&e&otcL
U r e d n š t v o in u p r a v n i š t v o Kranj, B1 c i w e i s o v a 7 — Ček. r a č. št. 17.497 — R o k o p i s i s e n e v r a č a j o Izhaja vsako soboto — Naročnina meseč, din 4.—, čelrtlet. din 12.—, pollet. din 23.—, celolet. din 4f>.— — Inserali po tarifi
LETO II.	KRANJ,	14.	MAJA	1938	Sli:V. 20.
USTAVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
§4. Državljanstvo je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito oblastev.
ZAKON O TISKU
§ 1. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinab ali drugih tiskanih predmetih...
Mesec dni sestankov in
in od Harije Pomagaj na slov. Koroško
sporazumov
Vsi dogodki letošnjega leta dokazujejo, da se niso prevarali oni, ki so gledali ob novem letu s skrbjo v bodočnost. Prevarali so se listi, ki so videli v Evropi nekako pomirjenjein verjeli izjavam državnikov, ki ne priznavajo veljavnosti mednarodnih pogodb, da je minula „doba presenečenj" in da je nastala „doba mirnega razvoja, spoštovanja mednarodnih pogodb in določenih državnih mej."
Vznemirjenost v zadnjem mesecu (neprestane konference med diplomati, obiski vodilnih državnikov v prijateljskih glavnih mestih, nasveti prijateljskim vladam itd.) je znamenje, (la je gospodarska, politična in vojaška stavba današnje Evrope pred odločilnimi dogodki in da bi zato evropska diplomacija rada že sedaj za trdno zasnovala tiste zveze, ki bi se ohranile tudi v bodočem oboroženem spopadu: Pot do teh zvez pa je silno zapletena in vodi po mnogih ovinkih, ki se sedaj približujejo cilju, sedaj oddaljujejo od njega.
Konservativna Anglija se je začela zavedati nevarnosti, v kateri je danes njen imperij zaradi povečane moči Mussolinijeve Italije in zaradi imperialističnih teženj Hitlerjeve Nemčije. Posebno nevarno je za Anglijo sodelovanje obeli fašističnih diktatorjev, ki sta že neštetokrat dokazala s svojimi dejanji, da za n ju ni nobenih pravnih in nravnih ovir, kadar hočeta doseči zaželjeni uspeh. Angleži konservativci bi zalo radi oslabili Irdnost fašistične osi Rim — Berlin. Ker so premeteni trgovci, so se približali podkupljivejšemu delu osi Rim
—	Berlin z mastnimi popusti in tako zopet dosegli z Mussolinijem nov „žentlemenski sporazum" —do preklica. Angleži in italijanski imperialisti so se pobotali glede vseh vprašanj ki se tičejo Sredozemskega morja. Račun bosta plačali Abesinija in Španija.
Kako gledajo danes na Anglijo i-talijanski voditelji, razkriva zelo značilno rimski list „11 reslo del Carlino" ko piše o angleško—italijanskem sporazumu:... Treba je vedeti, da se s podpisom tega sporazuma ne obnavlja staro tradicionalno prijateljstvo med dvema narodoma, temveč se snuje novo prijateljstvo, ki so ga ustvarili novi medsebojni ukrepi. Rešpekt angleškega državljana pred Italijo ne izvira več iz občudovanja lepega sinjega italijanskega neba in njenih muzejev, temveč iz ponosa i-talijanskega naroda, njegovega patriotizma in njegove sposobnosti, da se brani tako v miru kot v vojni sam proti vsem in proti vsemu. Ne smemo pozabiti, da so poleg Mussolinija ... v enaki meri avtorji tega sporazuma na Sredozemskem morju tudi italijanski junaki, ki so padli v Abesiniji in Španiji.*1 Ali je torej kaj čudnega, da bo postal angleško — italijanski sporazum veljaven šele, ko bo Anglija priznala Abesinijo Italiji in ko bodo odšli iz Španije italijanski „prosto-voljci“, t.j. ko bo Anglija popolnoma popustila Mussoliniju in njegovim zaveznikom ?
Neprestane grožnje z bajoneti, tanki, letali itd. v italijanskem in nemškem časopisju in vseh njihovih dejanjih so tako jasne, da niso mogle ostati skrite uiti angleškim konservativnim slepcem, ki so seveda slepi hote in vede. Odgovorili so z londonskim sestankom, na katerem so sklenili Francozi in Angleži vojaško zvezo, kakršna jih je vezala v najtežjih letih svetovne
Z Mošenj, Černivca
V	nedeljo l.maja se nas je odločila večja skupina, da z avtobusom obiščemo našo Koroško. Prijav je kar nad 70, tako da smo morali najeti tri avtobuse. Prve ležkoče smo imeli z dovoljenjem, kar nam je povzročilo že na vse zgodaj dveurno zamudo: meslo čez Korensko sedlo smo morali zaviti proti Kranju in od tu po dolgi kokrški dolini na Jezersko.
Ob 10. uri dopoldne smo dosegli mejo Velike Nemčije in prišli na nekdanje slovensko, ozemlje: prvi pozdrav nam je bila zastava s kljukastim križem. Po dolgih in ostrih serpentinah smo dospeli v lepo koroško dolino in se tako približevali koroškemu polju, kjer prebivajo naši i'o-jaki in kjer samo še tiho doni prelepa koroška pesem in zbuja žalostne umirajoče akorde...
Iznenadila nas je množina zastav, tudi vse planinske koče so jih izobesile seveda povsod s kljukastim križem. Večina nas je bila mnenja, da mora bili to gotovo predpisano in kmalu smo se o tem tudi prepričali. Opazili pa smo le dvoje vrst teh o-krasitev. Del hiš, in teh je bilo malo,
vojne. Prav to dejstvo dokazuje, da angleški politiki ne verujejo mnogo „sredozemskim ženllemenom“ in da se pripravljajo na hude čase. Kljub temu pa še vedno popuščajo združenim napadalcem iu pripravljajo nove poraze sebi in malim narodom v Evropi. Špansko republiko prepuščajo svoji usodi, Cehoslovaški pa svetujejo toliko pomirljivost, da bo s tem zapravila svojo samostojnost, Ce so danes fašistični napadalci žandarji Evrope, tedaj je Anglija njihov tajni agent, ki skrbi samo za trenutne koristi svojih imperialistov.
Sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem v Rimu je bil poteza proti londonskemu sporazumu. Potekal je zares v znamenju „Točno kot v vojni", kakor so pisali nemški listi. Nič ni še znanega o sklepih, sklenjenih na tem sestanku, vendar pa je toliko jasno, da je šlo za vsa važnejša vprašanja na sredozemskem morju in v Srednji Evropi ter na Balkanu. Zdi se, da je po priključitvi Avstrije poslal odločujoči činitelj na osi Rim— Berlin Hitler in da se bo moral Mussolini odreči marsikateremu grozdu, za katerim je že dolga leta zavijal oči. V tem pa je tudi nevarnost za samo fašistično os, ker se lahko zaradi lakih majhnih razpok v odločilnem trenutku prelomi, in to bi bilo tisto, česar si ne želita ne Hitler ne Mussolini. To bi bil takozvani „pritisk dejstev", o katerem je govoril angleški ministrski predsednik Chamberlain.
