F« peitl prt|»maa: u
«elo leto naprej 26 K — b pol lete , 13 , — , ietrt , , 6 , 50 , mesec , i, 20,
Vapravniitvu prtjomaa za
ealo leto naprej 20 K — h
Sol lota , 10 , — , Btrt , , 6 , - , mesec , 1,70,
Za poliljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inserate »prejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve a lice It. 2.
Rokopisi «e ne vratajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-uiskih ulicah St. 2,1., 17
lzha|a vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 285.
V Ljubljani, v sredo 11. decembra 1901.
Letnik XXIX.
Framasonsko delo.
Pariški mestni zastop, v svoji večini nacionalističen, je izrekel obsodbo nad kon-gregacijskim zakonom, kateri je našim liberalcem naredil toliko veselja. Zastopniki najmodernejšega mesta so rekli, da je preganjanje katoliških redov grdo, neliberalno in tudi protirepublikansko.
A taka izjava ostane le na površju in brez vpliva, ako se ne poseže globlje in ako se v živo ne zadenejo one skrite sile, ki delujejo z žilavo vstrajnostjo proti vsemu, kar je katoliškega.
Framasoni spravljajo svoje pristaše v vso javno upravo in izkušajo dobiti tako v bvojo oblast administrativne, sodne in vojaške oblasti, da bi po njih vladali nad celo javnostjo. L. 1889 je prinesel »Bulletin di Grand Orient« framasonsko geslo : »Vsak framason ima resno dolžnost, da če je član parlamenta, zahteva, da se izključi vsak gojenec redovnih 8ol ali cerkve-nihzavodov od odličnih služb pri armadi in od mest civilne uprave.«
Dosledno po tem geslu delajo framasoni, in odtod prihaja, da se javne oblasti tako vedejo v cerkvenih zadevah.
Vsa hinavščina liberalnega framasonstva se je pokazala pri razpravah o kongregacijah in o misijonih. Waldeck-Rousseau je napovedal boj Bamostanom in katoliškim zavodom po vsej Francoski. Cele gromade ne opravičenih očitanj so navalili na tihe redovnike, in z aplavzom pouličnega moba je liberalni parlament sklenil krivične postave.
Zdaj so pa šli framasoni dalje. Hoteli so svojo moč porabiti zato, da uničijo tudi katoliške misijone v poganskih krajih. Franciji je sveti oče poveril Protektorat nad katoliškimi misijoni na jutrovem. Ta »Protektorat« so hoteli framasoni porabiti zato, da uničijo one, ki bi jih imeli braniti. Z vso lažnivostjo liberalnih duš so se spravili nad misijonarje, ki, žrtvujoč svoje zdravje in življenje z velikim trpljenjem, v neprestanih nevarnostih širijo sveti evangelij med pogani. Zdaj je prišel Waldeck Rousseau v zadrego. Ako francoska vlada nastopi proti
katoliškim misijonom, potem izgubi tudi ves politični vpliv v onih krajih. Tega se je vlada zbala, in zdaj je bil framasonski liberalec Waldeck-Rousseau prisiljen, da je s kislim obrazom moral braniti — klerikalce. One iste redove in kongregacije, katere so doma blatili in obrekovali, so morali v misijonih hvaliti!
A to vse je le hinavščina. L. 1900 septembra meseca so imele lože, združene v »Grand Orientu«, shod, na katerem so sklenile : »Dolžnost republike je zaradi omike in človečnosti, da prepusti misijone samim sebi«. V ustih framasonov to seveda ne pomeni nič druzega, kakor da se naj pusti misijonarje — pomoriti brez brambe. Ti krat je prestopil pomorski minister Lanessan v framasonsko ložo. Da bi Be se bolj prikupil framasonom, je javno izrekel stavek : aB o g je oni edini, k a t e r e g a j e tr e b a odstraniti«. Zaradi tega stavka je postal Blaven. Prej so ga framasoni napadali, zdaj so bili polni slave o njem.
Čudno je, da more tako izobražen narod, kakor je francoski, trpeti nadvlado takih strank. A kaj hočemo ? V časih najhujše revolucije je organiziranih 40 lopovov \la-dalo milijonom ljudstva.
Ta mednarodna framasonska zveza sega že globoko v avstrijska javno življenje. Njih načela in načrti se vedno javneje kažejo v delovanju in v načrtih naših liberalcev. Naloga naša je, ljudstvo tako vzgojiti, da ne bo postavilo takih mož na čelo državi in jim dalo v roke moči, da izvrše svoje grde nakane 1
Državni zbor.
Dunaj, 10. dec. 1901.
Krivda in kazen.
Sinočni govor ministerskega predsednika je vzbudil v zbornici največjo pozornost ter je nemške levičarje naravnost po-paril. Govor se glasi v bistvu :
Ker bodemo posamezni ministri, ako treba, pri razpravi o proračunu odgovarjali, hočem v trenotku le kratko označiti parlamentarne razmere, btorim to, da pojasnim nekatere stvari, ki polnijo parlamentarno ozračje.
V prvi vrsti naglašam, da tudi opozicijski časniki dobivajo pojasnila od vlade.
Ko bi bil torej kdo vprašal, ali hoče vlada razpustiti zbornico, zvedel bi bil, da vlada o tem nič ne ve. Vlada ima vedno pred očmi dogodke zadnjih let in vsied tega nastale razmere v zbornici. Po novih volitvah se razmere niso temeljito zboljšale. In ko bi vlada apelovala na volivce, skoraj gotovo bi stari volivci volili iste poslance. To je torej vzrok, da že niso pozabljeni dogodki zadnjih let, in da so stranke nekako bojazljive in nezaupne. Vlada mora torej računati s tem dejstvom in raznimi ovirami.
Prvi vzrok vseh kriz je če-ško-nemški prepir. Češki govorniki naglašajo, da vlada ni pravična, in jej zato ne zaupajo. Kaj pa je vlada storila, da Be jej očita nepravičnost? Očita so nam, da imenujemo premalo čeških uradnikov. Z drugo strani se nam zopet očita, da imenu jemo premalo nemških Kdo naj vsem ustrežc ? Pravica in dolžnost vlade je, da imenuje najsposobnejše uradnike. Očita se nam, da zbadamo češki narod s šivankami. Morda se zgodi tu in tam, kar vznemirja češko javnost, a osrednja vlada ne more zato in ne zasluži obtožbe. Češki govorniki prete, da hočejo vladne namere prekrižati, in da je kalendarij že varal vlado. No, n e-sreča ni še tolika. Deželni zbori se ne bodo mogli zbrati o pravem času in državni zbor ostane skupaj do poletja. In to vlada obžaluje.
NaglaSam dalje, da vlada z nemškimi strankami nima posebnih zvez. Vlada je hvaležna vsem strankam, ki podpTrajo vlado in pospešujejo delo. Vlada mora na vse strani imeti proste roke. Vlada ni nasprotna Češkemu narodu, ker prizna njegovo veljavo in važnost za državo. Vlada bode vedno skrbela, da pospeši spravo mej češkim in nemškim narodom. Toda sedaj mora vlada imeti v prvi vrsti pred očmi bodočnost države. Mir je potreben in mora priti, a treba je previdnosti in zmernosti. Zato od vseh strank zahtevamo vse čednosti rodoljub j a.
Vlada vam je predložila celo vrsto velevažnih zakonskih načrtov. Več načrtov je še pripravljenih. Najvažnejša vprašanje sedaj je pač avstro-
ogerska nagodba in dalje mejnarodne trgovinske pogodbe.
