PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v Vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
, A	'P 559
O* ^	linije)
O O ^
O H im
II!5
>5723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 269 (12.901)
Trst, sobota, 14. novembra 19i
Kljub razmeroma spodbudnemu poteku »vrha« med tajniki večine
Liberalci izstopili iz vlade krize pa uradno še zmerom ni
Altissimo nepopustljiv do vladne davčne politike - Na seji vodstva PLI so bili vsekakor mnenja, da ne gre kar tako pretrgati vseh vezi s štirimi partnerji
Vse je treba začeti znova
SANDOR TENCE
Napovedana vladna kriza je torej pred nami. Točno pet mesecev po predčasnih volitvah, po katerih smo vsi več ali manj pričakovali obdobje vladne stabilnosti, se je država skoraj čez noč znašla brez osrednjega političnega vodstva. Tako imenovana programska vlada demokristjana Giovan-nija Gorie, ki je dejansko slonela na starem petstrankarskem zavezništvu, bo torej skoraj gotovo padla pod udarci majhne, a v tem primeru kolikor toliko odločne liberalne stranke. Politična sila, ki je na zadnjih volitvah tvegala katastrofo (prejela je približno dva odstotka glasov in izvolila trinajst parlamentarcev), je s svojim sklepom pahnila državo v negotovost in to prav v trenutku, ko gospodarska kriza nevarno trka na vrata in ko se tudi pri nas pojavljajo prvi zaskrbljujoči znaki mednarodne recesije.
Jabolko spora je finančni zakon. Liberalci obtožujejo predsednika Gorio in zakladnega ministra Amata, da se pri sestavi proračunskih dokumentov nista posvetovala z zavezniki ter da sta se izneverila obvezi po dodatnem kles-tenju javnih izdatkov ter po reviziji davčne politike, posebno količnikov IRPEF. Zlobni jeziki so sprva namigovali, da se za neobičajno odločnostjo tajnika PLI Altissima skrivajo socialisti in posebno njihov tajnik Craxi, ki naj bi hoteli s tem na nek način spraviti v težavo krščansko demokracijo. Bolj verjetno pa je, da se za liberalci, ki se že dalj časa, ne smemo pozabiti, soočajo s hudo notranjo krizo, skrivajo industrijci, ki so od finančnega zakona pričakovali učinkovite davčne olajšave za podjetja. Predsednik Zveze indus-trijcev Lucchini je vsekakor večkrat jasno povedal, da podjetniki ne marajo te »programske« vlade in da hočejo oživitev »organske« petstrankarske koalicije.
Kdo se skriva, in če se sploh kdo skriva za liberalci, je v tem trenutku na vsak način postranska zadeva. Dejstvo je, da dejansko te vlade ni več in da bo treba sedaj začeti vse znova, po starem in žal že izguljenem scenariju. Upati in pričakovati je le, da bo proceduralni in politični postopek za izvolitev novega kabineta, kar se da hiter in enostaven ter da nam bo vodilni poli-. tični razred (vsaj tokrat) prihranil običajne polemike in običajna razhajanja, ki so posebno v zadnjih letih spremljala vladne krize. Usoda Goriove vlade je torej baje dokončno zapečatena. Kaj se bo zgodilo od danes dalje, pa je v tem vzdušju splošne negotovosti dejansko nemogoče napovedati.
Javno mnenje se gotovo ne veseli te nepričakovane in v marsičem paradoksalne politične krize, posebno ne v tem delikatnem trenutku za državno gospodarstvo. Osnutek finančnega zakona je lahko še tako slab, politična praznina Pa je še hujša in nevarnejša. Država je komaj prestala preizkušnjo ljudskih referendumov o jedrski energiji in o vprašanjih sodstva, ki je močno okrnila zaupanje ljudi v stranke ter v njihove sposobnosti po stvarnem odločanju. Volilna udeležba je bila ob tej priložnosti najnižja v zgodovini republike, kar spričo specifike tega glasovanja ne gre dramatizirati, seveda pa tudi ne Podcenjevati, kot skušajo v teh dneh nerodno delati nekateri. Bil je to opozorilni signal za vse stranke, posebno Pa za tiste, ki nosijo vladne odgovornosti. Politična kriza, ki je izbruhnila v teh dneh v Rimu, pa glede tega ne obeta nič dobrega.
De Mita in Altissimo med včerajšnjim »vrhom«
(Telefoto AP)
RIM — Če hočemo vso zadevo opisati s Craxijevimi besedami, potem lahko rečemo, da se je sinoči morje spet vzvalovilo. Vodstvo liberalne stranke se je po dolgem in »mučnem« zasedanju dokončno odločilo za izstop iz vlade. In vendar je na jutranjem »vrhu« med predsednikom ministrskega sveta, podpredsednikom Amatom in tajniki petih strank, ki podpirajo vlado, vse kazalo, da pride do pobotanja, pa čeprav si je tajnik PLI Altissimo pridržal pravico, da se prej posvetuje z voditeljskim kadrom svoje stranke; ni namreč dajal nobenega vtisa, da je nezadovoljen.
»Mi smo zahtevali temeljitejše oklestenje izdatkov,« je izjavil po sestanku v Palači Chigi in pripomnil, »nismo bili torej za to, da poseže vlada na področje dohodkov, ampak za manever na področju stroškov in zdi se mi, da je tudi prišla na dan kakšna smernica v tem pogledu.« V resnici je takšno rešitev iznesel sam liberalni tajnik in predlagal ponovno umestitev ‘ kabinetnega sveta, to je ožjega telesa, ki združuje znotraj vlade zastopnike
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ort za j
04
O "J
o o 10
|M
s contrasi
WASHINGTON - Nikaragovski predsednik Daniel Ortega je včeraj izročil kardinalu Miguelu Obandu y Bravu načrt za vzpostavitev miru v tej srednjeameriški državi. Kardinal je namreč pristal na vlogo posrednika v pogajanjih med sandinisti in contrasi. Orte-gov mirovni načrt predvideva, da bodo pogajanja v VVashingtonu, obsega pa enajst točk, in sicer: premirje naj omogoči vključitev contrasov v normalno življenje v Nikaragvi; prekinitev ognja se bo začelo 5. decembra in se bo končalo 5. januarja, v tem obdobju bodo contrasi zasedli določena območja, kasneje pa bo položaj nadzirala mednarodna komisija; petnajst dni pred premirjem bodo sandinisti prekinili sovražnosti, da bi omogočili premik contrasov; med premirjem ne bodo smeli contrasi prejeti nobene vojaške pomoči, neodvisna agencija pa bo poskrbela za humanitarno pomoč; po koncu premirja naj bi contrasi odložili orožje v prisotnosti nadzorne komisije in mednarodnih opazovalcev in se vključili v normalno življenje; sandinisti bodo obenem pomagali tistim contra-som, ki bi hoteli zapustiti državo; kot zadnje Ortegov načrt predvideva splošno amnistijo in ukinitev izrednega stanja.