Državniki skrivajo vse te konference in sporazume v umetni megli. U-radna poročila o njih so polna lepih besed in svečanih obljub. Kupljeni časnikarji in politiki kriče po vsakem sestanku, da je „stvar miru zagotovljena", in o vsakem sporazumu pravijo, da je „na doprinos k blaginji vsega človeštva". Narodi vsega sveta pa vedo in vidijo samo to, da po vsakem sporazumu narašča oboroževanje in šovinistična propaganda. Zato ne pričakujejo od teh sporazumov nič dobrega in se zanašajo samo na lastno moč. Narodi žele, da bi se izognili novemu svetovnemu klanju, toda pripravljeni so, da jih doleti tudi še lo. Pripravljeni pa so tudi, enkrat za vselej onemogočiti nadaljevanje take politike, ki vodi vse človeštvo v brezdno.
je bil okinčan s cvetjem, zelenjem in kopico zastav, večina liiš pa je imela le predpisano skromno zastavo brez drugih okraskov.
Prva naša postaja je bila v Velikovcu. V kratkem se je zbrala okoli nas družba domačih ljudi, ki so nam razložili marsikaj, česar do tedaj še nismo razumeli:	zasedbo Avslrije,
100 o/o glasovanje, življenje in delo po priključitvi itd. Obrnili smo sc za pojasnila na preproste ljudi, ki so nam radevolje toda zelo previdno tolmačili: „Veliko zastav, malo kruha!", „Vse te veselice že plačujemo mi sami!" in podobno. Tudi med nami samimi jih je bilo še nekaj, ki so do našega sedanjega obiska Koroške saj po malo simpatiziralis Hitlerjem, toda pogovori z našimi lastnimi koroškimi rojaki so jih vendarle poučili, da so bili popolnoma na napačni poti.
Pot nas je peljala skozi Pliberk, Celovec k Gospe Sveti. Srečavali smo pogosto pestro uniformirane kolone. Na vprašanja, kaj predstavljajo, so nam prijazni domačini razložili, kako izgledajo takozvani S. S. in S. A. oddelki in podobne ter sorodne formacije. Povsod proslavljajo 1. maj z lepo barvanimi oblekami ter drugim zunanjim lepotičjem, da bi tako premamili delavstvo in naš živelj in s tem podprli delavstvu in kmetu škodljive cilje kapitalizma.
Ogledali smo si tudi Gospo Svelo
Vatikan in Hitlerjev obisk
„Ni mogoče najti neprimernejšega kot dejstvo, da je Rim razobesil znake križa, ki ni Kristusov, baš na dan proslave sv. Križaf\
Te papeževe besede, ki popolnoma jasno merijo na hitlerjanski kljukasti križ, kakor tudi dosleden molk glasila sv. Stolice „Osservatore romano" o potovanju kanclerja Hitlerja po I-taliji in zatvoritev vatikanskih muzejev do Hitlerjevega odhoda izpri-pričujejo dovolj jasno stališče Vatikana ob priliki Hitlerjevega rimskega obiska.
Res je dolgo časa obstojalo upanje, da bo vodja nove Nemčije ob priliki svojega obiska pokazal vsaj dobro voljo in tako pripomogel k zboljšanju in razčiščenju spornih vprašanj med Vatikanom in tretjim rajhom.
Predpostavljalo se je, da bo Hitler vsaj naznačil željo, da bi ga papež sprejel v avdijenco, toda to pričako-vanje je bilo kakor so pokazala dejstva zmolno.
Seveda bi bila ta avdijenca z ozirom na napeto razmerje med Vatikanom in Berlinom združena s precejšnjimi ovirami, toda dejstvo, da je ni nikdo zaprosil niti zaželel, se smatra kot razžaljenje sv. Očeta in se, kakor govore v Rimu, čuti tudi Pij XI. težko prizadetega.
V	teh krogih se tudi zelo obžaluje, da Hitler ni smatral niti konkordata, ki je še vedno v veljavi, niti dejstva, da živi v Nemčiji nad 30 miljonov katolikov za zadosten vzrok take avdi-jence, ki bi se lahko smatrala kot gesla navadne kurtoazije napram predstavniku katoliške cerkve.
To stališče se smatra naravnost sovražnim in vsled tega sc gleda tudi zelo pesimistično na bodoče razmerje s tretjim rajhom in na usodo nemških ter avstrijskih katoličanov.
„Temps“
ter obudili spomine na našo žalostno zgodovino. Tudi tu smo Se zapleli v pogovore, toda ljudje so poslali posebno zadnje čase zelo previdni: pri vsaki besedi pogledajo plaho okoli sebe in govore vse kakor sami s seboj. Zvedeli smo pa le,daje pozdrav z dvigom desne roke in z vzklikom Heil Hitler uradno predpisan in da morajo na ta način lastniki vseh javnih lokalov pozdravljati ob vstopu svoje goste in kupce.
Nazaj grede smo si ogledali Vrbsko jezero, ki je podobno Bledu, le da je večje in kamor zahaja na oddih večina nemške gospode. V Celovcu smo naleteli na par Gorenjk, ki tam obiskujejo koroške meščanske šole. Zatrjevale so nam, kako strogo jih drže radi govorjenja in da jih celo v samostanih kaznujejo za vsako slovensko besedo z globo 10 grošev. Zgražale so se nad takim postopanjem, ker se same zavedajo, da o enakopravnosti slovenskega in nemškega življa ne more biti govora.
Popotni vtisi, od katerih pa jih moramo žal mnogo zamolčati, so nas pripeljali do zaključka, da bomo a-genle, ki po naših krajih agitirajo za take ali podobne sisteme, nagnali nazaj v la „raj“, naše preprosto ljudstvo pa bomo poučili, da brez svobodnega odločanja o svoji usodi ni demokracije in da je domač kruh — pa če prav je včasih grenak — najboljši.
Koncert bolgarskih pevcev
sobota 14. maja ob pol 9. uri zv.
v Narodnem domu
Dolžnost zavednega občinstva je, da se slavnostnega sprejema in koncerta polnoštevilno udeleži.
Za pet krepkih minut
Služba božja bodi slovenska
L. 1564. je Primož Trubar izdal knjigo „Cerkvena ordninga". Ta knjiga ni bila le ena izmed prvih slovenskih knjig. Njen ogromen pomen leži tudi v tem, da je bila pisana ustava slovenske narodne evangeljske cerkve katere prvi voditelj je bil Primož Trubar sam. Po hudih političnih preganjanjih — Trubar je bil ravno radi te knjige izgnan iz države za vedno
—	je vse delo za evangeljsko cerkev propadlo. Danes štejemo le 26.000 slovenskih evangeličanov v Prekmurju, ker tam ni bilo takega preganjanja, in še li so podrejeni zagrebškemu e-vangelijskemu škofu. Prinašamo odstavek iz te knjige v original, jeziku:
„Vsem zastopnim krščenikom je vejdeče (je treba vedeti), da ti psalmi in druge duhovske pejsmi se imajo v ti cerkvi pejti: ampak ker so doseh-mal le v latinskim, tim gmajn ludem v nezastopnim jeziku v ti cerkvi pejli inu tudi mašovali, krščovali inu brali le latinsku, tu mi držimo za nepridnu inu unuenu; inu kir su s takim latinskim pejtjem inu branjem tudi hoteli milost, odpuščane tih grehov inu druge riči per Bugi dobiti inu zaslužiti, letu mi držimo za enu pregreše-ne inu zašpotovarije te kriji Kristusove. Obtu mi hočmo, de uže naprej v ti naši bransbi deželi, dc se psalmi inu vse druge službe božje, ti s. zakramenti v tim slovensbim branskim jeziku se dopernašajo inu dlle.“
„Naš kovinar"
Stran 2
i «■	....