Zbornica pa počasi, prepočasi sledi opominom vlade. Zato se mi vsiljuje vprašanje: Kaj naj bo zgodi, ako se parlamentu zdravje prepočasi vrača? Ustavna mehanika priporoča, da vlada razpušča zbornico, dokler ne dobi druge, ki hoče delati.
Toda dolžnoRt moja je tudi, opozarjati vas na nevarnosti. Prebivalstvo utegne postati n e p ot r p e ž 1 j i v o ter zahtevati radikalno sredstvo. Saj se že glase trd.tve, da ta parlament ni vreden svojega imena. Drugi zahtevajo premembo volivnega reda. Tretji pa, ki niso tukaj, žvižgajo pa še drugo pesem. Kaj bi bilo, k o b i na jresnejša v 1 a d a zozirom na želje prebivalstva indrugih zahteve smatrala kot svojo dolžnost, da premeni ustavo? Sedanja vlad anima strahu pred sodbo zgodovine, ampak smese imenovati uiite-ljica države. (Medklici in nemir.) Tisti pa, ki hočejo zrušiti parlament, morali bi klicati: Mea culpa, moa maxima culpa.
V tej državi se je že zrušila ena ustava, naša skrb bodi, da zapre-čimo drugo premembo. (Nemir.) Vlada hoče vso storiti, da se to ne zgodi. Delajmo, da dosežemo mir mej narodi, pospešujemo duševni :n gmotni blagor prebivalstva ter ugled države. Ako se duhovi pomirijo, hočemo misliti na zboljšanje ustave, ki je kot človeško delo nepopolna. Toda sedaj uvažujte nujno potrebe države. Gospodje! Dajte, da krivda ne pade na parlament! (Živahno gibanje mej poslanci.)
Takoj po ministrovem govoru so se zbirale gruče raznih poslancev, ki so živahno razpravljali o vladnih namerah. Govor min. predsednika, dasi jj govoril mirno in brez vsako strasti, je napravil največji utiB. Že dolgo, ali morda še nikdar ni načelnik vlade tako odločno in resno svaril. Vlada je pripravljena razpustiti zbornico. In če to no pomaga, p r e m e n i t i ustavo. To pa je zbodlo v srce vse ustavoverce, ki svoje po-
LISTEK.
Sestra.
Maloruski spisal M. E Markovi«, preložil J. I.
(Dalje.)
9.
Devojka je bila precej po očetovi smrti nekoliko boljša; ni Be ravno mnogo bala materi in meni pri delu pomagati. Ali ko so začele češče dohajati nekatere njene prijateljice, same razposajene in lahkomišljene devojke, bo jo zopet obrnile na slabo stran, in ni hotela niti doma biti, niti česa delati; samo pohajkovala bi in najrajše bi bila, da bi ji nova obleka kar sama zrasla na telesii Ko pa je doma, tedaj se do poldneva samo diči in lišpa in obeša po sebi, kar je treba in česar ni treba, kakor na klin v omari. Kakor hitro kaj zazveni v materinem mo-šnjičku, jo takoj začne nadlegovati; a mati je taka, da jo posluša in da, a potem ni nobenemu toliko škodo kakor meni, ker hoče starica to prištediti v gospodarstvu, kar je hči potratila. In meni no pusti, da se oddahnem; delaj, pa ^oiaj, pa delaj!
¿6 2
Bog je poslal pomlad; topli veter veje, raz strehe kaplja voda, solnce veselo sije, sneg se topi, po ulicah se prelivajo toki vode, vrtovi vzcvitajo . . . Ljudje so jeli prihajati na božjo pot. Odkod vse pridejo ljudje v Kijev vsakega poletja! Prišli so tudi iz našega sela; v bazarju se me videli in spoznali.
»Kako te kaj Gospod ljubi?« me vprašajo. »A tvoj brat se hudo srdi nad teboj. Šel je za teboj v Demjanovko, ali tam je zvedel, da si že v Kijevu«. »Ko je ona taka«, pravi, »da me zapušča kakor hudobnega gospodarja, ter ji ni nič žal, tudi meni ni nič mar za-njo!«
»Ali kako mi živo?« vprašam. »Jeli živa in zdrava deca? Imajo li vsega dosti?«
»Ej, da! Postali so taki . . . kakor turSfti svatje. Nimajo skoro ničesar. Sam Gospod ve, zakaj jim gre tako slabo. Morda so temu krivo vašo solze. Tako so ubožali, da včasih celo kruh jemljč na posodo«.
»Dragi moji rojaki«, jim pravim, »ali bi vas mogla šo enkrat videti? Bi li hoteli priti k meni? Imam nekaj, pa bi rada po-
slala bratu. O bodite tako dobri in vzemite s seboj !«
»Dobro,« pravijo, »le pripravi jutri rano, pa bodemo vzeli.«
Jaz sem si polagoma prihranila pet srebrnih rubljev. Kupila sem ruto in nekoliko srajc. In položila sem novce v mošnjiček, štiri karbovance sem poslala bratu, a za petega sem kupila džerdan in uhane devojči-cam in križce dečkoma in prstane in trakove najstarejši nečakinji; naj so me spominjajo, ljubljena deca.
spremila sem rojake, a iz glave mi ne gre bratova revščina.
Božo moj mili, morda so res moje solze krive njegovega gorja. Naj Mati božja odpusti moni grešnici, ker sem Bvojomu rodnemu bratu srečo izplakala. Toda ni prav, da jokam. Koliko jo nesrečnih ljudi in siro-mašnejših, nego Bem jaz! Jaz sem, hvala Bogu, zdrava, pa si prislužim lahko i košček kruha i krilo. Naj se me ne usmili Gospod, ako samo ena solza kapne iz mojih oči radi mene samo I Ako žc moram plakati, hočem plakati zaradi brata, zaradi njegove žene in njegovo dece.
To sem premislila in bilo mi je nekako veselje.
In če sem še toliko trpela, če me je še tako zelo mučila moja gospica, sem vse pretrpela.
»Morda jo bodem pomirila s svojo prijaznostjo in svojo poslušnostjo!« sem premišljevala. Ali ona ni bila taka. Čo vidi, da so ji pokorim, tedaj me še hujšo muči. In naposled me jo hotela še celo tepsti.
»Bog z vami,« pravim, »naj vam služi kdo drugi, jaz vam ne bom. Mene ni nikdar nihče tepel, in, če Bog da, me tudi nikdar ne bo.«
»A mi tebi ne damo plačo! Dosluži svoj mesec! Ako ne doslužiš, ne smeš oditi. Mi ne damo denarja.«
»Saj vi no bodete obogateli od mojih novcev, in jaz ne pojdem prosjačit radi njih. Ako mi jih vi no dasto, mi jih bode pa Bog dal.«
Stara me prične pregovarjati: »Ostani, pa ostani'« Kajti ljubila me je, ker sem svoje opravljala in nisem bila lena in sem jo vedno slušala; karkoli mi jo zapovedala, vse sem ji naredila.	(Konec prih.)i
kvarjeno dete branijo z vsemi močmi. Ustava jim je nedotakljiva, ker je njihova najmočnejša trdnjava, najtrdnejši temelj nemškemu centralizmu. Nad trideset let žo branijo svoje okope — in sedaj pride nemška vlada, vlada iz samih višjih uradnikov, vzgojenih v duhu centralizma, ki preti, da ustavo premeni To je bil hud udarec za nemško levico, ki jo je pretresel do kostij. Slo vanom se pač ni treba bati ustavne pre-membe, ki mora priti. Čim preje, tem boljo, da se zruši nenaravni zistem, ki temelji v krivičnem volivnem redu in ustavi.
