in, ki bi s svojo prakso lahko tvorno sodelovali v društvu. O tem vprašanju bodo delegati poroča li na republiški ravni.
Ob redni skupščini so člani izvolili tudi novo vodstvo, ki bo nadaljevalo plodno delo, izročena pa so bila tudi priznanja najbolj zaslužnim sodelavcem. Med njimi je prejel zahvalo in priznanje tudi naš generalni direktor, vsa zahvala pa je veljala tudi ing. Škrinjarju za požrtvovalnost in prizadevanje v sklopu programa DITT.
ob tednu
rdečega
križa
Široka paleta akcij v katere posega organizacija Rdečega križa ima tako v našem prostoru kot tudi v svetovnem merilu tako velike odmeve, da je kakršnakoli omemba te dejavnosti premajhna in preskromna. V znak spoštovanja in zahvale za nenehno skrb in veliko humanost, ki jo s svojimi deli gradi Rdeči križ , je vsako leto v mesecu maju en teden posvečen tej organizaciji.
Letošnji teden Rdečega križa je bil v slovenskem prostoru obeležen z mnogimi akcijami, najlepše obeležje pa je gotovo samo delo RKS, kije bilo v letu 1979 obsežno in uspešno. Rdeči križ Slovenije se je vključil v akcijo NNNP, redno je usposabljal svoje aktiviste, organiziral sedem brigad Rdečega križa, organiziral letovanje bolehnih otrok (samo v letu 1979 je letovalo preko te organizacije preko 11.000 otrok), dodatno usposabljal vzgojitelje, skrbel za otroke naših zdomcev ... Naštete akcije so le del programa, ki je bil vezan na mednarodno leto otroka, poleg teh pa je teklo tudi redno delovanje te humane organizacije, ki pa je tako obsežno, da vseh vej niti ne bi mogli našteti.
Z organiziranjem vsakoletnega tedna Rdečega križa želi ta organizacija dati kar naj večji poudarek javnosti svojega delovanja. Zato je teden RK namenjen predvsem informiranju delovnih ljudi in občanov, članstva RK o svojih programih in akcijah, kijih RK organizira sam ali pa v njih sodeluje. Vse to delovanje pa pomeni nenehno prizadevanje organizacije RK za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ljudi, krepitev oblik solidarnosti, humanih odnosov med ljudmi — predvsem skrb za ostarele in bolne — akcije iz področja zdravstvene vzgoje, akcije za dvig higiene, varstva okolja, krepitev solidarnosti itd. Vsebina vseh teh akcij pa je zajeta v geslu letošnjega tedna RK, ki se glasi: „Rdeči križ za človeka”..
Tudi v naši delovni organizaciji se lahko pohvalimo z dobrim delovanjem RK, ki je predvsem usmerjeno v akcije pridobivanja krvodajalcev, usposabljanja mladih za delovanje v tej organizaciji, skrb za starejše in varstvo našega okolja. Tesno se povezujemo z organizacijami RK v krajevnih skupnostih, znotraj SLO pa je iz tega področja dan velik poudarek delu enot prve pomoči. Kadrovsko so te enote izpopolnjene in ob redni skrbi in delu lahko tudi ob letošnjih tekmovanjih enot prve medicinske pomoči pričakujemo tako dobre rezultate, kot smo jih dosegli v preteklem letu.
Odbori Rdečega križa v naših temeljnih organizacijah združenega dela pa bi morali dati svojemu delu in javnosti tega večji poudarek in nas vse pogosteje seznanjati s svojim delovanjem.
brzojavka
Brzojavka predsednika Tita udeležencem Prve konference nacionalnih društev in organ i-zacij Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Miločeru, od 2. do 8. februarja 1980
Predsednik Tito je poslal udeležencem prve konference sredozemskih nacionalnih društev in organizacij Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Miločeru naslednjo brzojavko:
„Veseli me, da ste sklenili svojo prvo konferenco organizirati v socialistični, samoupravni, neodvisni in neuvrščeni Jugoslaviji. Se bolj me veseli dejstvo, da se boste sestali na tleh Socialistične republike Črne gore, ki šele okreva po težkih posledicah lanskoletnega potresa, v katerem je bil uničen njen najbolj razvit in najlepši del. Ta sklep je v duhu vašega človeškega poslanstva, ki je neprecenljivega družbenega pomena, in je prišel povsem do izraza tudi v mednarodni solidarnosti s prizadetim prebivalstvom Črnogorskega primorja.