Pečat prisotnosti in neponarejenosti
V	času ko se pri nas in drugod vedno bolj kaže polreba po enotnem nastopanju vsega demokrat, ljudstva proti nasilju, ki se javlja odkrito v obliki različnih fašizmov in proti izkoriščanju, ki ga vrši neomejena o-blast kapitalizma, se je med slovenske delavske množice vgnezdila skupina ljudi s svojo posebno delavsko organizacijo, katere nanlen je, nasprotovali enotnosti in monopolizirali vse sindikalno delo. Ljudje okrog le organizacije, ki se imenuje ZZD, so silno nagli pri svojem delu, lako nagli, da se sami sebi zde podobni šparlan-skim mladcem na tekmi. V tej naglici se jim česlo spodtakne, kakor so pokazale zadnje obratne volitve, posebno na Jesenicah, in se nato vsi skrušeni zatečejo po pomoč. „Ce lako gledamo na našo rast, nam ne more biti prav, če rastemo preveč naravno": in to je slabo, potrebne so druge sile, ki naj pokret dvignejo in približajo smotru, kajti „preveč lepa je naša naloga, da bi mogla rodili trajne sadove brez pomoči od zgoraj.1 (»Slovenski delavec" 7. maja)
„Vodslvo največje delavske organizacije v naši državi, Jug. delavske zveze (Jugoras), je povabilo na svoj prvi veličastni kongres tudi ZZD, u-temeljujoč svoje povabilo s prijateljskimi odnoSaji med obema organizacijama in skupno idejno smerjo proti komunizmu.“ Tako piše ,,Slovenski delavec*' z dne 29. aprila. ZZT) se je vabilu od zgoraj takoj odzvala. Na tem zboru je govoril tudi g. Prežel j, predsednik centrale ZZD in v imenu slovenskih katoliških delavcev povedal: .,Jugoras je močan člen v naši politični in nacijonalni skupnosti. Zato nam je vaša organizacija še bolj bližja, ker nas oklepajo isti smotri in cilji.“ Delo Jugorasa in ZZD je torej eno in isto, kajti „Yaši uspehi so tildi naši uspehi.“
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Slojadinovič je v svojem govoru, ki ga je imel na tem kongresu dejal med drugim: „Tovariši delavci! S ponosom in velikim zadovoljstvom sprejemam predlog vašega vodstva in pristanem na vaše želje, da vzamem to veliko delavsko gibanje, ki ga vi nosite in ki mu vi pripadate pod okrilje svoje politike.“
Cisto demokratično, to je od spodaj navzgor, se je pričela ustvarjati močna delavska skupnost pod visokim pokroviteljstvom. Vse je šlo liilro izpod rok kakor na tekmi šparlanskih mladcev. Slabo poučeni bi težko ra-
zumeli tolikšen napredek v takb kratkem času. Toda vse se je vršilo iz neke notranje potrebe, ki jo čuti „po-kret, ki ni zgolj tostransko usmerjen/ Mi vemo, da je marksistična ideologija taka, da delavstvu pravzaprav ne mara pomagali do zboljšanja gmotnega položaja, vendar se delitvske mase zgrinjajo okrog njih, kadar pridigajo o „svojem raju“ in da imajo marksisti prevelik vpliv včasih tudi tam, kjer bi tako velikega ne smeli imeti. Gotovo sle čuli, da so komo-raši v Ljubljani naši organizaciji skušali onemogočiti dostop v zbornico.“ Tako je g. Preželj ugotovil na zborovanju Jugorasa v Beogradu. Tem
nezaslišanim razmeram je treba napraviti čim hitreje konec. Resolucija, ki so jo izdali v Beogradu ob koncu kongresa, obsega v točki2. tudi tole zahtevo: ,Jugoras zahteva, da se vse ustanove, ki so osnovane na zakonih delavske zaščite, ki pa so stalno v rdkah predstavnikov marksističnih sindikatov, odkoder vodijo asocialno in antisocijalno politiko, izroče brezpogojno v roke nacijonalne delavske organizacije Jugoras.'1
Ko se bo la zahteva Jugorasa izpolnila in bo njegov uspeh pomenil tudi uspeh ZZD, bo ta pristna in neponarejena slovenska katoliška delavska organizacija napravila zopet mogočen skok naprej. Opazovalec bo popolnoma izgubil pregled čez lo „tekmo šparlanskih rhladfceV.“
Jogoslov.-* cehoslov. liga na Jesenicah
Dober moralni uspeli propagandnih predavanj čelioslovaškega konzula g. inž. Minovskega in dr. Stareta dne 6.4.1.1. v dvorani kina „Radio“ je povzročil, da se je pripravljalni odbor nemudoma in z vnemo ler v zgledni slogi vseh struj podal na delo. Zatišje, ki je zavladalo, ni bilo mrtvo. V več sejah je. pripravljalni odbor sestavil pravila tukajšnje lige in jih začasno odobril kol predlog za oblast in ustanovni občni zbor.
Ta bo sklican takoj, kakor hitro dospe odbrilev oblasti. Na podstavi uradnih vesti iz Ptuja cenimo, da bode poklicana oblast neutegoma vrnila predložena pravila z odobritvijo.
Iz tega razloga še bolj pa zaradi zanimanja javnosti za ligo, ki je postala čez noč tako popularna, se člani novega društva že nabirajo in se jih je priglasilo že kar lepo število. Še bolj bodo pa pristopali, ko zvedo, kako zelo je pripravljalni odbor mislil na potrebo, da prilagodi pravila kar najbolj izraženi demokratični misli in da napravi društvu pristopno kar najširšim množicam tudi v Ivar-nem oziru. Kranjčani, ki so nam posodili svoja pravila, za kar ima g. direktor dr. Dolar svoje zasluge, se bodo siccr nekoliko začudili, v kako veliki meri smo Jeseničani la vzorec spremenili po svojih krajevnih potrebah. Toda za protiuslugo pošljemo tudi Kranjčanom la svoj vzorec in jih ne bomo tožili zaradi avtorske pravice, če se jim bo zahotelo enakih sprememb.
Zaradi večje privlačnosti ustanovnega občnega zbora, ki bo moral biti verjetno na nedeljo, bomo poskrbeli,
KILT1RM PREGLED
fKarl Ossielzky. V sredo 4. maja je preminul znani nemški pacifistični pisatelj Karl Ossielzky. Pokojni se je literarno udejstvoval že pred vojno in je bil nazadnje urednik tednika „Die Weltbuline“, ki je bil poznan po svoji borbi proti imperjalizmom. Tragično preminuli pisatelj pa se ni boril proli militarizmu samo s pisanjem, temveč je deloval tudi v društvu „Nie \vieder Krieg!“, katerega soustanovitelj je bil. Seveda tega narodno socialistična Nemčija ni mogla prenašati in pokojni je moral pred sodišče, v ječo in na zadnje v koncentracijsko taborišče. Njegovo literarno udejstvovanje je dobilo priznanje tudi v inozemstvu in bilo kronano s podelitvijo Nobelove mirovne nagrade. Zaradi bolehanja so ga izpustili iz koncentracijskega tabora in zadnje čase se je zdravil v berlinskem sanatoriju, kjer je tudi preminul. Slava borcu za mir in svobodo!