Ministerski predsednik jo torej posredno izrazil, kje je krivda, kje so vzroki vednih kriz. To nas veseli, da slišimo z ministerskega sedeža to izjavo, ki bi bila v ustih navadnega državljana vsled predsodkov zločin proti ustavi in državi. A še bolj bi nas veselilo, ko bi vlada za to krivico zahtevala tudi kazen. Kazen v smislu ministrovih besed bi bilo najboljše, najradikal-nejše zdravilo za bolni parlament in za hi-rajočo državo. Kdor hoče namen, mora ho-teti tudi primerna sredstva.
In nauk? Stokrat smo v zadnjih štirih letih na tem mestu in na javnih shodih kazali na krivdo, ki pada tudi na vladne kroge. Največja krivda je bila, da ie svoj čas vlada sama odobrila o b s t r u k c i j o, ko se je uklonila anarhiji v zbornici. In dne 17. oktobra 1899 je vlada sama obstrukcijo prenesla z leve na desno stran. Tedanja vlada je za svojo krivdo tudi doživela svojo kazen.
Iz tega pa sledi, da za sedanjo vlado ni dovolj, ako ostane nevtralna na razvalinah, ki jih je prevzela kot zapuščino. Ko bi bile prejšnje vlade tako odločno kazale svojo moč nasproti parlamentarni revoluciji ter varovale svojo in države avtoriteto, zlomile bi bile ošabnost posameznih kričačev. Sinoči smo videli, da tudi Nemci čutijo nevarnost in se boje negotove bodočnosti.
Takoj po seji so se zbrali načelniki nemških strank, da se posvetujejo o nadalj-nih korakih. Sklenili so, da vprašajo ministerskega predsednika, kaj in zakaj je hotel očitati nemški levici. Sli so se takorekoč opravičevat v zavesti svoje krivde. Šli so reševat ustavo, za katero se tresejo. Dr. pl. KOrber je rekel, da je hotel le svariti in na steno naslikati strahove, ki bi prišli, ko bi ta parlament odpovedal svoje delo.
Te besede so bile tolažilo, in levičarji so danes po svojih glasilih naznanili svetu, da ustava še ni propala. Da, ni še propala, a rušijo se ji temelji, ker njeni duševni očetje in njih sinovi žele, da bi slovanski narodi stali le pod kapom.
Zopet se je pričela igra s črnim Petrom. Vlada zvrača krivdo na zbornico, levica pa črnega Petra podtika desnici. Radovedni smo, kdo obdrži Petra.
Dnevni red.
Danes ob 4. uri popoludne je zbornica pričela z dnevnim redom, ki je bil določen že od 17. oktobra. O začasnem proračunu so govorili dr. pl. P 1 a č e k , grof D z i e -d u s z y c k i, Choc, Daszyinski in K 1 o f a č.
Na to zbornica v drugem in tretjem branju z dvotretjinsko večino odobri začasni proračun. Proti so glasovali Vsenemci, češki poslanci, poljski in češki radikalci. Vsi jugoslovanski in rusinski poslanci so zapustili zbornico.
Nato se je pričela razprava o stanovskih kmečkih zadrugah. Poročevalec je slovenski poslanec P o v š e, ki je mej živahnim odobravanjem obrisal pomen in potrebo organizacije kmečkega stanu potom stanovskih zadrug. Govornik konča mej burnim odobravanjem s pozivom, naj vse stranke glasujejo za načrt zakona, ki bode združil kmete v boju za obstanek. Govor objavimo po zapisniku.
Za gospodom Povšetom so sedaj do 6. ure govorili dr. Ofner, poljedelski minister in dr. pl. Grabmayr. Govornikov pa je oglašenih še nad 50.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. decembra. lirolaki Lahi in Merveldtov odhod.
Italijanski vodivni krogi na Tirolskem so neizmerno veBeli, da se umakne iz Ino-
mosta namestnik grof Merveldt, ker pričakujejo, da bo njegov naslednik bolj naklonjen njih zahtevam po avtonomiji. Seveda se veselje nad odstopom umetno širi tudi mej prebivalstvo, ki je predvčeranjim hotelo prirediti veliko protidemonstracijo. Tri godbe so imele iti na čelu demonstrativnega obhoda. Ob 8. uri zbralo se je nad 1000 oseb, ki so kričale: »Evivva avtonomie, abasso Merveldt!« Policija je godbo in obhod prepovedala in demonstrante razpršila.
Proti dvoboju so izdali, kot smo že omenili, mnogi avstrijski aristokratje in višji uradniki oklic, s katerim soglaša splošna javnost, ker se v njem tako odločno nastopa proti obžalovanja vredni razvadi v armadi in tudi v civilnih krogih, s katero naj bi se zadoščalo razžaljeni časti. Inicijativo za to gibanje je dal don Aifonz Bourbonski. Podpisi se nabirajo še nadalje po vseh kronovinah. Podpisani pa niso aktivni ministri in aktivni častniki, katere nekateri opravičujejo s tem, da so nahajajo v javni službi in ne morejo naravnost nastopiti proti obstoječim določilom. No, v očeh drugih ljudi jih to ne opravičuje. Se manj opravičljivo pa je, da manjka na oklicu mnogo podpisov onih, od katerih so prireditelji te akcije vsekako pričakovali podpore. Ti so se morda zbali javnega mnenja.
Mažari o Koerberjevem govoru. Govor ministerskega predsednika pl. Koerberja v predvčeranji seji avstrijskega državnega zbora je napravil tudi na Mažare velik vtis in se v vladnih krogih živahno razpravlja. Izjavo kabinetnega načelnika smatrajo za dokaz, da je Koerberjevo stališče čim najbolj utrjeno in da uživa na merodajnem mestu popolno zaupanje. Tudi se Mažari strinjajo z mnenjem avstrijske vlade, da se premeni ustava in s tem doseže trajno zboljšanje parlamentarnih razmer. Sedaj se gre, pravijo, za življensko vprašanje cele monarhije, ker čakajo rešitve zelo važna vprašanja, ki jih je mogoče rešiti le s sodelovanjem avstrijskega parlamenta. — Kajpada imajo Mažari pred očmi v prvi vrsti le svoj interes, ki bi ga dosegli potom nagodbe.
Protest berolinskih Poljakov.
V	Berolinu živi nekaj tisoč Poljakov, ki kajpada enako bridko čutijo udarec, ki ga je zadala pruska birokracija z obsodbo v Vrešnu njihovim sorojakom. V nedeljo se je sošlo do 2000 berolinskih Poljakov na protestni shod, na katerem se je sprejela naslednja resolucija. Berolinski Poljaki izrekajo žrtvam vrešenske pravde svoje iskreno sočutje in pozivajo vse sorojake, naj marljivo nabirajo denarne prispevke. Z zadoščenjem jemljo na znanje solidarnost vseh Poljakov to- in onstran meja in energično protestirajo proti zistematiškemu zatiranju poljske narodnosti od strani pruske vlade, ter proti oropanju najelementarnejih pravic glede rabe maternega jezika v šoli, po sebno pa pri verskem pouku, in proti šikaniranju poljskih društev in časopisov, ter zahtevajo vsa prava, ki pristojajo kulturnemu narodu. Konečno se izreka poljski državnozborski frakciji ogorčenje, da je tako dolgo čakala z interpelacijo in jo sploh tako formulirala, da je nevredna poljskega imena. — Kaj neki bi rekli še le o avstrijskih Poljakih?
Cesar Viljem proti dvoboju.