Reaganova administracija je besna, ker se boji, da bi ta načrt podprla demokratska stranka.
Po zaplembi orožja in aretaciji petih oseb
Presenečenje in zaskrbljenost v Trebčah ob neumestnih govoricah in namigovanjih
TRST — Zaplemba znatne količine orožja in aretacija petih oseb so obračun širokopotezne akcije karabinjerjev, ki so v noči od četrtka na petek opravili vrsto hišnih preiskav v Trebčah. Poseg sodi, tako kaže; v okvir širše operacije na vsedržavni ravni. Način, na kateri so orožniki izvedli poseg v Trebčah, pa je izzval veliko razburjenje v vasi in drugod po Vzhodnem Krasu. Karabinjerji so namreč, ob preiskavi na domu aretiranih, »obiskali« še nekatere druge vaščane, ne da bi za to, kolikor je znano, imeli posebne razloge. Pri tem so se, po pričevanju vaščanov, vedli dokaj grobo.
Trebence in prebivalce Vzhodnega Krasa nasploh pa je poleg tega razburil tudi način, kako so o dogodku poročala nekatera občila, ki so namigovala, da so baje med aretiranimi tudi pripadniki odbora, ki je dal pobudo za neudeležbo na referendumih.
NA 5. STRANI
September zlat mesec za državno blagajno davčni priliv kar za 24,8% večji kot lani
RIM — September je bil za državno blagajno naravnost zlat mesec: davčni priliv je znašal 13.918 milijard lir ali kar 24,5% več kot lani v istem času. To gre pripisati v dobršni meri iztržku od davka na dodatno vrednost IVA (+24,8%), kar je povezano očitno s 4% davčnim dodatkom, ki ga je uvedla vlada ob koncu avgusta.
V vseh prvih devetih mesecih leta so nanesli davki 147.513 milijard lir, kar pomeni 17.635 milijard ali 13,6% več kot v obdobju januar-september 1986. K temu so pripomogle v prvi vrsti posredne davščine (16.496,5 milijarde) s porastom za 15,6%, medtem ko se je priliv od
neposrednih davkov (49.595,6 milijarde) zvečal »samo« za 11,8%, a je bil seveda krepko nad ravnijo inflacije. Zajeten je bil tudi »prispevek«' proizvodnih in potrošnih davščin ter carinskih dajatev (+18,3%), pod pričakovanji pa prispevek državnega monopola (168,1 milijarde lir ali + 4,6%), kar si lahko razlagamo sicer s tem, da ni v podatkih všteta poznejša podražitev tobačnih izdelkov. Na račun loterij in drugih stav pa je pospravila država za 8,2% več denarja kot v prvih devetih mesecih lani. Če se bo ta trend nadaljeval, se bo letos prav gotovo steklo v državno blagajno vseh predvidenih
218.105 milijard lir, a verjetno še kaj več.
Kaj pa samo september? Levji delež je prišel od davkov in taks na posle, ki so nanesli 5.797 milijard lir ali 29% več kot v istem mesecu lanskega leta. Poleg davku IVA (3.591,2 milijarde lir) velja pripisati to re-.gistrskemu davku (+87%) in raznim tako imenovanim državnokon-cesijskim taksam (+225,8%), vendar zaradi zakasnitve pri ustreznih vknjižbah. Vladni ukrepi ob koncu avgusta pa so vplivali tudi na neposredne davščine, zlasti še, kar zadeva zvišanje davka na obresti od državnih vrednotnic s 6,25 na 12,50%.
Nogomet: danes v okviru kvalifikacij za EP
Zmeren optimizem med »azzurri« pred tekmo proti Švedski
□ □ □
Poskusne vožnje za VN Avstralije
Avstrijec Gerhard Berger potrdil preporod Ferrarija
□ □ □
V ženski odbojkarski B ligi
Farco Meblo drevi v gosteh pri nevarnem Coneglianu
NA 10. IN 11. STRANI
Pred novo krizo na tržiški občini
Odnosi med strankami, ki upravljajo tržiško občino so se prav v zadnjem času ponovno zaostrili. Jabolko spora pa je načrt o gradnji nove termocen-trale na tem območju. Vodstvo PSI v Tržiču je zahtevalo nujen sestanek s predstavniki drugih strank koalicije, za določitev točnega datuma in samega poteka referenduma, na katerem naj bi se občani izrekli za ali proti postavitvi novega objekta. Odločitev je bila sprejeta soglasno.
Tak sklep so sprejeli na skupni seji vodstva tržiške sekcije PSI in predstavnikov te stranke v občinskem svetu in odboru. Seje se je udeležil tudi pokrajinski tajnik Luigi Blasig.
Bankitalia: leta 1988 inflacija 4,5 odstotka
RIM — Cilj rimske vlade, da se inflacijska stopnja omeji v prihodnjem letu na 4,5 odstotka, se zdi doseg-. Ijiv. Ne samo, to bi tudi ugodno vplivalo na gibanje bančnih obresti, ki bi se jih dalo primerno znižati. Do tega zaključka so prišli strokovnjaki emisijskega zavoda Banca dTtalia po temeljiti preučitvi zadnjih premikov v mednarodnem gospodarstvu. K znižanju inflacije, ki bo znašala sicer letos še bkrog 6 odstotkov, naj bi pripomogla padec cen uvoženega blaga in surovin zaradi pocenitve dolarja in ohranitev dosedanjih količnikov davka na dodatno vrednost (IVA) po prilagoditvi finančnega zakona 1988 novim razmeram.
Napoved o ublažitvi inflacije, ki je v nasprotju s podatki iz oktobrskega ekonomskega biltena Bankita-lie, so dali namestnik direktorja tega zavoda Antonio Fazio in člana njegovega študijskega urada Carlo Tre-soldi ter Francesco Papadio na zasedanju denarnega zavoda Monte dei Paschi v Sieni. Inflacijo pa bo mogoče po njihovem zmanjšati edinole s strogim nadzorom javnih izdatkov, omejitvijo nominalnih dohodkov in ohranitvijo javnostoritvenih tarif pod ravnijo načrtovane inflacijske stopnje. Šele tedaj bo moč tudi znižati obresti.
Valeno Zanone bo danes obiskal italijanske mornarje v A bu Dabiju
Iran je napovedal splošno mobilizacijo Irak pa vztrajno napada »iranske« ladje
BAGDAD, TEHERAN — V Perzijskem zalivu nismo včeraj zabeležili nobene pomembne novosti, Iračani in Iranci so si kot običajno v laseh. Iraški lovski bombniki so namreč napadli kar pet ladij, ki so prevažale iransko blago, v Teheranu pa so sporočili, da se bodo odslej intenzivneje borili in bodo tako »kmalu izborili končno zmago«.