V. VVcrner: Na ledeni plošči (Člani Nar. gledališča). Namesto napovedane „Firme“ so se nam predstavili ljubljanski igralci z „Ledeno ploščo11. Vsebina te češke komedije nam kaže boj, ki ga bijejo mladi, da pridejo do kruha in tragično zadržanje stare generacije, ki se ne more sprijazniti z zahtevami novega časa, saj so preživeli svojo mladost v povsem drugih prilikah. In tako se odmika svet mladih od slarili, ki mu ne morejo pomagati. Oni redki, ki so si ogledati pred kratkim v Kranju pred-
vajani češki film. „Ljudje na ledeni plošči11 so imeli tako priliko, da primerjajo igranje naše drame in čeških igraicev in seveda tudi režiserske domisleke.
Igranje ni bilo na taki višini kot pri zadnji predstavi: mestoma je molilo tudi patetično podajanje. Kljub lem nedostatkom pa so se naši dile-lanlje lahko marsikaj naučili. Želimo, da pridejo ljubi j. igralci še v goste in po možnosti ž deli, ki imajo vrednost, kajli tu ne bi smeli iti samo za dobičkom, ki gre sicer za pokojninski fond, temveč bi morali kot člani našega Nar. gled. paziti, da s svojimi gostovanji nudijo provinci najboljše kar je pač mogoče.
Publike je bilo nabito polno. Ponovno pa opozarjamo zamudnike, da naj ne motijo predstav s prepoznim prihajanjem. Nar. čil. svetujemo, naj s pričetkom predstave zapre vhode.
Dr. Vrbnjak: ,Jetika jc ozdravljiva' (Protiluberkulozna liga). V okviru p. t. tedna je predaval v ponedeljek v gled dvorani Nar. doma zdravnik g. dr. Vrbnjak, ki je prikazal škodljivost jetike, kako se je obvarujemo in zdravljenje jetike. Predavanje je po-nazorjcvalo obilo diapozitivov. Zal je prisostvovalo tako potrebnemu predavanju le malo poslušalcev. Krivdo nosijo na vsak način organizatorji, ki so premalo skrbeli za reklamo. Prepričan sem, da bi Ljudska univerza radevolje sprejela lo predavanje v svoje okrilje in uspeli bi bil prav sigurno boljši. Nc gre za Eo, da se predavanje izvrši, lenivec d« ga poseli eiinveč občinstva.
da bo listo soboto preje temeljilo deževalo in da se bo zjasnilo nebo šele po občnem zboru. Toda to še ni vse; pogajamo se z znanim predavateljem sodnikom dr. KvOvskim iz Novega mesta, da nam na tem občnem zboru predava o tistem predmetu, s katerim je imel pri javnem predavanju „Soče“ v Ljubljani tolikšen uspeh in natlačenega „Leva“. Vse kaže, da bo točka „Razno“ tega občnega zbora izpolnjena v glavnem s tem predavanjem. Na
10 opozarjamo svoje jeseniške bralce že sedaj.
Naši edini viri so NAROČNINA in OGLASI! Za nami ni ne liraniluic, ne bank, ne »vplivnejših" osebnosti. Poleg rednih izdatkov, ki so združeni z izdajanjem lista, imamo žal skoraj stalno tudi visoke izredne, katerih omejitev pa leži izven našega območja! Zato je dolžnost vseh prijateljev ..Sobote". da zREDNIM PLAČEVANJEM NAROČNINE, Z NABIRANJEM NOVIH NAROČNIKOV IN Z MARLJIVIM DOPISOVANJEM moralično in gmotno podpro naš boj za mir, svobodo, demokracijo in socijalno i pravičnost! — Naš čekovni račun i ima štev. 17.497 ter se glasi: ,,Sobola“ 1 Uredništvo In upravnišJvo, Kranj Zahtevajte „Soboto v vseh javnih lokalih! — Plačujte redno naročnino!
Občni zbor »Sloge* v Kranju
Primorsko prosvetno in podporno društvo „Sloga“ v Kranju je imelo v nedeljo 8. maja 1.1. v dvorani restavracije Semen ob prav lepi udeležbi članstva svoj 9. redni letni občni zbor Navzočih je bilo okrog 110 članov in članic. Ljubljanski „Tabor“ in Orga-nizalorno propagandni odsek Saveza iz Ljubljane sla bila zastopana po delegatu.
Društvo se je pomnožilo za 57 članov lako, da znaša število članstva danes 288. Imelo je 20 odborovih sej,
11 sestankov, 9 (predavanj, 5 komemoracij, (5 prireditev in 3 izlete. — Za prosvetno delo društva sla skrbela pevski zbor in dramatska skupina. Pevski zbor je pod vodslvom pevovodje tovariša Lasiča imel par dobro uspelih nastopov. Novoosnovana dramatska skupina, ki jo vodi režiser g. Metod Mayr, je našla pravo torišče za svoje odrsko udejstvovanje ter žela lepe uspehe v pretekli sezoni. G. Mayr ni emigrant, pa je posvetil stvari toliko pažnje. da je lahko za vzgled marsikomu izmed nas.
Tudi socijalno delo društva ni bilo malenkostno, saj je bilo napravljenih 71 prošenj za oprostitev taks, 21 za sprejem v državljanstvo, 116 za bivanje, G4 za izdajo zaposlitvenih dovoljenj poleg nešteto drugih za službe in priporočila. Iz blagajniškega poročila izhaja, da je društvo tudi gmotno v obilni meri podpiralo revne in brezposelne emigrante ter storilo vse, da olajša trpljenje najrevnejšim. Denarni promet znaša 13.499.49 din.
Po poročilih gospodarja in revizorjev je dobil odbor razrešnico s polivalo, saj so volitve pokazale, da si je odbor pridobil pri članstvu popolno zaupanje. Z malenkostno spremembo je bil soglasno, ponovno izvoljen stari odbor z dosedanjim predsednikom na čelu.
Tretji kongres trgovstva kralj. Jugoslavije
Po velikih kongresih v Skoplju in Beogradu priredi združeno trgovstvo Jugoslavije svoj lit. veliki kongres v Ljubljani.
To bo v resnici pravi nacionalni
kongres, lako po svojih udeležencih, kakor tudi po svrhi, kateri bo služil. Kongresa se bodo udeležili trgovci iz prav vseh pokrajin Jugoslavije v eni skupni volji, da manifestirajo za pravice in potrebe svojega stanu, a da še bolj močno manifestirajo za gospodarski napredek Jugoslavije in za njeno gospodarsko osamosvojitev. Ta visoki cilj bo združil v dneh od 10. do 13. junija v Ljubljani vse trgovstvo Jugoslavije in ta skupna misel bo dala trgovskemu kongresu značaj prvovrstnega nacij onalnega kongresa.
Kdor bo pogledal na udeležence kogresa, ta bo moral tudi pritrditi, da jc to nacijonalni kongres, kakršnega si moremo le želeti. Srbi, Hrvati in Slovenci bodo v lepi slogi nastopili za skupne cilje in brez ozira na vse verske, pokrajinske in druge razlike bodo nastopili v enotnem programu.