V	zadnjih dneh se je nemški cesar ope-tovano izjavil proti dvoboju in je pozneje izdal tudi odločno prepoved. V tej zadevi pa poroča sedaj »Potsd. Ztg.« še sledeče zanimivo dejstvo. Minulo nedeljo je prišel cesar Viljem v vojašnico I. gardskega polka v spremstvu vojnega ministra Goeslerja in glavnega pribočnika Kessela. Sinova obeh teh častnikov sta podporočnika v imenovanem polku in sta se precej nelepo izrazila o najnovejši cesarjevi prepovedi. Cesar je bil o tem poučen. Zbral je v vojašnici okolu sebe vse častnike imenovanega polka, jim še enkrat najostrejše zabičal svojo prepoved, potem pa rekel: »In ko bi bil oče katerega tukajšnjih častnikov meni še tako priljubljen in zaslužen general, odslovil bi njegovega sina ravno tako iz armado, kakor bi postopal z vsakim drugim častnikom mojo armade, ko ne bi se uklonil moji prepovedi glede dvoboja. Jaz danes tudi ne nosim uni-
forme tega polka, ker imam vzrok, da se ne strinjam z mnenjem mladih lju hj tega polka « — Po drugih virih je cesar pri tej priliki govoril tudi o poročnikih, ki se še mokri za ušesi. — Tako odločno menda cesar Viljem še nikdar ni govoril proti dvoboju.
Bolgariji preti bankerot.
Bolgarsko sobranje razpravlja sedaj o vladni predlogi, s katero naj bi parlament pooblastil vlado, da sme najeti večjo svoto denarja, ker so državne blagajne do cela izpraznjene. Zanimivo je, kako je ministerski predsednik Karavvelov utemeljeval nujnost te zadeve. Reke*»je mej drugim: Iz tekočih dohodkov se dolg ne more poravnati. D e -žela se bliža bankerotu, vsled česar je najetje posojila neizogibno in nujno potrebno. — Vprašanje pa navstaja, če bodo Bolgari res mogli kje dobiti potrebni drobiž in če bodo potem zmogli še večje stroške.
l><>pi.»ii-
Iz Polhovega gradca, 6. decembra. (Zahvala cestnemu odboru.) Iskreno zahvalo izrekamo tem potom vrlemu načelniku cestnega odbora gospodu Belcu, kakor tudi odborniku gospodu Josipu Ziorcu z Dobrovo zi popravo tako potrebne ceste z Viča proti Polhovem gradcu.
Skozi dobo 20 let se ni poprej, ko so posestniki posipavali cesto, ne pozneje, ko jo je imel cestni odbor, nič storilo. Posestniki jemali so, kakor tudi pozneje cestni odbor, gramoz iz Gradašice, in gorje jeseni živini ! Konji so komaj kopita izdirali v jesenskem času iz tega groznega blata. Po leti bilo vam je prahu na cesti kakor zimska megla. Orlkar je pa gospod Belec prijel vajeti v roke, se je to takoj izpremenilo. Pot, katera po nekaterih krajih že 13 let ni bila posuta, se je sedaj po nasvetu gosp. Zorca z dobrim gramozom, kojega so dobili s posestva gg. Ivana Cešnovarja in Blaža Barbca iz IIra8tenic, tako imenitno posula, da se smemo ponašati z njo.
Upamo pa, da to še ni konec njegovemu delu. Z Dobrove proti Polh. gradcu imamo več klancev, kateri bi se s par sto-taki dali popolnoma prenesti. Ako bi se prenesel klanec »pod kljunačem«, bi se dveh klancev iznebili. Uverjeni smo, da nam gospod Belec tudi tukaj pomaga že z ozirom na to, da se v dobi 20 let pri poprejšnjih načelnikih ni nič zgodilo.
Se enkrat bodi javna zahvala g. načelniku kakor tudi g. Zorcu za to dobroto.
Več Pograjcev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. decembra.
Za vseučilišče v Ljubljani so po
posl. Robiču vložile prošnje občine: Stopno, Modraže, Hrastovec, Dežno. Sv. Ana, Pecke, Jelovec-Makole, Vrhole in Statenberg, dalje učit. društvo Sv. Lenart, posojilnica, kmet zadruga in kr. šol. svet v Makolah, cer kvena predstojnistva Sv. Andrej, Makole in Sv. Ana.
Ie vseučiliške debate. Liberalci, ki vohajo po vseh kotih, kje bi dobili kaj, da napadejo naše poslance, zabavljajo zdaj, da niso vsi slovenski poslanci govorili za vseučilišče. Ne vemo, kdo si je prvi izmislil to neumno očitanje. V pojasnlo povemo le to, da v državnem zboru ne govori, kdor in kedar hoče. Navadno v glavni raz pravi govoro 3 p r o , 3 contra, potem po 1 glavni govornik p r o in c o n t r a. V de debati v petek pa so govorili 4 pro in 4 contra, nato je zbornica z večino na predlog Glocknerja vsprejela konec debate, in je mogel pro govoriti samo dr. Ploj, ki je bil že iz početka določen, da kot glavni govornik odgovarja levičarjem Pom-merju, Borgcrju in WolHhardtu. — Vpisani pa so bili pro po vrsti še : Dr. Stojan, dr. Hruban, Povše, Vencajz, dr. Ferri, Udržal, Sehnal, Fresl, Klofač, Choc, dr. Žitnik, Ro-bič, Pfeifer, Pogačnik, Vukovic, Plantan, dr. Pražak in dr.' Pacak I Dr. Ferjančič je sploh mogel govoriti, ker mu je dr. Hruban odstopil svojo mesto 1 Pommerju in drugim pa bode mogoče odgovarjati pri proračunu.
Ustanovni shod »Obrambnega društva« bode v ponedeljek dne 16. decembra t. 1., ob 2. uri popoludne v »Katoliškem domu«. O pravnem varstvu bode
poročal gospod dr. Evgen Lampe. O nujni potrebi »Obrambnega društva« bi bilo odveč pisati. Vsak naš somišljenik je pač po dogodkih zadnjih let prepričan, da je treba ustanoviti krepko obrambo proti napadom nasprotnikov. Pričakujemo torej obilne udeležbe z dežele in iz Ljubljane k ustanovnemu shodu v ponedeljek.
Proti vinski klavzuli in za zakon v varstvo vinoreje so na drž. zbor poslale prošnje občine: Stopno, Modraže, Hrastovec, Statenberg, Dežno, Sv. Ana, Pečke, Jelovec-Makole in Vrhole.