Irak je v zadnjih petih dneh napadel in resno poškodoval kar enajst izmed tridesetih manjših tankerjev, ki iz naftnih terminalov na severnem delu Zaliva prevažajo »črno zlato« v ogromne plavajoče cisterne v Hormuški ožini. Samo letos sta Irak in Iran napadla že več kot sto ladij. Iraške rakete so grški tanker Fortuneship zadele tokrat že tretjič, vselej so ga popravili, tokrat pa ga verjetno ne bodo več, saj ladja gori nedaleč od iranske obale, vsi člani posadke pa so zapustili ladjo. Iraška letala so včeraj streljala tudi na vlačilec Semco 1, ki je plul pod zastavo Singa-pura, mornarja iz Filipinov sta med napadom umrla, štirije drugi pa so bili ranjeni.
»Hitro stopnjevanje vojne z Bagdadom je sedaj prvenstvena iranska naloga«, te so besede iranskega duhovnega voditelja Homeinija. Po njegovih navodilih je tako včeraj ravnal iranski vrhovni vojni svet, saj je sklenil, da bodo izvedli mobilizacijo in tako pospešili »padec zasovraženega Huseinovega režima«. Iransko vodstvo je prepričano, da je napočil trenutek za končno zmago in je zato vpoklical vse vojne obveznike. Žene, ostareli in bolni pa bodo v ta namen dali le svoj finančni prispevek.
Ni še sicer jasno, če je iranski sklep, ki so ga sporočili po teheranski radijski postaji, le reklamna poteza, ali če se res nameravajo z novimi silami zoperstaviti vse bolj pogostim iraškim vojnim pobudam. Predsednik parlamenta Rafsandžani je med običajno petkovo molitvijo dejal, da bi Homeini lahko prav kmalu ukazal začetek svete vojne proti vsem sovražnikom islama. Rafsandžani je med molitvijo tudi ostro kritiziral mirovno pobudo Varnostnega sveta OZN rekoč, da ve-
• Altissimo
like sile v protiislamskem zagonu izkoriščajo OZN.
Napor generalnega tajnika OZN Pereza De Cuellarja, ki se že več mesecev trudi, da bi dobil ključ iz zapletenega položaja, bi lahko kmalu obrodil zaželene sadove. Že naslednji teden se bosta namreč v New Yorku mudila odposlanca sprtih zalivskih sosedov, ki sta jima vladi iz Teherana in Bagdada dali posebna pooblastila. Od teh pogajanj bo v marsičem odvisna usoda spopada, v Teheranu pa so včeraj uradno sporočili, da bo v Stekleni palači Iran zastopal namestnik zunanjega ministra Larižani.
Medtem pa je italijanski obrambni minister Valerio Zanone včeraj dopoldne v spremstvu šefa generalštaba vojne mornarice Piccionija obiskal italijanske vojake, ki sp v sklopu večnacionalnih sil OZN na Sinaju. Danes bosta Zanone in Piccioni v Abu Dabiju obiskala tudi ladje italijanske vojne mornarice, kjer se bosta sestala z admiralom Marianijem, poveljnikom eskadre.
Larižani na obisku v Beogradu
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je sprejel namestnika zunanjega ministra Irana, Mohamada Džavada Lariža-nija. Mohamad Larižani je predsedstvu SFRJ prinesel ustno sporočilo predsednika Islamske republike Irana Alija Hameneija, v katerem je izražena pripravljenost Irana za nadaljnji vsestranski razvoj sodelovanja obeh držav, za nadaljnja posvetovanja o vprašanjih, ki zajemajo obe strani in za sodelovanje v gibanju neuvrščenih.
V tem kontekstu so izmenjali mnenja o razvoju položaja v Perzijskem zalivu, o dejavnosti gibanja neuvrščenih in OZN, ki naj bi pripeljala do zmanjšanja napetosti in
miroljubne rešitve spora na tem območju. Mohamad Larižani se je pogovarjal tudi z Raifom Dizdare-vičem. Namestnik jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve Budi-mir Lončar, ki je Larižanija povabil v Jugoslavijo, pa se je z njim pogovarjal o oboroženem spopadu v Zalivu. V razgovoru sta ugotovila, da predstavlja resolucija Varnostnega sveta OZN 598 dober temelj za iskanje rešitev za ustavitev vojne. Larižani je tudi obširno pojasnil iranske poglede na to resolucijo.
Poudarila sta še, da mora mednarodna skupnost, še posebej neuvrščeno gibanje, podpreti in pomagati generalnemu sekretarju v njegovi mirovni misiji, (dd)
Msgr. Šuštar o izzivih Cerkvi
LJUBLJANA - V četrtek zvečer je v dvorani ljubljanske teološke fakultete dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, govoril o razmerah v slovenski Cerkvi in narodu. Predavanju, ki je imelo naslov »Izzivi sedanjosti za naloge prihodnosti«, je sledila zanimiva razprava.
Ljubljanski nadškof je opozoril na štiri vrste izzivov. Prvi izziv so ljudje, najprej mladi, ki so razočarani nad življenjem, ki ga živijo in ki ponujajo alternative. Potem je tu družina, ki v Sloveniji tako kot drugod v Evropi doživlja krizo, obenem pa jo tepejo še problemi z iskanjem stanovanj, ki jih je vse težje dobiti. Sledijo pa še ostareli, bolniki in brezdomci, ki jih je tudi v Ljubljani vse več.
Drugi izziv Cerkvi in narodu bi naj bili nekateri dogodki in družbeni pojavi. Propadanje moralnih vrednot in medsebojno nasprotovanje med Slovenci, fizično izumiranje slovenskega naroda (vedno manj je rojstev in vedno več splavov in samomorov), uničevanje okolja in narave in današnji gospodarski položaj v Jugoslaviji.
Posebna izziva sta tudi način, na katerega se ljudje odzivajo na izzive in pa duhovne smernice in osnutki za življenje in ureditev družbe.
Predavanju, ki se ga je udeležilo kakšnih petsto poslušalcev, je sledil pogovor, v okviru katerega je nadškof odgovarjal na vprašanja. Povedal je, da bo na božič voščil po ljubljanski televiziji in radiu in da bi bilo dobro, ko bi Cerkvi dovolili lastno organiziranje dobrodelnih ustanov na Slovenskem.