Samo konstruktiven element bo zbran na ljubljanskem kongresu, sami zidarji jugoslovanskega gospodarstva bodo združeni na tem kongresu. Samo ena želja bo vse navdajala, da se tudi v Jugoslaviji začne vendar enkrat delati pravilno in da se napravi konec vsem nezrelim eksperimentom in vsem napačnim metodam. Svobodno se morajo razviti vse site naroda za konstruktivno delo, da bo Jugoslavija že enkrat zaživela polno življenje in napredovala, kakor bi z ozirom na marljivost svojega prebivalstva in bogastva svojih naravnih zakladov že davno morala.
Zlasti pa bo 111. vsedržavni kongres trgovstva povdaril zahtevo vseh naših gospodarskih ljudi, da se ne sme več priviligirati tuji kapital na škodo domačega gospodarstva. Naval tujega kapitala se mora ustavili in tujemu kapitalu tudi pri nas določiti meja, kakor mu je ta določena v vseh drugih svobodnih državah. Ni in noče bili Jugoslavija kolonija, ki je na slepo izročena eksploataciji lega kapi-pilala. temveč svobodna država, v kateri je kapital dobrodošel, toda le tedaj, če ne pozablja na svoje dolžnosti do zemlje, ki mu daje ves njegov dobiček. To so glavne misli, na katerih sloni ljubljanski vsedržavni trgovski kongres in zaradi katerega zasluži ime pravega nacijonalnega kongresa. Zato pa tudi zasluži, da ga podpira vsa nacijonalna javnost in da s simpatijo spremlja njegov boj za napredek našega nacijonalnega gospodarstva.
Prireditelji so se potrudili, da bo organiziran kongres čim bolje in da bo nudil udeležencem kongresa mnogo zanimivega, zabavnega in tudi poučnega. Tako bo v kongresnih dneh v Ljubl jani cela vrsta promenadnih
in drugih koncertov, gledaliških, o-pernili in dramskih predstav, razstav in drugih prireditev, da bo v resnici pestro življenje za časa kongresa v Ljubljani. Zadnji dan kongresa t. j. 13. junija bo organizirana cela vrsta ekskurzij in Izletov. Vseh ekskurzij je predvidenih 15, ptrteg tega 8 izletov v najlepše kraje Slovenije. Kongresni odbor je tudi že izdal poseben prospekt izletov, ki je izšel Uidi v srbščini in hrvaščini.
Prepoved tujih listov
Celioslovaška vlada je prepovedala uvoz in razširjanje sledečih dunajskih lislov: „Neue Freie Presse“, ,,Neues \Viener Tagblatt“, Neues NViener Journal" in še par drugih, ker so blatili na najnesramnejši način čehoslo-vaško državo in razširjali vsemogoče lažnjive vesti o CSR.
Graška „Tagesposl“, ki je v svoji številki od 29. aprila 1.1. v članku „0 protinemški gonji v Sloveniji1', katerega smo v izvlečku priobčili ludi mi, nanizala toliko očividnih neresnic in oblatila posebno nas Slovence ter enostavno proglasila naše narodnoobrambno delo za — komunizem, pa prihaja še vedno dnevno v več tisoč izvodih v našo državo.
Domače vesti
Obisk tujsko-promet-nih strokovnjakov
V	torek popoldne ob peli uri smo le pričakali napovedane vodilne uradnike tujih tujsko-protnctiiih ustanov; ta nerodni dež in pa gostoljubni Skof-jeločani so nam povzročili večurno zamudo, kije bila nervoznejšiin članom sprejemnega komiteja kar dobrodošla, saj so si v lej nenapovedani pavzi še lahko popravili svoje kravale in korigirali pripravljene govore.
Skupina gostov je obstojala iz 35 vodilnih uradnikov najvažnejših evropskih potovalnih pisarn — zastopane so bile Cehoslovaška, Danska, Holandska, švedska, Ogrska, Nemčija, Italija in Švica — in je bil lep sprejem kakor tudi dobra pogostitev gotovo na mestu, če hočemo, da se o naši lujsko-prometni bodočnosti ne bo samo izgubljalo samo lepih besed in dajalo sladkih obljub, ampak tudi — delalo, Goste so spremljali uradniki „Putnika“ in pa funkcijonarji Zveze za tujski promet v Ljubljani, Goste so pozdravili v občinski hiši g. župan, g. okrajni glavar in odborniki Tujsko-promctnega društva. Vreme je žal preobrnilo cel program, zalo so si gostje ogledali le mestno hišo, novi leseni kokrskimosl, župno cerkev in jo mahnili samo do Pun-garla, odkoder jih je pa dež zopet odgnal v mesto in od tu v hotele Stara pošla in ‘Jelen.
Svetlovidni ravnatelj dr. Žižek je v upravičeni bojazni, da zna kislo vreme le neugodno vplivati na razpoloženje tt gostov hi da se morajo Kranjci v družabnosti še ..les učit“, pariral visoko kvinto, ki mu jo je serviralo vreme—s polnim aulobusom uradnic in uradnikov ljubljanske Zveze za tujski promet in Putnika.
Skupne večerje v hotelu Star pošta so se udeležili predstavniki našega T. p. društva z gospodom županom na čelu. Skrbno sestavljeni menu je bil zelo okusno pripravljen in bi služil lahko v reklamo vsakemu gostinskemu podjetju Gorenjske: saj je vseboval večinoma le naše domače gorenjske specijalilete, od katerih naj talamo samo gorenjski želodec, piško v omaki z žganci ter repco z mrežno pečenko. Gostje so se brez izjeme izrazili zelo pohvalno o kuharski umetnosti na Stari pošli, le lista nesreča med žganci in repco — katere pa ni zakrivil kuhinjski šef, čeprav je močan in velik kakor avtoritativne države — ni našla razumevanja. Župan Cesenj je izrekel gostom prisrčno dobrodošlico v slovenskem jeziku, ravnatelj Matevžič pa se je v vzorni nemščini obrnil na goste s prošnjo, naj po vrnitvi v svoje urade ne pozabijo na prelepo kranjsko deželo ter jo potujočemu občinstvu kot gostoljubno in z naravnimi krasotami posulo pokrajino najtopljeje priporočajo. Javljeni francoski govori pa so prišli na vrsto proti jutru, tako da jih naš priznano solidni urednik žal ni mogel zabeležili, vsebovali pa so po ustnih izročilih kopico duhovitih domislic, katere je po starem običaju že ostalo časopisje serviralo vernim bralcem.
Zelo posrečen je bil nastop pevcev tukajšnjega Prosvetnega društva, ki so pod vodstvom pevovodje g. ravnatelja Mohorja res vzorno podali par lepih slovenskih narodnih pesmi in želi zaslužen soglasen aplavs gostov in domačinov. Gostom so posebno ugajali basi, katere so enostavno proglasili za „originellc russische Basse
—	fla ja ne bo kdo mislil na kako ko-munislično deriuncijacijo! — in pa lirični tenor.
