95
Politični pregled.
v
Deželni zbori. — Štajerski deželni zbor izvolil je v deželni odbor liberalca dr. Reicheija z veliko večino. Slovenci in nemški konservativci glasovali so za slovenskega poslanca Jermana. Liberalna večina je s tem pokazala, da Slovencem neee biti pravična. Tretjina prebivalstva štajerske dežele je slovenska, ali v deželnem odboru nima nobenega zastopnika. — Koroški deželni zbor je volil poslanca Muri j a v verifikaeijski odsek, kateri odsek nima nobenega pomena. V druge odseke pa ni voljen noben slovenski poslanec. Večina je pokazalo torej svojo nespravljivost proti Slovencem. — Postopanje štajarekega in koroškega deželnega zbora mislimo, da bode pač slednjemu oči odprlo, da od deželne avtonomije nimamo Slovenci nič dobrega pričakovati Ozek je delokrog deželnih zborov, ali šta-jarski in koroški Slovenci morajo le Boga zahvaliti, da ni širji, ker bi deželna zbora gotovo porabila ves svoj vpliv, da ugonobita Slovence. — Nekateri deželni zbori so izrekli obžalovanje, da se lani deželni zbori niso bili sklicali, in pa nado, da se letos še jedenkrat skličejo.
Sprememba valute. — Na Dunaju se posvetuje en-keta zastran vrejenja denarne vrednosti. Kakor se kaže, dobimo nov denar po pol goldinarja,  ki se bode imenoval krona.
v
Ceškonemška sprava. — Vse spravne predloge so se izročile posebnemu odseku. Odsek pa ni začel precej svojih posvetovanj, temveč je na predlog Mladočeha Herolda sklenil, da začne posvetovanje, kadar se bodo odsekovemu predsedniku knezu Lobkovicu zdelo umestno sklicati ga v ta namen. Za Heroldov predlog glasovali so Staro-Mladočehi in veleposestniki. Samo Nemci, ki so zahtevali, da se posvetovanja takoj začno,
so glasovali proti Heroldovemu predlogu. Odsekov predsednik najbrž ne bode sklical kmalu seje. Odsek pa v podrobnejšo razpravo o spravnih predlogah ne bode prišel, temveč bode sklenil, da se stvar odloži, za to so namreč Staročehi in veleposestniki. Mladočehi pa hočejo, da se ona stvar kar zavrne. Vlada pa tudi ni več tako navdušena za spravo. Vladni listi že pišejo, da je to le provincijalna zadeva, ki nima nobenega pomena za vso državo. Vladi se tudi za spravo ni treba več toliko navdušenosti, ker dobro ve, da Nemci več ne pojdejo iz češkega deželnega zbora.
Srbija. — Kraljica Natalija je vse svoje dvorstvo v Belemgradu   odpustila  in  je  regentstvu to pismeno naznanila.
V  pismu se je tudi izjavila, da so vesti o njenem povratu v Srbijo neistinite in da ne bode prej stopila na srbska tla, da se jo pokliče, in to pričakuje od svojega otroka. — Te dni dovršila so se v Srbiji mej vlado in razkraljem Milanom dolga pogajanja. Srbska vlada je željam kralja Milana ustregla, ga je primerno odškodovala, ta pa se je odpovedal vsem dostojanstvom in pravicam v Srbiji. Dotični zakon določuje, da Milan preneha biti član srbske vladajoče kraljevske hiše Obre-novičeve in da izgubi vse pravice, ki so s tem v zvezi. Kralj nima niti od države niti od vladarske hiše kaj tirjati in ne more brez dovoljenja   skupščine   več  postati   srbski   državljan.
V   Srbijo nazaj priti, se tam muditi ali naseliti, mu je prepovedano. Le v slušaji, če sin opasno zboli, zamore mu regentstvo sporazumno z vlado dovoliti, da sme za časa bolezni bivati v Srbiji.