Predavanje nadškofa Šuštarja je le eno izmed desetih predavanj, ki so jih letos pripravili v okviru teološkega tečaja o aktualnih temah za študente in izobražence. Prejšnji ponedeljek je dr. Vinko Potočnik govoril o »Inflaciji poštenja in morale«, v torek dr. Vinko Škafar o »Bio-etiki ali mejah genetične revolucije«, v sredo dr. Hubert Požarnik »Od česa bomo živeli v prihodnjih desetletjih«, včeraj sta predavala dr. Ludvik Vidmar in dr. Rafko Valenčič o »Aidsu - virusu in etiki«, prihodnji teden pa bodo predavali še: v ponedeljek Fran Miklavčič o »Ločitvi in ne izločitvi Cerkve od države«, v torek dr. Drago Klemenčič »Kakšno Cerkev hočemo«, v sredo dr. Anton Stres »lustia et pax«, v četrtek Matjaž Pue »Pasi moje ovce« in v petek še dr. France Perko »Med vami pa nktako«.
D. V.
Pentagon zagotavlja: manj vojakov
WASHINGTON — Novi obrambni minister Združenih držav Amerike Frank Carlucci je včeraj zaključil svoje dolgo poročilo pred ameriškim senatom. V dolgem in izčrpnem nastopu, ki je trajal celih 21 ur, je med drugim povedal, da bo skrčenje zveznega letnega proračuna najverjetneje prizadelo tudi Pentagon. Carlucci je sicer mnenja, da se lahko dosežejo veliko boljši rezultati tudi s skromnejšimi izdatki.
Včerajšnja izjava Carluccija je dokončno razjasnila tudi nedavni odstop Casparja VVeinbergerja. Kot je vsem prav dobro znano so najprej naprtili krivdo za njegov odstop slabemu počutju žene, kasneje pa so menili, da je bil odločno proti vsakemu naporu v razorožitvenih pogajanjih med svetovnima velesilama. Weinberger je vedno trdil, da se denarna sredstva, ki so namenjena Pentagonu, ne more tikati. Zato ne bi izključili tudi možnosti, da je pred odstopom predložil svoj aut aut.
Predsednik Reagan in bivši šef Pentagona sta želela posodobiti ameriško vojsko. To jima je tudi uspelo, saj sta v nekaj letih znatno povečala število vojakov — teh je trenutno kar dva milijona in 166 tisoč. Minister Carlucci pa je včeraj izjavil, da bi želel to število krepko zmanjšati. Vse vojaške enote pa naj bi postale istočasno tudi-bolj profesionalne.
Moratorij za nove JE v Jugoslaviji
BEOGRAD — Zvezni svet skupščine SFRJ je včeraj osvojil predlog zvezne konference sveta socialistične mladine Jugoslavije, da se proglasi moratorij pri izgradnji novih jedrskih elektrarn. Skupščina je obenem pooblastila zvezno vlado, da sestavi zakonski osnutek o tem moratoriju.
Obenem so na včerajšnji seji sklenili, da se svetu republik in pokrajin sugerira, naj pri sestavi programskih izhodišč za energetski razvoj do leta 2.000 ne upošteva več gradnje novih jedrskih elektrarn. Z včerajšnjim sklepom bodo od sveta republik in pokrajin zahtevali, naj se odpovedo gradnji novih nukleark, ki jih predvidevajo kratkoročni energetski razvojni načrti.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
večinskih strank, da jamčijo za sporazumno sprejemanje sklepov, in umestitev komisije, ki naj preveri, kaj in kako treba oklestiti javne izdatke, da se lahko omogoči ublažitev davka na osebne dohodke IRPEF; v komisiji naj bi bile osebnosti izven političnega življenja, vodil pa naj bi jo guverner emisijskega zavoda Banca dltalia Baf-fi.
Smer ni bila potemtakem napačna, saj je Goria celo rekel: »Ko se vseh pet političnih sil spravi vkup s trdno voljo, da poiščejo rešitev, in če vsaka vzame odgovorno v pretres mnenje drugih, tedaj je moč rešitev skoraj zmerom najti.« Pa tudi drugi udeleženci vrha so se zdeli na Altissimovi valovni dolžini: »Spopadli smo se z vprašanji, ki so jih razgrnili liberalci, in jim tudi skušali najti ustrezno rešitev,« je dejal Craxi, »zato se nadejam, da bodo ti naši poskusi liberalce tudi zadovoljili.«
»Končno smo se spet dokopali do "kolegialnosti" in obravnavali najnujnejše pirograme,« je pristavil tajnik PSDI Nicolazzi, »ob čemer smo ugotovili, da hočemo res delati skupaj in rešiti nekatere probleme že v najkrajšem.« Tajnik KD De Mita je bil celo mnenja, da se je vlada kljub vsem težavam po sestanku na vrhu še okrepila. Ne samo, povoljno je ocenil »skupno voljo, da ne pride do krize brez pravega razloga« in k temu dodal, da je »razprava pokazala nekaj izhodišč«, med temi »neumestnost vladne krize, ker bi bilo to neodgovorno dejanje«.
Tajnik republikanske stranke La Malfa pa je menil: »Če prav razumem,•. se mi zdi, da odhaja Altissimo na sejo vodstva PLI prav dobro razpoložen.« Takoj zatem pa strela z jasnega: brž ko je prišel na strankin sedež, je Altissimo še pred sejo vodstva sklical političen posvet in takrat se je premislil: strankinemu vrhu je predlagal izstop iz vlade. Nesoglasij je bilo, kot nam je dano vedeti, kaj malo, saj so prišli nasprotni glasovi samo iz vrst manjšinske, desno usmerjene struje »nova liberalna demokracija«. Toda razprava se je zavlekla skozi ves popoldan in se vrtela v bistvu okrog naslednjega problema: potem ko je zavzela stranka jasno in odločno stališče proti davčnemu manevru vlade, se le ne bo spet premislila, kaj bi potlej o njej mislili drugi! V isti sapi pa so razpravljale! poudarjali, da nikakor ne gre kar tako travmatično pretrgati vseh vezi s štirimi vladnimi partnerji. Sledil je dolg telefonski razgovor med Altissimom in Gorio, nato pa končna odločitev. Vsaj do današnjega dopoldneva...
18. NOVEMBER 87
ZAKLADNE VREDNOTNICE V EVRODEVIZI Zapadlost 25. novembra 1988
•	BTE so vrednotnice v ECU (European Currency Unit - Evropska denarna enota), to je v denarni enoti EGS.
•	Obresti in kapital se izplačujejo v lirah na osnovi menjave lira/ECU dne 23. novembra 1988.
•	Emisijska cena »alla pari« bo izplačana v lirah na osnovi menjave z dne 16. novembra 1987.
•	Vrednotnice bodo na dražbi po določeni obrestni meri. Dražbe se lahko udeležijo posredniki, ki sodelujejo na dražbah BOT. Varčevalci lahko rezervirajo vrednotnice pri bančnih zavodih.