Po večerji je vodja skupine Holandec g. Beurs prav nazorno pokazal Kranjcem, v čem obstoja družabnost in kako se goji ta v Kranju tako težko uspevajoča roža. Po par plesih, katere je rutinirano spremljala škofjeloška vojaška godba in po nekaj enostavnih toda prisrčnih družabnih igrah, ki jih je razložil in vodil mladi (nekaj čez GO) g. Beurs je zavladalo najprijetnejše razpoloženje in prava domačnost med gosti in domačini, kakor bi sc poznali že od mladih let. Marsikdo zagrenjenih Kranjcev si je gotovo zaželel: ia salamenski Beurs bi moral saj par tednov ostali v
Bolgarski pevci v Kranju
Moški zbor Plovdivskcga pevskega društva se pripelje v Kranj jutri ob pol 12. uri Sprejem bo pred spomenikom Kralja Petra I. Osvoboditelja v Prestolonaslednikovem parku. Drage goste pozdravi predsednik občine in zalo priliko sestavljenega meddruštvenega odbora g. Cesenj Karel. Pri sprejemu bo zbrana mladina, sodelovala bo godba Kranjskega glasbenega društva, gimnazijski pevski zbor pa bo v pozdrav zapel. Popoldne ob 3. uri se poklonijo bratje Bolgari na pokopališču pesnikoma dr. Francetu Prešernu in Simonu Jenku, nato pa si ogledajo mesto in njegove zanimivosti. Vodstvo imajo člani Jugoslov. akademskega društva. Zvečer ob pol
9. uri bo v telovadnici v Narodnem domu koncert. Zbor bo pozdravil direktor gimnazije g. dr. Dolar Simon. Koncertni spored obsega: Dobri Hri-slov—Dafino vino, Benedikt Bobčev-ski—Oblog, Jakov Gotovac—Vardar, Belherov—Pod mladen djedo, A. Bu-koreštljijev—Venček bolgarskih narodnih pesmi št. 10 ter v drugem delu: E. Adamič—Franica, Dobri Hri-stov—Vila se gora in Ganimata majka Potko Stajnov—Tajnata struna, Hri-sto Manolov—Žetvari, Angelj Buko-reštlijev—Luljana. Vse skladbe so najiepši zbori v sijajnih priredbah in odlični izvedbi. Po koncertu bo na Stari Pošli pozdravni večer, katerega oskrbi mestna občina in kranjska društva. V nedeljo se odpeljejo ob
10. uri bolgarski gostje v Tržič.
Meddruštveni odbor vabi zastopnike oblasti, uradov in ustanov, društva ter vso javnost, tla v čim večjem številu pridejo k sprejemu in tako dokažejo dragim gostom lepa čustva ob njihovem prihodu in svoje simpatije do bratskega bolgarskega naroda. Enako lepa bodi udeležba pri večernem koncertu, kjer nam bo zbor odkril krasoto bolgarske narodne glasbe in nam pripravil izreden glasbeni užitek, kar jamči ime zborovega ustanovitelja in plodovitega skladatelja g. Angela Bukoreštlijeva, ki bo sam navzoč in priznanega zborovega dirigenta g. Ivana Kočetova, ne manj zbor sam, ki je ne le med prvimi v bolgarski pevski zvezi, ampak je svoj sloves popolnoma opravičil na mnogih koncertnih turnejah. Medsebojnemu spoznanju in zbližanju je namenjen sestanek po koncertu. Pridite! Meddruštveni odbor vabi končno vso javnost, da izkaže bratom Bolgarom vse povsod naše domače prisrčno gostoljubje, hišne posestnike še posebe, da v pozdrav spoštovanim gostom izobesijo zastave.
Kranju, pa bi se tudi mi Kranjci počasi lahko med seboj razumeli in ne predbacivali več tistih nesrečnih,nečastnih dejanj'!
Kakor bi trenil je bila dve po polnoči, ravnatelj dr. Žižek je potegnil uro, naznanil ljubljanskim gostom odhod aulobusa, tujcem pa zelo diskretno naznačil, da je jutri še en dan in da bo treba — v postelje. Poslavljanje je bilo zelo prisrčno in ločili smo se, če ne kol stari znanci pa kol novi prijatelji, tako da ima „Sobota“ od sedaj naprej tudi lastnega korespon-denta v Utrechtu, za moskovskega se pa še pogaja.
No in nauk tega obiska? Največji nedoslalck je obvladanje tujih jezikov: na našo sramoto moramo priznati, da je bilo 95o/o konverzacije nemške. Ta graja ne izvira mogoče iz kake zagrizenosti, ampak iz zavesti da nas pri takem stanju stvari morajo proglasili za prebivalce nemške kulturne slere. Cc sc hočemo otresti tega podedovanega greha, se morajo predvsem naši javni predstavniki in funkcijonarji tujskopromclnih društev naučiti francoski ali pa — umakniti mladini. Drugi velik greli je in puneto družabnost: samo pomislite kako bi bilo dolgčas, če ne bi nebo naklonilo gg. Beursa in Žižka! Za danes naj omenimo samo še to presneto vreme, ki pa na glavarstvu še nima prijavljenega odgovornega u-rednika in pa — tisto med žganci in repco_____
IV. gostovanje ljuhlj. drame v Kranju
V	torek 17. t. m. ob pol 9. uri zvečer vprizori ljubi j. drama komedijo v 3 dej. „Firma“, delo sodobnega poljskega komedijografa M. Henarja. Komad je šel preko vseh svetov, odrov ter šteje tudi v Ljubljani in Mariboru med najboljše vprizoriLve le sezone. Občinstvo se ponovno naproša da vslcd točnega pričetka — ne zamuja!— Gledališki listi so na razpolago v predprodaji pri g. Hlebšu in na dan predstave pri bilijelerjih. Ne zamudite redke prilike in poselile predstavo polnštevilno!
Razpis licitacije za dovršilev novega ljudskošolskega poslopja. Krajevni šolski odborv Kranju razpisuje prevzem dovršitvenih del pri gradnji nove šole. Proračunski zneski znašajo: za pleskarska dela okoli 88.000 din, za slikarska dela 45.000, za steklarska dela 129.000, za pečarska dela 153.000, za ključavničarska dela 56.000, za tapetniška dela 27.000, za žarnice in svetilke pa 45.000 din. V ponudbah je , navesti popust na posamezne proračunske zneske. Načrti, proračuni in vsa potrebna pojasnila se dobe med uradnimi urami v pisarni občinskega urada v Kranju. Ponudbe, ki morajo biti zapečatene, je oddati najpozneje do 16. maja v občinski pisarni v Kranju
PRAV ZA VAŠ OKUS
w	DOBITE	LEPE
ČEVLJE
pri
Vlado Kranic-u
Kranj, nasproti občine Brezobvezen ogled v trgovini!
Redno streljanje na strelišču v Stru-ževem se prične že to nedeljo od 2. do 6. ure popoldne. Beden poset je za člane dolžnost, najvljudneje pa so vabljeni tudi vsi nečlani. Strelska družina.
Kdor varčuje ta kupuje pri meni ročno izdelane dežnike, katere prodajam po zelo nizkih cenah. Sprejemam dežnike v popravilo: dežnikar .TENKO, Kranj — Tavčarjeva ulica.
Udruženje voj. invalidov v Kranju priredi svojo letno vrtno veselico dne 3. julija, v slučaju slabega vremena pa' 10. julija, na Laborah v gostilni g. Drakslerja. Ker obhajamo letos ŠOIclnico obstoja naše organizacije in ker razdelimo ves čisli dohodek vsako leto kol Božičnico najbolj siromašnim invalidom, vdovam in sirotam, zato naprošamo vsa tukajšnja in okoliška društva, da na la dan ne prirejajo Za blagohotno uvidevnost sc že v naprej zahvaljuje odbor.