Glasovi o dr. Šusteršičevem govoru. »G o r i c a« piše : »Mnogi listi se izražalo pohvalno o dr. Šusteršičevem govoru in ojstro obsojajo podlo obnašanje Vsenem-cev v zadevi, ki so tiče najvišjega kulturnega stremljenja jednega naroda. Dočim pa so se razni vnanji listi pohvalno izražali o dr. Šusteršičevem govoru, hotel si je steči nevenljivo zaslugo „Slov. Narod" da je, soglašujoč z Vsenemci in židi, nečastno govoril o dr. Šusteršiču in mu naposled celo očital, da je dr. Šusteršič s svojim govorom zakrivil, da je nujni predlog glede vseučilišča v Ljubljani propadel. — Da predlog propade, to je bilo znano že poprej nego je dr. Šusteršič, ali bi bil sploh kdo drugi — pa bil tudi dr. Tavčar — o njem govoril, ker so bili proti nujnosti predloga Poljaki. Dokaz strankarske strasti, da ne rečemo kaj hujega, je torej, podtikati dr. Šusteršiču krivdo na tem«. — Jako značilno je, kar piše »T r i e s t e r Z e i t u n g«. Ta list piše med drugim : »Celo v tem demoralizovanem parlamentu je nekaj nezaslišanega, da se jeden poslanec ustopi predrzno pred druzega ter izkida pred njim cele vozove gnoja naj-ostudnejših inzultov in mu jih izmeče v obraz, samo zato, da mu zabrani govoriti. Dosedaj se niti ni dalje preiskovalo, ali so dejanja dr. Šusteršičeva, katera so mu donesla psovko dr. Žlindra, zares tako strašna, da bi mu jemala pravico govoriti v pošteni družbi. Jednako se tudi še ni preiskalo, ali je poklican jeden član vsenemške zveze »Franko« Stein, po zadnjih dogodkih (z "VVolfom v zadevi njegove čedne afere v hiši prof. Seidla) ponašati se kot strastni zagovornik morale. Ne glede na to pa se mora nastop poslanca Sfceina obsoditi kot napad na parlamentarizem. Dr. Šusteršič tu ne prihaja niti v poštev. Važnost dogodka tiči v tem, da se je tu izvršilo nasilje ne le proti poslancu, marveč tudi proti njegovim volilcem, ki so mu poverili svoje zaupanje.«
Kranjski dež. odbor pred držav, sodiščem. Pred drž. sodiščem se je te dni vršila razprava o tožbi goriškega dež. odbora proti dež. odboru kranjskemu radi oskrbovalnih stroškov za T. Plenk, ki je bila v ženski bolnici v Gorici. Razsodba se glasi, da mora dežela Kranjska plačati 1981 K oskrbovalnih stroškov in 441 K sod. stroškov v teku 30 dni.
Trgovska in obrtniška zbornica ima v petek, dne 13. dec. t. 1. pop. ob 2. uri v magistratni dvorani javno sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. — 2. Naznanila predsedstva. — 3. Poročilo o reviziji zborničnega volilnega reda.
—	4. Podelitev ustanov za eksportno akademijo. — 5. Podelitev 18 cesar Franc Jo-žtfovih ustanov za onemogle obrtnike in 5 cesarice Elizabete ustanov za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. — 6. Poročilo o imenovanju cenzorjev ljubljansko filijalke avstrijsko-ogrske banke. — 7. Poročilo o tolmačenju § 6 zakona z dne 26. dec. 1893 drž. zak. št. 193. — 8. Prošnja trgovskega društva »Merkur« za podporo. — 9. Poročilo o zborničnem proračunu za 1. 1902. —
10.	Poročilo o vladni predlogi o pokojninskem zavarovanju zasebnih uradnikov. —
11.	Poročilo o prošnji občine Dvor za dovolitev 4 letnih semnjev. — 12. Poročilo o vlogi dunajske zbornice glede d e 1 a v k a z n i 1 n i c a h. — 13. Poročilo o vlogi celovške zbornice glede otvoritve novih premogovih žil v alpskih deželah.
—	14. Poročilo o vlogi trgovskega obrtnega društva za pomnožitev uradniškega osebja pri oddajni blagajni na južnem kolodvoru.
—	15. Personalije
Premeščen je davčni praktikant gosp. Anton Adamič iz Škofje Loko v Litijo.
Meščanski klub ima jutri ob '/»8. uri zvečer družbinski večer v svojih
društvenih prostorih v »Katoliškem domu". K obilni udeležbi vabi člane in njihove prijatelje odbor.
Častno svetinjo za 40!etno zvesto službovanie je priznal deželni predsednik poslom Fer. Koprivšeku v Motniku, Jan. Ž ga v o u v Vrhpolju in Juriju Po-ž a r j u v Sp. Vremu.
Ogenj v Srednji Vasi. Iz Bjhinja se poroča: Včeraj ponoči je nastal ogenj v hiši kmetijskega društva. Zapazili so ga ljudje, ki so šli zjutraj k maši. Strah je bil velik, vendar se je posrečilo ogenj zadušiti. Škode je precej na blagu, katero bo pa dobilo društvo povrnjeno, ker je dobro zavarovano. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Meščanska godba priredi jutri v četrtek koncert pri Hafnerju proti prosti vstopnini.
Zakaj se mora ob želez prehodu na Dunajski cesti dolgo čakati? Piše se nam: Ozirom na vest, priobčeno v Vašem cenjenem listu št. 283 od dne 7 t. m. pod napisom »Neumestna štedljivost« prosimo, da blagovolite isto v toliko popraviti, da se ni vsled neumestne štedljivosti c. kr. državne železnice pripela k nenavadno dolgemu in težko obloženemu vlaku samo ena lokomotiva mesto dveh in da je dalo to povod dolgotrajajočemu oviranju prehoda na Dunajski cesti, ampak da je bilo vzrok počasni vožnji megleno vreme in mokri tir, na kojem ni možno glede na ovink med južnim in državnim kolodvorom hitreje voziti. Vlak je imel 48 voz in je bil le normalno obtežen; priprežna lokomotiva bi bila tedaj popolnoma nepotrebna. V Ljubljani, dne 10. decembra 1901. C. kr. državno-želez. obratni urad. — Bodi vzrok čakanju ta ali oni, res ostane vendar-le, da je jako sitno za občinstvo, če mora čakati celih deset minut.
K tatvini v postojinski restavraciji. o kateri smo že poročali in pri kateri je zmanjkalo smodk za 50 K, nam je dostaviti, da so tatu te dni zasledili in našli pri njem še smodk za 46 K. Tat se zove Vatovec in je bil neki že večkrat kaznovan.
Svečano proslavo povodom 4001et-nice hrvaškega umetnega pesništva in njegovega začetnika Spličanina Marka Maruliča prirede v Sarajevu dne 15. t. m. v »Društvenem domu«. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na vsporedu je godba, petje, slavnostni govor, igra »Stanac« in svečani komerz.
Ponesrečila se je 7. t. m. dekla Franč. Truden iz Kianca pri Ložu. V bližnjem gozdu je pri nekem delu padla tako nesrečno, da je na mestu obležala mrtva.
Ljubljanske novice. Sneg smo dobili danes opoludne. — Elektriška železnica se je danes zaletela na Dunajski cesti v nekega moža in ga vrgla dva metra proč — Pokopali so ženo čev • ljarskega mojstra g. P e r n e t a. — Dveletnega otroka pretepel. Janez J e r š e svojega dveletnega otroka ni pretepel z volovsko žilo, ampak z drugo stvarjo. Zdravniško spričevalo izkazuje lahko telesno poškodbo. Cuje se, da je nažnanjen državnemu pravdništvu. — Velike sitnosti ima sedaj tukajšnji agent Hugo Bohm, ker mu ljudje nagajajo, da je identičen z aretovanim sleparjem Hugo Bohmom z Dunaju. Resnici na ljubo nas prosi g Hugo Bohm s Kranjskega, naj napišemo, da on nima z dejanjem dunajskega Hugo Bohma nikake skupnosti.
Učiteljski službi sta razpisani do konca decembra na trorazrednici v Semiču in na dvorazrednici v Mirni peči. Prošnje sprejema okr. šol. svet v Črnomlju ozir. v Novemmestu
Stajarski deželni zbor se skliče naj-brže okoli novega leta vsaj k dvadnevnemu zasedanju, da se sprejme deželni proračun. Nemci si bodo najbrže volili takoj tudi no vega odbornika na mesto odstopivšega viteza Schreinerja.
Cesar na lovu na Štajerskem. Naš cesar je predvčeratšnjim prišel na lov v okolici liadmera na Štajerskem. Danes zvečer se je povrnil na Dunaj.