•	Udeleženci lahko oddajo prošnje po 9% obrestni meri, oziroma po obrestni meri, ki je nižja za 5 stotink ali mnogokratnik. Prošnje morajo dospeti na Banca dltalia, Servizio Mercati Monetario e Fi-nanziario, Ul. Nazionale 91 - Rim, do 12. ure dne 17. novembra 1987.
•	BTE je treba poravnati dne 20. novembra 1987 brez poviška dnevnih obresti' (di-etimi).
•	Vrednotnice ne bodo tiskane: lastništvo bo evidentirala »centralna uprava« pri Banca dltalia.
Emisijska cena v ECU
100%
373
Začetna obrestna mera dražbe
BTE
EVROPSKA NALOŽBA
G. R.
Onesnaževanje zraka v Ljubljani
V ponedeljek v Vidmu
Enotni nastop Slovencev na tiskovni konferenci
VIDEM — V ponedeljek ob 11. uri bo v videmski palači Kechler pomembna tiskovna konierenca z debato, na kateri bodo sodelovali člani slovenske enotne delegacije. Tema pobude bo novi iinančni zakon, ki je črtal iinančna sredstva, namenjena slovenski manjšini v Italiji.
Za časa Craxijeve vlade je namreč parlament odobril 33 milijard lir, ki so bile namenjene potrebam slovenske manjšine. Teh sredstev v novem predlogu za iinančni zakon ni. Slovenci, ki živijo v Italiji, so na novico reagirali skrajno negativno, saj je črtanje finančne postavke v korist Slovencem znak slabe politične volje, da bi pozitivno rešili vprašanje globalnega zaščitnega zakona.
O tem vprašanju so predstavniki vseh slovenskih komponent govorili na sestanku, ki so ga priredile slovenske organizacije v videmski pokrajini; šlo je torej za pobudo, ki jo je sprožil najšibkejši »del« slovenske manjšine. Na omenjenem sestanku so slovenski predstavniki soglasno podprli pobudo, da priredijo v Vidmu tiskovno konferenco.
Kot smo že zapisali, bodo na konferenci prisotni člani slovenske enotne delegacije, prireditelji pa so povabili tudi vse poslance iz naše dežele.
Tiskovna konferenca z uradnim naslovom »Finančni zakon in zaščitni zakon slovenske narodne skupnosti v Italiji« bo pomenila prav gotovo pomemben trenutek v našem boju za tiste zakonske pravice, ki jih predvideva italijanska us'tava.
Vprašanja visokošolskega študija
KOPER — Obalno združeno delo in oddelki višje- oziroma visokošolskega študija na Obali potrebujejo raziskovalne delavce v različnih področjih. Pri podiplomskem študiju jim namenjajo različne oblike pomoči, kamor sodi tudi ena od štirih možnih oblik štipendije.
V Izoli, Kopru in Piranu si za strokovnjake prizadevajo v okviru vseslovenske akcije »2000 novih raziskovalcev«, ki se v tem srednjeročnem obdobju odvija v okviru Raziskovalne in Izobraževalne skupnosti Slovenije. Samo lani se je v podiplomsko izobraževanje vključilo 670 študentov, kar je številčno veliko, vendar pa oblika izobraževanja še ni dovolj uveljavljena. Predvsem bi jo kazalo razvijati bolj načrtno in v povezavi z razvojnimi programi organizacij združenega dela.
Med skupne obalne naloge sodi zagotovo tudi skrb za strokovnjake raziskovalce v pedagoškem delu, saj ne gre pozabiti temeljnega pomena raziskovanja pri izobraževanju v višji oziroma visoki šoli.
Med zamejskimi slovenskimi maturanti se jih vsako leto nekaj odloči za višji oziroma visokošolski študij v matični domovini. Koliko od teh jih potem nadaljuje še na tretji, podiplomski stopnji? Koliko od približno 500 slovenskih študentov, ki trenutno študirajo na eni od univerz v Italiji, izbere po diplomi to možnost v Sloveniji? Taka pot je najprimernejša, je v pogovoru na nedavnem posvetu v Trstu o možnostih univerzitetnega študija povedal profesor Darko Bratina. Slovenski dijak se potem, ko zapusti slovensko srednjo šolo, ki je kot topla greda, znajde v ledenem morju italijanske univerze. Po njej plava in večina tudi odlično splava, zraste v človeka, ki lahko uspešno zaživi v domači družbi. Dogaja pa se, da je ob tem prikrajšan za slovensko izrazoslovje. Zato je pravilna izbira tistih, ki po končani italijanski univerzi dopolnijo svoj študij še v matični domovini.
MIRJAM MUŽENIČ
Tiskovna konferenca evropskih poslancev KPI
Pozornost za probleme in vlogo F-JK
TRST — Finančna kriza na svetovnih borzah, uresničevanje skupnega evropskega tržišča, potrebe po preus-troju gospodarstva Furlanije-Julijske krajine, da bo dežela lahko še opravljala svojo vlogo, so razlogi, zaradi katerih je delegacija komunističnih evropskih poslancev prišla na nekajdnevni obisk v našo deželo. Tako je včeraj ob koncu obiska pojasnil načelnik evropskih poslancev KPI Gianni Cervetti na srečanju z novinarji.
Cervetti je uvodoma naglasil, da se njihova delegacija vrača v deželo dve leti po prvem obisku, da bi se podrobneje seznanila s to stvarnostjo in da bi tukajšnje probleme proučila v luči nove mednarodne situacije. Obisk,
med katerim so se evropski parlamentarci srečali z upravitelji dežele in s predstavniki družbenih organizacij, je poglobil predvsem odnos med Furla-nijo-Julijsko krajino in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Pozornost, ki jo komunistična parlamentarna skupina namenja Furlaniji-Julijski krajini, iz--haja iz ugotovitve, da je dežela v sklopu EGS posebna struktura, njena posebnost pa izhaja iz dejstva, da meji po eni strani z nevtralno Avstrijo in po drugi z neuvrščeno Jugoslavijo in je tako most in povezava z evropskim Severom, po drugi pa z Vzhodom. Fur-lanija-Julijska krajina danes še trpi za zgodovinskimi posledicami vojne, njena gospodarska in družbena struktura
pa potrebuje korenit preustroj. Vse to je treba upoštevati ob spremenjenem mednarodnem okviru, še zlasti pa ob uvajanju skupnega evropskega tržišča in ob borzni ter finančni krizi, ki lahko znatno prizadeneta vlogo dežele. Skupni evropski trg, je dejal Cervetti, lahko vnese dodatna neravnovesja ali pa prispeva k uravnovešanju situacije, odvisno je pač od gospodarske politike, ki bo v tem okviru razvita.