Čevapčiče in ražnjiče dobile od sobote naprej —vsak dan— v restavraciji Narodni dom—
Davčna uprava v Kranju poziva vse lastnike avtobusov in tovornih autoniobilov na osnovi točke 11, §19 finančnega zakona za leto 1938/39., da vložijo do dne 21. V. 1938. prijave za odmero vozarinske takse oziroma se zglasijo do tega dne med 8. in 12. uro pri davčni upravi; kjer dobijo potrebne informacije. — šef uprave, davčni inšpektor.
CAueh iJKi otomane,
Ut vse tapetalik« it-delke izvršuje tefcio in solidno pe zmernih cenah
V. TON EJ C
tapetnih * KRANJ
Slov. narod je ponatisnil članek „Naše prijateljstvo z Italijo", ki je izšel v „Soboti“ od 7. t. m. —pripetila se mu je pa majhna pomola ter je enostavno izpustil zelo pomembno ugotovitev, da „Julijska Krajina in Beneška Slovenija v lej slavnostni številki (rev. „Illuslrazioue Italiana") nista omenjeni. Tega greha pri današnjih klimatičnih razmerah „Slov. narodu" sicer ne moremo šteti v zlo, popravljamo pa ta citat, da kdo res ne bi naprtil razpečavanja omenjene revije — našim emigrantom. Habeant sua fata libelli!
Luxor
Roxy
OarHng
Itd.
CIKORIJO
Huda konkurenca! V starodavnih časih je obstojal lep običaj, da je skušalo časopisje pridobivati nove naročnike s točnim in brzim poročanjem, s pestro vsebino, z originalnimi prispevki in na podobne hvalevredne načine. Ljubljanska dnevnika ..Jutro" in „Slovenee“ pa sta — najbrže po svil lih vzorih z juga — začela s čudno reklamo, namreč z nagradami. Hitro sla seveda dobila enakovredne posnemalcc po deželi. Tako se lovi dandanes z automobili, šivalnimi stroji, kolesi, posteljnino, moko in Špehom nove naročnike oziroma stare privezuje. še par let pa bo razpisana kot na (privlačnejša nagrada najbolj razširjenega slovenskega dnevnika — polnokrvna petnajstletna pevačica: Srebra imaš, zlata imaš, sve šla želiš.
Mi s Stare ceste sc sicer redko oglasimo, pa še takrat so same pritožbe. Nekaj naših sosedov ima to grdo navado, da meče vso nesnago kakor smeti, pomije in podobno enostavno na cesto in se ne ozira niti na pasante niti na soseščino. To grdo razvado bo treba na vsak način čim-preje odpraviti, ker škoduje v prvi vrsti zdravju, drugič si pa tujec, ki pride tod mimo lahko ustvari ne baš lepo sliko o naših higijenskih pojmih in o naši loli hvalisam vljudnosti, če dobi nepričakovano kakšen del takega blagoslova enostavno na glavo.
K n A M J
„Sicg—Heil“ klici v Kranju. V noči od sobote na nedeljo se je zgodil
v	nekem kranjskem javnem lokalu škandal, ki žal ni osamljen in katerega moramo baš vsled tega javno ožigosali. Večja družba dam in gospodov — menda vsi nameščenci tukajšnje veletrg. Savnik — se je dobro razpoložena pojavila okoli polnoči v lokalu ter v glasni toda dostojni obliki debatirala to in ono in tako prešla počasi tudi na politično polje. Pojavila so se kakor vedno različna mnenja in vsak je seveda zastopal svoje naziranje. Tako je prišlo tudi do vzklikov in neki zelo navdušen gospod se je spozabil celo tako daleč, da je s ponovnimi „Sieg—Heil" vzkliki menda skušal dokazovati pravilnost svojega naziranja. Tovrstna izzivanja v javnem lokalu presegajo vse meje, izzivač pa naj se zahvali samo mirni krvi navzočega občinstva, da vidnih „Sieg—Heil" znakov na lastni koži ni odnesel še isto noč domov, potem pa tja, kamor ga vleče junaško srce: pol je vedno prosta, samo čimpreje... Upamo, da je naša oblast o tem incidentu že poučena ter pričakujemo, da bo znala preprečili, da se tovrstna izzivanja ne ponovijo več, ker rode lahko zelo neljube posledice, Besnici na ljubo pa moramo povedali, da je par dam in gospodov te družbe same takoj zelo enrgično protestiralo in odločno obsodilo tako obnašanje.
Skupno združ.obrtnikov v Kranju
obvešča vse mizarske mojstre iz Kranja in okolice, da se bo vršil v nedeljo 22. maja ob 9. uri dopoldne v salonu hotela „Jelen“ sestanek radi določitve novega cenika. Pripravite svoje predloge! Vabimo tudi mizarje iz okoliških združenj!
Magari v vola.. V„Delavski pravici" beremo: V zadnjem „Gorenjcu“ smo brali ime člana JSZ, ki je po zatrdilu dopisnika izrekel brezbožne besede. Po osebnem zaslišanju smo zvedeli, kar smo od „Gorenjca“ pričakovali: Vse je bilo nesramno obrekovanje in laž. Malo nerodno je bilo seveda, da se je dopisnik skliceval na datum izjave, ko obdolženi še dolgo ni Član JSZ, ampak JRZ. Upamo, da bo prizadeti prišel do zadoščenja in dokazal vnetim nasprotnikom JSZ svojo nedolžnost, čeprav že vemo, na kakšen način ga bodo obdolžili. Tudi če bi bila kleveta resnična, bi mu težko zamerili, saj tedaj ni bil drugje član kakor pri JRZ in tudi izobrazbo je črpal samo iz tečaja mladinske JRZ.
—	Gre pa seveda vsa gonja proti JSZ, kar se jasno vidi iz dejstva, da bi ga bil bogaboječi in „neomadeževani" dopisnik „Gorenjca“ lahko tedaj na mestu obsodil, če bi bilo res, in ne bi čakal, da se prej zapiše v JSZ ter šele potem po njem. — Ko bo pa „Gorenjec" sprejemal in objavljal tudi poročila o resničnih bogoskrun-stvih in nemoralnih zgodbah iz Sk. Loke, mu bomo pa tudi mi lahko kaj postregli.
vv~- r VOGLJE
Društvo kmetskih fantov in deklet
priredi keglanje za moško kolo na vrtu gostilničarja tov. Franca Molja v Vogljah. Keglanje traja od 8. do 29. maja in se vrši vsako nedeljo od 8. do 12. ure dopoldne ter od 1. do 9. ure zvečer. V slučaju, da stroški ne bi bili kriti, se zgoraj določeni rok podaljša. Kcglišče je v zelo dobrem stanju in je na novo betonirano, zato naj poskusi vsak svojo srečo, ker lahko dobi za cela dva dinarja nad jurja vredno novo kolo. Čisti dobiček je namenjen povečanju knjižnice, zato je dolžnost vsakogar, komur je pri srcu kulturni napredek vasi, da nas pri tem delu tudi gmotno podpre!