Visoko cenim vaša plemenita prizadevanja za pomoč ogroženim. S tem, ko se ljudem v elementarnih nesrečah širokosrčno približate, ko žrtvam vojnih operacij ponujate najrazličnejšo zaščito, ko nesebično pomagate prebivalcem dežel v razvoju, sodelujete pri reševanju socialnih problemov zdomcev, se zavzemate za vse obsegajočo ohranitev človeko-
vega okolja in sodelujete v drugih humanih dejavnostih, prispevate k hitrejšemu in uspešnješemu premagovanju številnih nesreč in težav, k zmanjševanju razlik med ljudmi in narodi, si res zaslužite v vsaki državi najširšo družbeno podporo.
Posebej cenim vaša prizadevanja in vaš prispevek k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju narodov. Ta vidik vašega poslanstva je še zlasti pomemben za Sredozemlje kot območje stoletnih nasprotij. Prepričan sem, da lahko s svojo dejavnostjo veliko storite, da se bo Sredozemlje spremenilo v cono miru, prijateljska in enakopravnega sodelovanja med narodi za varnost in napredek območja, na katerem se slikajo tri celine, s tem pa tudi za svetovni mir.
Pošiljam vam tople pozdrave z iskrenimi željami, da bi bila vaša konferenca uspešna, da bi v prihodnjem obdobju dosegli nove, pomembne uspehe na vseh področjih svoje dejavnosti. ”
LABOD PRISOTEN VTITOVFM U2ICU
V	glasilu trgovskega podjetja ..GRADINA* iz Titovega Užica smo zasledili prijeten članek o sodelovanju z našo delovno organizacijo. Napisan je bil ob komercialni izložbi Laboda, na kateri je bil predstavljen naš celoten proizvodni program. Prisotnost Laboda je bila do-sedaj v trgovinah področja Titovih Užic omejena predvsem na prodajo moških srajc, ostalo pa je bilo manj zastopano. Ob otvoritvi novih specializiranih modnih trgovin trgovskega podjetja Gradina pa je odprta tudi pot celotnemu Labodovemu proizvodnemu programu na to tržišče.
V	članku je opisana organiziranost naše delovne organizacije, poudarjeni so modni modeli tako v programu PŠ kot tudi v programu VO in visoko kvalitetni materiali.
Na izložbi so bili naši modeli zelo lepo sprejeti, o čemer sta poročala tudi naša predstavnika tov. Tine Jurišič in Tomo Luzar, ki sta skupaj z našim zastopnikom za SR Srbijo sodelovala na razstavi in se tudi pogovarjala s predstavniki trgovskega podjetja Gradina.
■■■■■■■■■■	Triti
Naša industrijska prodajalna v Krškem je lepo obiskana, saj prihajajo kupci todi iz okoliških krajev in tudi iz Brežic.
Spomin na praznik naše DO, ko so se zbrale jubilantke TOZD Zala.
izpolnjevanje
dohodkovnih
odnosov
V enem naših prejšnjih prispevkov smo opozorili na problematiko dohodkovnih odnosov in urejanje le-leh v samoupravnih splošnih aktih. Povedali smo, da bomo v letošnjem letu poskušali izpopolniti to področje z izpeljavo nekaterih sprememb in dopolnitev v naših samoupravnih splošnih aktih.
•••••••••••••••••••••c
PLAVANJE
Pisali smo že, da smo v Novem mestu organizirali plavanje za naše delavce v pokritem bazenu osnovne šole Grm. Kljub temu, da je slišati nenehno pripombe, da še vedno ni dovolj storjenega za rekreacijo v naši sredini, je bilo večkrat tako, da se posameznih akcij delavci niso udeleževali in so bili poizkusi organizacije rekreacije vedno že na začetku onemogočeni. Zato tudi ob organizaciji plavanja ni manjkalo- strahu ali bo dovolj udeležencev, ali bo plavanje zaživelo in se kasneje razvilo tudi v posamezne tečaje. Z veseljem pa organizatorji ugotavljajo, da je udeležba številna in da večerne ure ob sredah prinašajo med naše plavalce veliko veselja.
Z novim šolskim letom se bomo v Novem mestu ponovno lotili organiziranja te oblike rekreacije, ki bo ob vodenju gotovo pritegnila še več plavalcev.
Prvi korak v tej sneri je konkretna opredelitev skupnega poslovanja ter ustvarjanje in delitev skupnega prihodka. V ta namen bomo te dni dali v javno razpravo TOZD osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih TOZD pri pridobivanju in delitvi dcupnega prihodka.