Na tiskovni konferenci je bil govor nadalje o odnosu EGS z Jugoslavijo in v tem okviru so tudi komunistični poslanci poudarili zaskrbljenost za hudo gospodarsko krizo. V kratkem bo Jugoslavijo obiskala delegacija Evropskega parlamenta, poslanec Rossetti
pa pripravlja obsežim poročilo o problemih Jugoslavije. Že prihodnji teden bo posebna komisija razpravljala o raznih smernicah tega poročila, ki opozarja predvsem na problem inflacije in zadolžitve.
Končno je poslanec Rossetti, ki je tudi sodeloval na tiskovni konferenci, orisal glavne značilnosti dokumenta o pravicah manjšin, ki ga je Evropski parlament sprejel prejšnji teden. Evropska integracija, je dejal Rossetti, lahko pozitivno odmeva med ljudmi, če so gotovi, da bodo zaščitene njihova istovetnost, kultura in zgodovina. Vendar v tem procesu je prisotna tudi nevarnost asimilacije šibkejših, to nevarnost pa skuša dokument odstraniti.
LJUBLJANA — Konec prejšnjega tedna, in sicer v soboto, je stopnja onesnaženosti zraka v Ljubljani prvič v letošnji jeseni presegla dovoljeno mejo. Povprečna 24-urna koncentracija žveplovega dioksida je namreč znašala 0,40 miligrama na kubični meter, kar je za 0,10 miligrama več od dovoljene stopnje. Le malo je manjkalo, da zaradi prevelike onesnaženosti niso sprožili alarma, saj je polurna koncentracija bila ponekod precej višja od kritične meje enega miligrama. Po podatkih, ki nam jih je posredoval Hidrometeorološki zavod Slovenije, se je koncentracija žveplovega dioksida zadrževala nad to mejo kar tri ure in pol, če pa bi se v teku pol ure ne znižala, kot se je nato tudi zgodilo, bi morali sprožiti alarm.
O vprašanju onesnaženosti zraka je sredi tedna razpravljal izvršni svet skupščine mesta Ljubljane, ukrepe pa je sprejel tudi republiški sanitarni inšpektor. Na zatožni klopi so se zopet znašli največji onesnaževalci zraka, v prvi vrsti Toplarna, ki pošilja v zrak približno 12 tisoč ton žvepla na leto, pivovarna Union in drugi. Naj omenimo, da je Ljubljana, skupaj z zasavskimi mesti in Mežiško dolino eden izmed najbolj onesnaženih krajev v Sloveniji. Republiška služba za varstvo zraka, ki deluje pri Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, ima v mestu 10 merilnih naprav, poleg koncentracije žveplovega dioksida pa meri vsakodnevno tudi stopnjo dima (to je trdnih delcev zraka, ki so manjši od 10 mikronov), količino prašnih usedlin itd. V lanski kurilni sezoni (od 1. oktobra do 31. marca) je povprečna 24-urna koncentracija žveplovega dioksida v enem izmed merilnih točk v središču mesta kar 43 dni presegala dovoljeno mejo, za Bežigradom se je to ponovilo 26-krat, v Mostah 19-krat, veliko manj onesnaženosti pa je bilo na obrobju mesta. (I. Vogrič)
Ljudski godci in pevci nocoj v Kopru
V koprskem Gledališču (v Verdijevi ulici) bo nocoj ob 18. uri Srečanje ljudskih godcev in pevcev, ki ga že nekaj let organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju z Združenjem folklornih skupin in s krajevnimi ZKO, letos torej s koprskim. Na takih prireditvah se iz leta v leto vrstijo pevci in godci, ki v svojem rojstnem kraju še gojijo in ohranjajo živ stik z godčevskim ali pevskim izročilom.
Tako bodo danes nastopale pevke iz Adlešičev (Bela krajina), Ravna pri Kopru, Lancove vasi pri Ptuju, Laškega, Rakitovca pri Kozini, Zgornje Ločnice na Pohorju, Benečijo pa bodo zastopali Nadiški puobi. Med godci bosta nastopala harmonikarja Zoran Lupine iz Šempolaja in Lizo Jussa iz Petjagc, ob njiju godčevski trio iz Pridvora pri Kopru, tamburaši iz So-devcev pri Starem trgu ob Kolpi in Pritrkovalec iz Smlednika pri Ljubljani. Primorska je torej bogato zastopana, saj skrbi organizator, da je vedno najbolje zastopan kraj, kjer je prireditev, seveda ob prisotnosti godcev in pevcev iz vseh slovenskih pokrajin z vsemi njihovimi značilnostmi in zanimivostmi, zaradi katerih je ljudsko izročilo sicer številčno skromnega naroda, kot je slovenski, dovolj raznoliko in zanimivo.
Na Obali in v drugih primorskih regijah
Železniški promet ne odgovarja sedanjim potrebam
KOPER — Že podatek, da samo na tirih koprske luke vsak dan stoji od 400 do 500 tovornih vagonov, iz katerih sestavijo več kot 10 vlakov, zgovorno ilustrira obremenjenost primorskih železniških prog. Kljub temu pa ni nobena skrivnost, da ta del našega železniškega omrežja prepočasi posodabljamo, kar seveda vse bolj ovira pretok blaga in potnikov. To ugotavljajo tudi naročniki prevozov, ki zaradi boljših možnosti vse več tovora preusmerjajo iz Kopra in naših prog na ceste, pa tudi v sosednji Trst.
Tudi ta podatek potrjuje dokazovanje železničarjev, da administrativno zadrževanje rasti cen železniških prevozov ne siromaši samo železnice, temveč družbo nasploh. Da takšna ugotovitev drži, so poudarili tudi na skupščini primorske skupnosti za železniški in luški promet, saj se po njihovem mnenju z odločitvijo izvršnega sveta o kolektivnem solidarnostnem krpanju železniških izgub skrb za delovanje in razvoj železnice z ramen tistih, ki jo največ uporabljajo, prelaga na celotno gospodarstvo. Škoda pa je še večja zato, ker takšna rešitev ne zagotavlja trajnejšega izboljševanja do skrajnih meja iztrošenih in izkoriščenih železniških naprav, vagonov in lokomotiv.
Vse več pokvarjenih vagonov
O katastrofalnem stanju govori tudi podatek iz Sežane. Tamkajšnjim železničarjem so njihovi kolegi lani vse leto iz tehničnih razlogov zavrnili 6200 vagonov. Letos jih Italijani samo v osmih mesecih niso hoteli ali mogli sprejeti kar 6500. Tudi v koprskem pristanišču opozarjajo, da zaradi okvar pogosto ne
morejo izkoristiti niti razpoložljivih vagonov, ki jih hkrati često ne dobijo takoj, ko jih potrebujejo.