PREDDVOR
Žalostne posledice. Neka šele 161et. deklica je okužila z najnevarnejšo spolno boleznijo večje število oseb, med katerimi je celo nekaj oženjenih. Dekle samo je bolezen sleknilo od nekega detektiva, ki jih je bilo lansko leto polno okrog	S	par resnimi
slučaji te tragedije se peča tudi že kranjsko sodišče. Pozivamo merodajne oblasti, da zadevo najtemeljiteje preiščejo in zaščitijo z vsemi mogočimi merami naše pošteno domače prebivalstvo!
CERKLJE
Mlajši člani cerkljanskih pravovernih društev prihajajo od članskih sestankov in takozvanih vaj včasih šele po polnoči domov, kakor se precej glasno pritožujejo zaskrbljeni starši. Ker uradni sestanki ne trajajo tako dolgo, bi p. n. voditeljem najtopleje priporočali, da to nočno potepanje preprečijo: najbolje bi bilo, da dobi vsak udeleženec listek na katerem bo vedno napisana ura odhoda in da seveda potem tega tudi vedno predloži staršem v kontrolo.
Ena visoka glava našega JRZ odbora je padla v nemilost, ker so jo ostali odličniki spoznali za nezanesljivo vsled žalostnega dejstva, da ne verjame več uradnim JRZ okrožnicam, glasom katerih sc cedi med in mleko p tohiaši srečni deželi... Svetujemo, naj se pokori, če hoče, da ne bo obešen!
ŠKOFJA LOKA >
•-1 **
Potujoča higijen. razstava se usta-
vi	tudi pri nas v Škofji Loki. Razstava bo nameščena v telovadnici državne šole. Slovesna otvoritev, ka-ter se bodo udeležili tudi predstavniki uradov, oblasti in društev, bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne. Razstava traja do 22. maja.
ŠPORT
Prvenstvena tekma
Železničar: Kranj
v nedeljo, 15. V. ob pol 5. uri |
Nedeljski gostje so v prvi tekmi v Mariboru odvzeli Kranjcem obe piki. 2 :1 se je glasil tedaj rezultat. Z nekoliko boljšo igro kot so jo pokazali, bi bili Kranjci lahko odnesli iz Maribora vsaj eno točko, če ne že obeh, ker je takrat jutrijšnji nasprotnik nastopal še z rezervnimi igrači, medtem ko nastopi v nedeljo že s kompletno enajstorico, to je z vsemi onimi „asi" s kateidmi si je preteklo leto priboril prvenstvo podsaveza. Rezultati zadnjih tekem, v katerih so stari igrači že sodelovali, dado misliti in obetajo hudo borbo, iz katere bodo domači izvlekli kaj koristnega zase le tedaj, če bodo vsaj ponovili če ne še celo izboljšali igro, ki so jo pokazali preteklo nedeljo proti Hermesu. Upajmo da je kriza vendar že enkrat prebo-Ijeua in da bo odslej naprej šlo bolje. Na vsak način so belordečim točke
tudi dosegljive.
Zagrebški sodnik in posledice....
Kot čilamo v „Služb. vestniku", glasilu ljublj. nogomet, podzveze z dne 12. maja pod točka 9 je sodniški odbor z ozirom na „težnjo S.K. Kranja po izvenljublj. sodnikih" sklenil pošiljati mu na vse njegove tekme odslej naprej le izvenljubljanske sodnike. Po našem mnenju je ta sklep prav toliko nešporten kot neresen. Po naših informacijah, dobljenih pri merodajnih činiteljili je, S.K. Kranj res že večkrat zaprosil za dobre sodnike in to ljubljanske, ne morda izvenljubljanske. Ni prav z užaljeno gesto in nepremišljenim sklepom lo-piti po klubu, ki mu gre le za to, da vzdrži na svojem igrišču red — res je, da je slabo sojenje dostikrat krivo neredom — bolj pametno bi odbor storil če bi klubom v njih zahtevah pa res dobrih sodnikih —ima dobrih in slabih v Zagrebu kot v Ljubljani— ustregel in zlasli za večje in težje prvorazredne tekme delegiral vedno' le dobre sodnike kakor jih klubi želijo. S tem bi prvič izbil klu-
bom vsako orožje iz rok kar se tiče pritožb nad sodniki, drugič pa bi z odstranitvijo vzrokov nerazpoloženja proti sodnikom s strani moštev in publike pomagal vzpostaviti red na igriščih in dvigniti tako višino nogometnega športa. In končno — stvar je le laka, da je sodni odbor radi klubov tu in ne narobe. Ako pa 11. pr. v našem primeru naprti sodni odbor S.K. Kranju z delegiranjem sodnika od bogve kod —velike stroške, to ne bo rodilo dobrih sadov uiti za klub, niti za nogometni šport sploh in morda tudi za sodnike ne. Kakor smo informirani S.K. Kranj tako zlohotnega tolmačenja ne misli mirno vtakniti v žep.
INSERIRAJTE v „SOBOTI!“
Tiskarna
„S a v a“ a. d.
Kranj
Knjigarna - Knjigoveznica Izdelava štampiljk Zaloga vsah Šolskih potrobltla
OBLIGIII SE!
elegantno dobro in poceni ob prihodu v Ljubljano.
Novosti za dame in gospode v ogromni izberi kupite vedno najugodneje
V MmUFHHTURI HOUHK
LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 15
PRI NUNSKI CERKVI
MULI OGLASI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb In mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava .Sobote- Kranj, BIeiweisova 7
Oddam v najem veliko njivo, okoli 14 mernikov posjena, v bližini KranjaJ lanko Potočnik, Kranj, Blejska cesta 17.	Gospod s sigurno eksistenco želi dopisovati z inteligentno mlada damo. Dopise na upravo pod -Maj-.
Knpnjem stalno steklenice od črnila in podobne. Ponudbe pod .Steklenice- na upravo .Sobote-.	Kupim pisalni stro) in plačam takoj. Bili mora dobro ohranjen In velike oblike. Ponudbe na vpravo pod .Gotovina-.
	
	
II
Z
D
£
L
U
1
£
Anton Kos mizarstvo Kranj-Klanc
GOSTILNA	TRGOVINA
STRtŽlSfiE
BALINANJE — VRT NAJ LEPŠA IZLETNA TOČKA
IGNACIJ MAJNIK
splošno strojno ključavničarstvo
KRANJ, BLEIWEISOVA ULICA 29
Prvo podjetje na Gorenjskem za napravo
jeklenih valjčnih zastorov
izdeluje tudi orodja za 80flčflfl plahte, Skarjasta omrežja, štedilnike, železna vrata, okna itd.
Cene zmerne! Izdelava prvovrstna! Postrežba solidna in točna
Siavbno steklarstvo porcelan-šipe-steklenina
COLNAR-KRAN]
ČEVAPČIČE RAŽNJIČE
Vsak dan sveže pivo Prvovorstna vina
dnevno od 6. ure naprej, v nedeljah že ob 3. uri pop. dobite
V RESTAVRACIJI NARODNI DOM
Priporoča se MAKSO RES
„IDES“
TVORNICA ČRNILA IN KEMIČNIH IZDELKOV
KRANJ
Zahtevajte in kupujte
Rekord
kremo za čevlje,
ki ščiti usnje in daje lep sijaj
zelo potrebne in na domačem igrišču
Urejuje Čolnar Lojze - Za konzorcij „Sobote“ Čolnar Lojze, Kranj, Bleivreisova 7 - Tiskarna „Sava' d. d., Kranj - Za tiskarno V.lče Pesi, Kranj
* '