Bolgarija. — Dr. Vulkovičevega morilca še nimajo. Turška vlada sicer pridno zasleduje stvar, toda pozitivnega vspeha še ni dosegla. Te dni zaprlo je turško redarstvo v Carigradu nekega Vladimira Sišmanova, ker se govori, da je ta v zvezi z morilcem Vulkovičevim. Ker je pa Sišmanov če tudi rojen Bolgar, podanik ruski, morala ga je Turčija izročiti ruski oblasti. Bolgarska vlada je zaradi tega jako pobita in kliče evropske velesile, posebno Avstrijo in Anglijo na pomoč, da ji priskočita in pomagata.
Italija. — Kakor se poroča, bo vlada v kratkem predložila zbornici načrt zakona glede uporabe one nesrečne klavzule o vinski carini, ki se nahaja v trgovinski pogodbi z Avstro-Ogersko. — Poslanec Chiala je izdal jako zanimivo knjigo, v kateri dokazuje, da Francija ni bila nikoli naklonjena Italiji, Ako se je Napoleon III. sem ter tja kazal prijatelja Italiji, je to storil vselej proti javnemu mnenju Francije. — V italijanski zbornici posvetujejo se te dni o državnem proračunu. Poslanec Lidnev-Sonnino, sicer noben poseben vladin nasprotnik, je pri razpravi v jako slabo luč postavil državno gospodarstvo Dokazal je namreč, da je letošnje leto 8 do 9 milijonov več primankljeja, nego se je izračunil in je zatrdil, da bo prihodnje leto gotovo 65 milijonov primankljeja. Te številke jasno kažejo, da je finančno stanje v Italiji jako neugodno in težko bo drugače, da bo nastala zaradi slabega gospodarjenja ministerska kriza.
Francija. — Radikalci strastno napadajo republičanskega predsednika Carnota, češ, da je ta na svojo roko pogajal se s papežem Kak bo nasledek tem napadom, pokazala bo prihod-njost, vsekako pa že zdaj lahko rečemo, da bo Carnot počasi zaupanje izgubil in da bo celo njegova zopetna izvolitev predsednikom postala dvomljiva.
Grško. — Zadnjič smo poročali, da si je novo Kon-stantopulosovo ministerstvo pridobilo občno zaupanje. Nova poročila pa pravijo, da temu ni tako in da bo vlada morala razpustiti zbornico ter razpisati nove volitve. Če si bo pa z novimi volitvami priborila vladna oziroma kraljeva stranka večino v zbornici, to tudi še ni gotovo in vladni krogi se prav boje, da ne bi bilo revno nasprotno.
Rusija. — Grofa Leva Tolstega, o katerem smo poročali, da se mu je zabranilo zapustiti   graščino  „Jasnaja Po-
96
Ijana" odveli so baje te dni kar natihoma v neki samostan ter ga endi zaprli za toliko časa, da car kaj druzega ne ukrene. Tako se godi človekoljubnemu Tolstemu, ki je toliko dobrega storil stradaj o6ini. Da se je tako zameril na dvoru, tega kriva je njegova odkritosrčnost. On je grajal vse, kar ni bilo hvale vredno. To pa gotovim krogom ni bilo po volji, da bi se njih slabo gospodarstvo javno grajalo. Nekatera poročila pa pravijo, da vse to ni nič res, kar se  pisne o Tolstem.
Anglija. — Londonski šolski svet je tako zadolžen, da je treba plačevati samo 400.000 funtov šterlingov obrestij na leto. Zdaj izvolila se je posebna komisija, ki bo zadevo preiskovala in gledala na to, da dobi vzrok temu velikemu zadol-ženju. — 12. t. m. pričel se je na Angleškem jaradi preslabe plače splošni štrajk premogarjev. Vseh skupaj štrajka do 300.OOu premogarjev. — V Londonu vršile so se te dni volitve v mestni zbor. Naprednjaki priborili so si veliko večino nasproti konservativcem.