Gledališka kriza v Gradcu. Gra dec ima gledališko krizo. Z velikanskimi žrtvami so je zgradilo v Gradcu mostno gledališče. Marsikaj, kar se je od tega gledališča pričakovalo, so ni vresničilo. Vsako leto je bil večji deficit in sedaj se je pokazalo, da bi morala odslej mestna občina
graška vsako leto doplačati okolu 200.000 kron, ako bi hotela mestno gledališče vzdr žati na dosedanjem stališču. Ako se to ne zgodi, ravnatelj Purschian — odstopi. Liberalno gospodarstvo je Gradec daleč prívelo. Gledališko krizo so bí mestni očetje graški upali izdati še - le sedaj — po občinskih volitvah.
Mariborski občinski svet je daroval »sohulvereinu« 863 K 80 vin. za pro-speh nemškega šolstva na Spodnjem Sta-jarskem.
Nesreča na železnici.' Včeraj je železniški stroj zgrabil na mariborski železniški postaji železniškega paznika Simona Vrabla ter mu zmečkal obe nogi. Ponesrečenega paznika so prepeljali v bolnico.
Vlak povozil je na Pragarskem železniškega delavca Jakoba Radoltča.
Ropar v mariborski okolici. Po mariborski okolici krade in ropa neki Leopold Koršič, ki je pobegnil iz odgon-skega zapora v Slovenski Bistrici. Keršič je srednje rasti in suh. Orožništvo in policija imata mnogo dela, da bi ga dobila.
Volitve v Istri. Pri volitvah za mestno skupino Pazin Labinj-Plomin jo dobil slovenski kandidat v Pazinu 136 glasov, dočim je dobil laški protikandidat dr. Con-stantini v vseh treh krajih 222 glasov. V skupini Buzet-Milje dobil je slovanski kandidat Flego 75 glasov. Lihi niso Slovanom vzeli nobenega mandata. Laška stranka je razcepljena na dvoje.
Mater umoriti je hotel v Trstu 34-letni laški podanik Sorafin Bonanno. Mati je zbež'la pod streho in strašno kričala, nakar so prihiteli stražniki in prijeli nečloveškega sina. Bonanno je še po aretaciji izjavljal, da mora videti kri svoje matere.
Anarhist pred tržaškimi porotniki Pred tržaškimi porotniki je stal te dni 19ietni mehanik Rudolf Kaiser iz Pulja, pristojen v Trbiž, obtožen, da je nekemu sorodniku doposlal anarhistično knjigo »La peste religiosa«. V njegovem stanovanju so našli vse polno anarhističnih knjig in spisov. Dobil je mesec dni zapora. Obravnava se je vršila pri zaprtih vratih.
Dobavni razpis. Intendanca c. in kr. 3. voja naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da namerava vojna uprava meseca decembra 1901 po kupčijski uzanci kupiti 650 meterskih stotov rži in 1220 m. stolov ovsa. Za oddajo žita so določeni Gradec, Maribor in Celovec, kamor je žito oddati v januvariju 1902. b kolekom za 1 krono ko-lekovano prodajne ponudbe v obliki pisma je zapečateno in na ovitku kot take zaznamovane poslati do 16. decembra t. 1. desete ure dopoludne intendanci c. in kr. 3. voja v Gradcu. Natančnejši pogoji so razvidni iz uzančnega zvezka z dne 7. decembra 1901,
ki se dobi pri vojni intendanci v Gradcu. *
* *
Spomenik cesarici Elizabeti postavi občinski svet v Zemunu za OOOO K. Spomenik izgotovi hrvaški kipar Rend¡ó.
Odkritje spomenika poljskemu pesniku Korneliju Mjejskemu. V nedeljo dopoludne se je v Lvovu vršila slav-nost razkritja spomenika pesniku Korneliju Mjejskemu. Slavnosti se je udeležilo kakih 8000 oseb. Po slavnosti so šli udeležniki v ulico Mochnatskega, kjer jc nemški konzulat. Tu je močen oddelek redarjev zaprl ulico. Demonstranti pa so p r e d r 1 i poli c i j s k i kordon in ao korakali mimo konzulatnega poslopja pevaje pesmi, na kar so se vrnili zopet istim potem. Gruča se je podala na to k spomeniku Goluchowskega, kjer jo je rekvirirani oddelek vojaštva razpršil. Del demonstrantov se je zopet zbral pred spomenikom M|ejskega, kjer so se demonstranti razšli, odpevši več narodnih pesmi.
Osmrtnica za psom. Na Dunaju ži veči gospej Bachmann je poginil te dni nje toliko ljubljeni pes »Flockerl«. Žalosti svoji je gospa dala duška s tem, da je dala natisniti osmrtnico ter je isto razposlala vsem svojim prijateljem in prijateljicam. Ta izredna osmrtnica se glasi: Ana Bachmann naznanja vsem prijateljem, znancem in rojakom žalostno vest o smrti njo goreče ljubljenega »Flockerla«, kateri je ob 8. uri in pol zvečer po dolgi dobi 10 let — poginil. Dunaj dne 23. novembra 1901. Globoko užaljeni svojci. — Pamet, kje si ?
Rajši bi bil obešen Policijski stražnik Wlaasak je v Pragi umoril svojo nevesto. Sodišče ga je obsodilo k smrti na vislicah, cesar ga je pa pomilostil na 201ctno ječo. Ko se je Wlassaku izročilo pomilo-ščenje, mignil je z ramami in dejal hladnokrvno : »To je prav lepo, toda obešen bi
bil rajši, kajti sedaj bom moral predolgo trpeti«.
Policaj — morilec Iz Evsnsville, Ind., v Ameriki se poroča : Policist Wilbur Scherwell je dobil nah g, da naj poizveduje po morilcu, ki je zadavil gospo Railey in gospico Kenner, — kakor smo nedavno obširnejša poročali, — sedaj pa so policista Scherwella zaprli, ker je na sumu. da je on zadavil omenjeni dve ženski. To aretiranje vzbuja velikansko senzacijo. Po-izvedelo se je namreč, da je Scherwell po gosto obiskoval gospo Railey in da so je tudi peljal oni večer z gospico Renner, ko je bila umorjena. Nadalje se je tudi dognalo, da je stal policist v maju blizu onega kraja na straži, kjer so našli potem zadavljeno zamorko gospico F. Buttler. Vse to ae je sedaj zvt zalo v tako celoto, da nihče več ne dvomi, da je policist Scherwelt vseh žensk morilec. Vse mesto je grozno razburjeno radi tega odkritja.