Nekatera splošna načela in osnove s tega področja imamo zastavljene v samoupravnih splošnih aktih TOZD in delovne organizacije, kar ostaja nespremenjeno, ter v posebnem samoupravnem splošnem aktu o pogojih za pridobivanje in razporejanje celotnega prihodka, ki bi dejansko prenehal veljati, ko bo predlagani osnutek sprejet. Ta osnutek povzema nekatera področja iz prejšnjega SS, vendar poskušamo na nov način urediti prvotno področje skupnega poslovanja in ustvarjanja ter delitve skupnega prihodka. Menimo, da je ta relacija osnova
za dohodkovne odnose med združenimi TOZD.
Družbenopolitične organizacije v TOZD bi morale tokrat resneje, kot kdajkoli doslej, pristopiti k obravnavanju tega osnutka, kajti šele tako bomo prišli do urejanja dohodkovnih odnosov, ki bodo ustrezali ciljem združevanja TOZD in celotne DO in hkrati razvoju vsakega TOZD. Hkrati z razpravo o osnutku tega samoupravnega sporazuma bi kazalo obnoviti tudi razpravo o osnutku SS o blagovnem prometu in kreditnih poslih, ki - kljub temu, da je v razpravi že od lanskega leta - še ni sprejet. Področji teh dveh samoupravnih splošnih aktov se med seboj zelo prepletata in bi bilo prav, da ju tudi uskladimo.
dipl. iur DIMITAR PERIČ
DOLENJSKA TEKSTI LIADA
V sklopu dolenjske tekstili-ade, ki pomeni tudi izborno tekmovanje za udeležbo na slovenski tekstiliadi, ki bo tokrat v Mariboru, so se skupaj tekmovalci iz Novoteksa, in Tekstilane iz Kočevja pomerili v kegljanju tudi predstavniki novomeškega Laboda. Nadvse je razveseljivo, da so se tekmovanja udeležila tudi naša dekleta in dosegla lepe rezultate.
Tako kot že večkrat doslej, moramo tudi ob tem kegljaškem tekmovanju povedati, daje bilo premalo treningov, premalo skrbi in skupnega dela. Enotnejši in bolj organiziran nastop bi nam prinesel gotovo še lepše uspehe, čeprav smo lahko tudi s tokratno uvrstitvijo — ekipno smo dosegli drugo mesto - zadovoljni.
BOJAN JERANČIČ
SMO DOSLEDNI IN VZTRAJNI BORCI ZA MIR NA SVETU
„Menim, da danes ni potrebno nikogar več prepričevati o tem, da smo dosledni in vztrajni borci za mir v svetu. Zveza komunistov Jugoslavije je vselej zastopala stališče, da je za razvoj socializma in napredek človeštva nujen mir. Naši narodi ne želijo vojne, vendar tudi nismo defetistični pasi-fisti . . .
Naša prizadevanja in celotna dejavnost na mednarodnem in notranjem področju je usmerjena zoper politiko sile in vojne ...“
TITO v poročilu na desetem
delavci delte ob smrti predsednika
Jugoslavije tovariša tita
Po razglasu CK ZKJ in predsedstva SFRJ, da je umrl predsednik Jugoslavije tov. Tito, se je 4. maja ob 20. uri sestal v Delti komite za SLO in DSz, da prouči naloge ZK v TOZD, povezane z nalogami ZSM in samoupravnimi organi.
Takoj je bila aktivirana narodna zaščita.
Dne 5. maja ob 6. uri seje ponovno sestal komite za SLO in DSz, skupaj z izvršnim odborom osnovne organizacije sindikata in sekretariatom mladine ter se seznanil z navodili za aktivnosti ob izrednem dogodku.
Istega dne ob 6,30 uri so se delavci Delte zbrali na žalni seji in počastili spomin na umrlega predsednika republike tov. Tita. Iz te seje smo poslali sožalno brzojav-
-	predsedstvu SR Slovenije in predsedstva SFRJ
-	predsedstvi CK ZKS in CK ZKJ
z naslednjo vsebino:
„Z globoko bolečino v srcih smo se zbrali delavci Laboda temeljne organizacije združenega dela Delta Ptuj, da bi počastili spomin na preminulega dragega predsednika republike tov. Tita.
Ponosni smo na vse kar smo dosegli pod njegovim vodstvom. Z enotnostjo, odgovornostjo, nadaljnim razvijanjem samoupravnih odnosov in s pridnim delom bomo zapolnili vrzel, ki je nastala s smrtjo našega voditelja tov. Tita.
Njegovo delo, vzor in lik bodo ostali globoko v naših srcih.”
M AR«JA MAGDIČ