Predstavnik železniške transportne organizacije Postojna je povedal, da letos na njihovem območju kljub slabim delovnim pogojem na srečo ni bilo večjih nesreč. Opazno pa se je povečalo število manjših nezgod in okvar naprav in vozil. Zaradi tega, ker ima samo ŽTO Postojna zaradi nerealnih cen prevozov letos 4,3 milijarde izgube oziroma 8 milijard dinarjev primanjkljaja, se seveda na primorskih progah ne morejo lotiti večjih obnov in posodobitev. Denarja zmanjkuje celo za nakup najnujnejših rezervnih delov, hkrati pa bodo letos uspeli uresničiti manj kot tretjino predvidenih naložb.
Iz istih razlogov seveda le počasi in delno uresničujejo leta 1984 sprejeti program za varen in urejen železniški promet. Po njem naj bi iz te dejavnosti povsem izločili vpliv človeškega faktorja, uvedli naj bi nove načine prevoza, posodobili vozni park, vzpostavili ustreznejši vozni red ter izboljšali signalnovarnostni in komunikacijski sistem. Marsikatere od teh nalog se primorski železničarji zaradi pomanjkanja denarja še niso lotili, pri drugih, kot je denimo posodobitev signalnovarnostnega in komunikacijskega sistema, pa so ostali na pol poti, kar je povzročilo dodatne zaplete.
Obala in Istra sta prometno izolirani
Še najdlje so, kot kaže, prišli na kadrovskem področju. Precej so izboljšali kadrovsko strukturo, dodatno usposabljali zaposlene in za 16 odstotkov zmanjšali število nadur. Kljub temu pa je tudi na tem področju še nekaj rezerv in neuresničenih na-
log, na kar je opozoril tudi delegat koprskih delovnih organizacij. Kritiko je utemeljil s primerom iz Iplasa, kjer tovore iz Nemčije vedno dobijo v urejenih in dobro natovorjenih vagonih, medtem ko kaj takega o naših pošiljkah ne moremo vedno trditi. Zato je še kako umestno opozorilo, da izboljšanja razmer ne smemo pričakovati le od povečanja cen in sprejemanja novih predpisov, temveč bi k temu brez večjih stroškov lahko veliko pripomogla tudi večja disciplina, kvalitetnejše opravljanje storitev in boljša organiziranost železniških služb.
Marsikatera delovna organizacija je tako kot koprska luka, je dejal predstavnik tega kolektiva, svoj razvoj zasnovala tudi na razvoju železnice in njenih storitvah. Zato se težave tega sistema še kako odražajo tudi v težavah takšnih kolektivov. Po drugi strani pa počasnost in zapleti pri' železniških prevozih pospešuje beg tovora na preobremenjene ceste. Oboje skupaj pa povečuje prometno in siceršnjo izoliranost naše dežele in še posebej slovenske Obale in Istre, ki že tako predstavljata nekakšen slovenski prometni žep.
Po železniški nesreči v Divači so posodobili signalnovarnostne in komunikacijske naprave na progi od Kopra proti Postojni, razen na najprometnejši postaji Divači. Tako se lahko strojevodje iz vlaka neposredno pogovarjajo s katerokoli postajo, razen z divaško. Z njo lahko vzpostavijo stik le s posredovanjem drugih postaj. Zaradi nedokončane posodobitve divaške postaje se sedaj o razmerah na tem križišču namesto dveh pogovarjajo trije ljudje, kar seveda povečuje vpliv človeškega faktorja in s tem možnost za nerečo.
JANEZ ODAR
Lionel je bil presrečen. »Mislim sem, da ti je všeč, John. Saj si vendar velika nogometna zvezda.« Počasi sta odtavala v kuhinjo, kjer mu je Li ponudil kokakolo, ki jo je fant hvaležno sprejel. Bil je hvaležen celo za to, ker mu ni Ponudil piva. Če bi bil z Gregom, bi ga gotovo dobil.
»Zadnje leto sem že vse mrzil. Sit sem vsega tega sra-hja.« Odpil je požirek pijače in zavzdihnil od olajšanja. Novo življenje se je zares začelo. »Sovražil sem vsak trenutek, ki sem ga moral preživeti z nogometnim moštvom.«
Lionel je bil ves osupel. »Zakaj?«
»Ne vem. Nikoli mi ni bilo prav nič do njega. Dobro sem igral, vendar mi je bilo vseeno. Veš, da so fantje včasih resnično jokali, če so izgubili tekmo? Včasih se je razjokal celo trener. Kot bi bilo to tako potrebno. V resnici pa so samo tolpa velikih dečkov, ki se pretepajo na igrišču. Igra me ni nikoli razvnela.«
»Zakaj si pa potem igral?«
»Ker je to veliko pomenilo mojemu očku. Sam je igral v kolidžu, preden je odšel študirat medicino. Vedno se je šalil, da mi bo zastonj popravil obraz, če mi ga bodo razbili« Na obrazu se mu je zarisal odpor. »To seveda ni ravno
povečalo privlačnost nogometa.« Počasi se je nasmehnil. »Življenje tu bo kot sanje.«
Lionel se mu je nasmehnil. »Vesel sem, da ti je soba všeč. Krasno bo, da boš v hiši, čeprav me ne bo dosti tu. Toda če lahko karkoli storim ...«
»Saj si že dovolj naredil, Li.«
Zvest dani besedi se je Lionel naslednjega dne odpeljal ponj, spustil streho na svojem malem fordu mustangu in se trikrat odpeljal v Belhvood, da mu je pomagal preseliti stvari. John jih je imel cele gore, vendar je z njimi delal prave čudeže in Lionel v nedeljo zvečer skoraj ni več spoznal sobe. Ustavil se je pri vratih in zazijal.
»Moj bog, kaj pa si naredil?« Eno steno je obložil z blagom, obesil je razne sobne rastline, preproste zavese in lepo sliko nad posteljo. Iz dveh svetilk se je razlivala mehka svetloba, na drugi steni so viseli plakati. Soba je delovala kot stanovanje iz revije za notranjo opremo, učinek pa je dopolnjevala majhna bela preproga na tleh. »Je to delo tvoje mame?« Lionel je vedel, da je Johnova mati dekora-terka, povrhu pa si ni mogel misliti, da bi lahko John zmogel vse to takorekoč v nekaj urah. Opazil je celo oranžne zabojčke, oblečene z istim blagom, košaro z revijami in blazine, ki so bile videti kot okenski sedež. Soba je bila pravi mali raj in je na Lionela naredila tak vtis, da je ostal brez besed.