Kotiček za liberalce. „Slovene " ob sojen!, smo brali včeraj v „Narodu" kot uvodni članek. Kaj bo pa zdaj? smo mislili. Pa ni bilo nič druzega, kakor da je „Nar." povedal še enkrat že stokrat, premíete fraze o „klerikalni lažnivosti" To se kaj lepo poda v ustih .Slov. Naroda", kateri je pred nekaj dnevi, prisiljen od dr. Brej ca, sam izjavil, da to, kar je čezenj pisal, „no odgovarja istinitim dejstvom", kar se pravi po kranjsko: „Narod" je bil prisiljen, priznati, da se j e 1 a ■ gal. Našo uredništvo nima rovoda, da bi Re zagovarjalo sedaj pred javnostjo zaradi zadnjih tožba, ker se čuti popolnoma nekrivo in ker je vsemu slovenskemu svetu znano, pri čem da smo. Sploh pa se pripravlja sedaj reforma tiskovnega zakona, po katerem se bodo tiskovno pravdo vzele porotnikom in dale sodni-kom-juristom. Mislimo, da ae t a m z o -p e t v i d i m o kdaj, in da nam ne bo šlo tesno za dokazo resnice! — G 1 o d e stobskega nečistnika, kateri niti v cerkev ni hodil, ampak je bil liberalec in nazadnje eocialni demokrat, „Nar." zopet impertinentno piše, da je bil „pristen klerikalec in se ga klerikalna stranka ne otrese, naj ga tudi trikrat na dan zataji." To je — pošten list! Mi od uredlištva „SI. Naroda" odločno zahtevamo, naj nam odgovori v treh dneh na vprašanje, ali je „klerikalec" tudi oni, ki je žlice in suknje kradel.— Župan Hribar, ki je tožil »Slovenca«, da mu je čast razžalil, je bil javno rekel, da naš list «pišejo navadno gospodje, ki kaj radi uče. naj se ne gleda, kako žive, ampak na to, kaj uče«. Naše uredništvo ga je pozvalo : »Z i m e n i n a d a n!« Ce no pove imen, naj ai sam misli ime, ki ga zasluži! Hribar — ni povedal nikakih imen . . . — Raznim krčmarjem dajemo naznani", da je aicer izdajatelj našega lista plačal dolgove, ki j'h jo naredil gosp. Z a vadil na njegov račun, a da ne bo plačal niti solda več zanj, odkar je ta suspendirani — duhovnik v službi — »Narodne Tiskarne« Dva suspendirana duhovnika pri lib. stranki sta že ! Liberalci 8"> torej v nevarnosti, da ne postanejo še bolj klerikalni, kakor — katoličani ! — Dr. Tavčar je zagrozil, preden sa je včeraj ^doeljal na Dunaj: »Sedaj bomo enkrat Štefeta tožili!« Vidi se torej, da je voditelj «inteligence« vedno pri delu, da izvršuje evoio vzvišene namrno »za mili slovenski narod«. »Es wächst der Mensch mit seinen höhern Zwecken !«
(Slovensko katoliško a k a d e-miško društvo »Zarja«) v Gradcu ima v četrtek 12. t. m. ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih Schillerstrasse 54 svoj tretji redni občni zbor s sledečim vspore-dorn: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Eventuelno čitanje zapisnika občnega zbora bratskega društva »Danice« na l)u naju. -3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti.
(Čitalnica v Brežicah) vprizori v nedeljo, dne 15. t. m. v dvorani »Narodnega Doma« v Brežicah igro : »Martin Smola«, burka v treh dejanjih. — Spisala O. Blumenthal in G, Kadelburg. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob '/¡,8. uri zvečer. Vstopnina 1 K, za kmete 40 h. K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Mestna hranilnica v Novem mest u.) V mesecu novembru jo 253 strank vložilo 73G00 K 29 h. 153 strank vzdignilo 76547 K 84 h, torej manj vložilo 2947 K 55 h, 11 strankam sa je izplačalo posojil 10400 K, stanje vlog 1836942 K 32 h, de narni promet 277773 K 51 h.
Telefonska m brzoj&m poročila.
Gorica. 11. deo. V veleposestvu sta izvoljena „Slogina" kandidata Ja-končič in Klanci o in „Slogiu" pristaš Bol k o.
Poreč, 11. deo. Pri deželnozbor-ski volitvi iz istrskega posestva je izvoljenih vseh pel la,škili kandidatov.
Zader, 11. dec. Pri včerajšnji volitvi v deželni zbor je bilo izvoljenih: 6 kandidatov hrv. narodne stranke, 6 brv. stranke prava, 6 Srbov in 2 kat. narodna Hrvata. Hrvatska narodna stranka je izgubila torej 4, Srbi pa en mandat. B i a n k i n i je soglasno izvoljen.
Dunaj. 11. deo. Govori se v parlament. krogih, da bo zboroval državni zbor do 19. t. m. V tem času bo imel še pet plenarnih sej, v katerih se bo razpravljal zakon o kmečkih zadrugah. Oeški deželni zbor bo zboroval 27., 28. decembra.
Dunaj, 11. decembra. Prihodnja seja poslanske zbornice je jutri. Nadaljuje se razprava o kmečkih zadrugah.
Dunaj, 11. decembra. Vojni odsek jo imel sejo, v kateri je razpravljal o dovolitvi vojaških novincev za 1. 1902. Zastopniki čeških agrarcev, vsenemcev in socialnih demokratov so zapustili dvorano. Odsek je postal nesklepčen za en glas. Sli so torej v neki drugi od-sek po poslanca Wassilko, da so bili sklepčni. Vojaški novinci so se dovolili.
Dunaj, 11. dec. Društvo čeških medieincev je izdalo poziv na rusinske dijake, naj pridejo študirat zdravilstvo v Prago na češko univerzo, inesto na Dunaj. Slovansko prebivalstvo praškega mesta jih bo z veseljem sprejelo kot slovanske brate. Opozarjajo jih na drugo ugodnosti, ki bi jih imeli od zveze s češkimi medicinci.
Dunaj, 11. dec. Za mandat odstopivšega Wolfa bode državnozborska volitev 15. januvarija.
Dunaj, 11. decembra. Poroča se, da je vlada dala tudi orožniškim postajam navodila za nove volitve.
Dunaj, U. dec. „Fremdenblatt" poroča: Bivši poslanec Wolf je izjavil, da če ga še enkrat volijo, bo sprejel mandat in eventualno pristopil vsenemški zvezi.
Dunaj, 11. dec. Tu se je osnoval odbor, ki bo vodil proslavo 25letnice, odkar ste Bosna in Hercegovina okupirani. L. 1908 se priredi skupni izlet na takratno bojno polje in na grobove padlih avstrijskih vojakov. Protektorat bode skoro gotovo prevzel nadvojvoda Fran Ferdinand.
Gradeo, 11. dec. (C. B.) Tu jo umrla nocoj mati trgovinskega ministra barona Call.
Gradec, 11. decembra. Pri dopolnilni volitvi je bil v notranjem mestu izvoljen deželnim poslancem nernško-na-cijonalni profesor K ratter.
Toplice, 11. decembra. Shod zaupnikov Wolfovega deželnozbor. okraja je zopet postavil Wolfa kandidatom.
Praga, 11. dec. „Hlas Naroda" piše, da če pride do izpremembe ustave, naj se prihodnje državnozborske volitve izvrše na podlagi splošne, enake in direktne volivne pravice.
Budimpešta, 11. dec. (C. B.) Radi napadov v včerajšnji seji poslanske zbornice se je vršil danes dvoboj mej poslancema Ivanko in CJsavorskim. Ranjen ni bil nobeden.
Budimpešta, J1. dec. (C. B.) Danes dopoldne je hotelo več sto delavcev demonstrirati pred parlamentom. Prišlo je do boja s policijo. 26 oseb je bilo aretiranih; demonstrantje so so morali razkropiti.
Rim, 11. decembra. Glede zavoda sv. Jeronima so baje Dalmatinci priznali pravico kurije in protektorat Avstro Ogerske. S tem je zadeva rešena.
Poznanj, 11. dec. Ena obsojena poljska mati, imenom Piasecka, umira v ječi.
London, 11 dec. Pri Savannahu so poskušali velikansk top, iz katerega eden strel zadošča, d* popolnoma uniči vojno ladijo.
London, 11. dec. Iz Durbana so javlja, da se je burski poveljnik Lion s svojim moštvom udal in da je isto storilo več bur,škili voditeljev (?), Botha in Stcjn hočeta prodreti proti severu zahodu.
London, 11. decembra. Iz Preto-rije poročajo, da je Dewet blizu Heil-bronna združil pod svoje poveljstvo 2000 mož in z njimi obkolil polkovnika Wilsona in njegove takozvane Ki-tchenerjeve strelce. Polkovniku Reming-tonu se je posrečilo osvoboditi angleške čete, ki so se potem z neznatnimi izgubami (?) umaknile v Heilbronn.
Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki ^SandTn
sin v I.ondomt i?med veh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro suSe ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejsi in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobe se po tovarniški ceni pri tvr.iki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vtianja naročila proti povzetju.	9 11-6
Umrli ho:
8.	decembra. Ivan SuStar, posestnik, 49 let, Poljska cesta 4, jetika. ■ - Jernej Klemenčič, prodajalec klobas, 46 let, Streliške ulice 6, cyrhosis haepatis — Neža Zupan, perica, 52 let. Hrenove ulice 6, krvna jetika.
9.	decembra. Ludovika Amalija Giberti, zasebnica, 63 let, Wolfove ulice 1, neoplasma. — Anton Siard, paznik, 43 let, Poljanska cesta 49.
V hiralnici:
7.	decembra. Anton Petavar, gostač, 75 let, osta-relost.
V otroški bolnišnici:
8.	decembra. Amalija Prohinar, uradnega sluge hfii, 2 leti, jetika.
V bolniSnici: 7. decembra. Josip Tomaževič, gostafi, 80 let, retentio urinae.
8 decemra. Leopold Zdešar, črevljar, 36 let, plučnica. — Ivan GabrovSek, železniški uradnik, 23 let, suicidium.
Z i t ne cene
dne 10. decembra 1901. (Termin.)
Na dunajski borci:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za pomlad 1902 .... K	8 90	do	8-91
Rž za pomlad 1902 ............763	„	7-64
Koruza za maj-junij 1902 . . . „	5'84	„	5 85
Oves za pomlad 1902 .....„	7-79	,	7 80
Na budimpeitanski borzi:
PSenica za april 1902 .....K	8 72	do	8-73
Rž za april 1902 ......,	7 35	,	7 36
Oves za april 1902........7 51	,	7 62
Koruza za maj 1902 .......6 54	,	6-55
i Efekti v.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	8-40	do 9 05
južne iel........8 65	,	8 95
RŽ „ ........7-45	,	765
Ječmen , ...............7 20	„	860
„ ob Tisi.........6-75	„	7-75
Koruza ogerska, stara.......6-76	„	5-85
. » » nova.....„	5-40	,	5"50
Cinkvant , stara ..........675	,	7-16
, , nova . . . . ,	6-3'J	„	6-60
Oves srednji.........7-60	,	7 80
Fiiol....................„ 10-76
Meteorologlčno porodilo.
fiiina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 73fi*t)»ts
Çiril-
Mefodov
sfenski-
skladni koledar

1063 6-5
O

je lziel v 1 čni moderni obliki s podobo slovanskih blagovestnikov v barvah.
Cena izvodu K 1.40, po pošti 20 h več.
Dobiva so v trgovinah » Ljubljani in pri založniku, tiskarna Anton Slatnar v Kamniku.
Službo išče pri kakem č. g. duhovniku pridna, varčna, tiha in pobožna
služabnica,
stara 38 let. koja je služila že 14 let v farovžu, ter je vešča v vseh gospodinjskih opravilih.
Potrebne informacije daje upravništvo „Slovenca".	usi 3-3
V nakup se išče
več voz
rumene pese
(rumene vrste). — Več se izv e : M Carion, grad Bistra pri Zagrebu, zadnja pošta Spod. BiHtra, Hrvatsko.	HH2 3—2
g j Cas opa-d | lovana	Stanj« barometra ? mm.	1'etnpe-rutora po Oliijo	V.tt.Tl	Nabo	3S ► »i ž-»
10| 9. zve^M	727 3	2-2	sl. sever.	pol oblač.	
111 7. zjutr. |2. popol.	729 ^ 726-9	-05 0 1	si. jug sl. svzh.	megla sneg	18
Srednja včerajšnja temperatura 31. normale: —10
Garancija 5 let!
l>ot>re 950 6~6
cerkvene ure
domačega dela priporoča prečast. duhovščini
v Javorjih nad Škofjo Loko.
„Grand Prix".
IV a j višja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
in usta-
novno
podplatu
leto 1860.

^^ Vsak dan j'h izdela
^^	tovarna
40.000 parov ! Meastorff, Belin A Co., Dunaj, I.
1145 21-6
-c«
Edini kontrahenti
V Ljubljani so ra prodaj pri J. S. Benedikt, Ernest Jeunlkar, A. Kasoh, Henrik Kenda, Ivan Kordlk, Ant. Leutgeb, Karol Reoknagel, A. Schaffer, F. M. Sohmltt, Fr. Szantner itd.
Svoji k svojim! m~m Brez konkurence!		
Priporoča : briz^alnice, cevi, pase, lestve i. t. il. za gasilna lililŠtVil in obline,	C in kr. privilegovana h/ornica brizgalnic, cevij, pasov in gospodarskih strojev R. A. 5MEKAL iz Čeha, Jloravsko. Podružnica v Zagrebu.	nadalje gospodarske stroje in peronospera-brizg-alnice. i. t. d.
NB. JTajnoveje: Izdelovanje aparatov za acetylin- razsvetljavo s čistilnikom, motor-voz, gumi-eevij vsake vrste. 974 6		
Št. 13.457.
Razpis.
1184 3-1
Ptdpisani deželni odbor razpisuje službo
v Mokronogu z letno plačo 1400 K.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 10. januvariia 1902. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora Kranjskega
v Ljubljani, dne 4. decembra 1901.
Žrebanje
nepreklicno
16. januvarija 1902
Srečke za „toplotne sobe".
Çlavni dobitek kron 40.000 vrednosti
Srečke po 1 kroni
priporoča
J. C. Mayer v Ljubljani.
m
Denarni promet do 30 sept. I90I : K 17,006.531 88
Stanje vlog dné 30 sept 1901: K 7,263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno znvezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
s*"* 4 V
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.	i034 14
3® I> u h a j s k a borz a.
Dni 10. deoembra.
Skapsi državni dolg v notab..........99 05
Skapni državni dolg v «rebru......98-95
»T.tnjska zlata renta 4..........118 95
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . .	95 95
Ogerska zlata renta 4°/0........118 90
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........94 40
kvstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1696 —
Kreditne delnice, 160 gld..............654 76
London vista ......................239 35
VenSki dri. bankovci za 100 ni. nem.dri.velj.117'171/,
20 mark.........
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Du6 10. deoembra.
3*2u/0 državne sreCke 1. 1H64. 250 gld.. , 6°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . .
23-44 19 07 93 65 11-32
190 — 171-50
96 60 146-25 264-75
UuuavsKo vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4"/„ Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0 » » južne železnice 5°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega > , » 6 » BudimpeSt. bazilika • srečke, 6 gld. . . . Rudolfov« srečke, 10 gld.	....
1U6-7.Î 94-60 434 — 31450 11815
407-— 600 -49-75 24 — 17 — 64 50
Sa'move srečke, 40 gld..............22 i-—
St Gen6is srečke, 40 gld................255 —
Waldsteinove srečke, 20 gld....... ...
LjubljanaKe srečke..........73 —
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. , .	264 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t .	6530 —
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld..........830 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	70 25
SpIoSna avstrijska stavbinska družba . ■ .	146 —
Moutanska družba avstr. plan............403*50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld	425 —
Papirnih rnbliev 100 ..........263*50
■UT Nakup ln prodaja ts vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igabe pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Knlanlna izvršitev narodil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M Ë II C II U"
i., Woilzsili 10 in 13, Dunaj, I., Strobslgaste 2.
M
.V C Pojasnila v vseh gospodarskih in «nnndnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskfh vrsdasstilh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccg* obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih glarnlo.