»Sam sem naredil.« Dobro mu je delo, da je soba naredila takšen vtis na Lionela. Vsi so govorili, da ima smisel za notranjo opremo; že od nekdaj je bil sposoben popolnoma preurediti prostor v nekaj urah, uporabljajoč materiale, ki so bili takrat pri roki. Še njegova mati je rada poudarila, da bi morali kaj več storiti za njegovo prirojeno sposobnost,
češ da je boljši od nje. Sama je potrebovala mesece, da je dosegla želene učinke. »Rad počnem takšne stvari.«
»Mogoče boš kdaj v prihodnosti zamahnil s čarobno palico tudi nad mojo sobo, ki je še vedno videti kot jetniš-ka celica, čeprav živim v njej že leto dni.«
John se je zasmejal. »Kadar boš hotel.« Pogledal je naokrog. »Ko sva že pri tem — ostali sta mi dve rastlini in nameraval sem te vprašati, ali ju hočeš.«
Lionel se mu je nasmehnil. »Seveda, čeprav bosta verjetno uveli prvič, ko bom stopil v sobo. Za zelene stvari nimam nobenega smisla.«
»Jaz ju bom negoval namesto tebe. Zalival ju bom takrat kot svoje.« Mladeniča sta izmenjala nasmeha, nakar je Lionel pogledal na uro. Ura je bila sedem.
»Bi šel z mano na hamburger?« Ob teh besedah se mu je spet porodil občutek že doživetega in spomnil se je Paula. Še hujše je postalo, ko je John predlagal, da bi šla v isto restavracijo, kamor je Lionel prvič zavil s Paulom. To je bil vzrok, da je bil Lionel v začetku molčeč in čemeren. Mislil je na prvo noč, ko se je s Paulom odpeljal v Malibu. Od nekdanjega prijatelja ni slišal že več mesecev, samo enkrat ga je videl, ko se je peljal po Rodeo Drivu v kremastorja-vem rolls-royceu, ki ga je vozil čeden starejši moški. Živahno sta se pogovarjala in se smehljala drug drugemu. Paul se je celo zasmejal nečemu, kar je povedal njegov prijatelj. Zdaj pa se je vrnil sem z Johnom ... najboljšim prijateljem svojega mlajšega brata.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Za dobavo plina bo napeljavo zgradilo podjetje ACEGA
Devinsko-nabrežinski občinski svet odobril konvencijo za metanizacijo
Obisk generalnega konzula SFRJ na nižji srednji šoli »Cankar«
Na šentjakobski srednji šoli Ivan Cankar je bilo včeraj vzdušje res svečano. Na uradni obisk sta namreč prišla generalni konzul SFRJ Livijo Jakomin in podkonzul Vlasta Valenčič-Pelikan. Pričakali so ju vsi dijaki in profesorji, šolski pevski zbor pa je pod vodstvom profesorice Nade Žerjal-Zaghet zapel himno Hej, Slovani. Ugledna gosta je nato pozdravil ravnatelj dr. Aldo Štefančič, ki se jima je v svojem nagovoru najprej zahvalil, da sta za prvi obisk na naših šolah izbrala prav srednjo šolo Ivan Cankar. Dr. Štefančič je poudaril, da je eden temeljnih pogojev za življenje manjšine ohranitev tesnega sodelovanja in povezave z matico, konzula pa je nato seznanil s problematiko slovenskega šolstva v Italiji in s težavami, ki jih ima šola, ki deluje, v samem mestnem središču, in v katero torej zahajajo otroci, ki živijo razpršeni po vsem mestu in v čisto italijanskem okolju. Generalnega konzula je tudi prosil, naj po svojih močeh posreduje pri oblasteh Socialistične republike Slovenije, da bi v matični domovini imeli še večje razumevanje za naše šolstvo in da bi ga podpirali tako na političnem kot strokovno-izpopolnjevalnem področju.
Dijaki so nato z igranim prizorom prikazali zgodovino šole, pevski zbor pa se je poslovil še z dvema pesmima.
Dijake in profesorje je zatem pozdravil konzul Jakomin, se učencem zahvalil za prijazno dobrodošlico in jim zaželel obilo uspehov v šolskem življenju. Razgovor predstavnikov konzulata z ravnateljem in člani profesorskega zbora se je potem nadaljeval v prijetnem vzdušju. V pogovoru so se prisotni dotaknili več tem, od strokovnih seminarjev za profesorje do izletov naših dijakov v SR Slovenijo in do stikov, ki naj bi jih naše šole vzpostavile s šolami v matični domovini. Generalni konzul je vsem prisotnim obljubil, da se bo zavzel, da bodo čimprej odstranjene vse formalno politične ovire, ki take globlje stike otežkočajo.
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
po naše - po domače
Najpomembnejši sklep, ki ga je devinsko-nabrežinski občinski svet sprejel na svoji zadnji seji, je bil prav gotovo tisti, ki je zadeval podpis konvencije s tržaškim občinskim podjetjem ACEGA za metanizacijo občinskega ozemlja. Sklep je obrazložil podžupan in odbornik za javna dela Vittorino Caldi, odobren pa je bil z glasovi vseh prisotnih svetovalskih skupin razen komunistične, ki se je pri glasovanju vzdržala, ker je zahtevala krajšo odložitev, da bi mogli v sklep vnesti nekatera dopolnila in jamstva za Občino in uporabnike. V ta namen sta svetovalca KRI Širca in De-pangher predložila tudi posebno resolucijo, ki je bila nato odobrena s samimi glasovi komunistov in ob vzdrža-nju ostalih svetovalskih skupin.
Resolucija obvezuje župana in občinski odbor, da si prizadevata, pred dokončnim podpisom pogodbe z ACEGA, za dopolnitev konvencije z jamstvi, da se podjetje ne bo enostransko odpovedalo upravljanju naprav, ko bodo te ob poteku 30-letnega delovanja dotrajane, zavzema se pa tudi za zmanjšanje stroškov za povezavo z metanskim omrežjem za posamezne uporabnike, zato da omenjene povezave opravi samo podjetje ACEGA (ne pa kakšno manjše podjetje, ki bi mu poverili ta dela v zakup), obenem pa zahteva vsaj tedensko prisotnost uslužbenca ACEGA, ki naj olajša odnose z uporabniki in uvedbo denarnih odškodnin za primer, da ACEGA ne bi povsem spoštovala pogodbe.
Kot nam je povedal pristojni odbornik Caldi, predvideva konvencija povezavo z metanskim plinskim omrežjem za Ribiško naselje, Sesljan, Vižov-Ije, Naselje sv. Marka, Devin, Nabreži-
no in Šempolaj, medtem ko naj bi za ostale vasi in naselja devinsko-nabre-žinske občine zgradili v vsakem kraju večji rezervoar utekočinjenega plina, na katerega bi se krajani povezali. Vsa dela, ki jih predvideva konvencija, naj bi stala 6 milijard in 300 milijonov lir, od katerih bo devinsko-nabrežinska Občina prispevala 45 odstotkov, ACEGA pa ostalih 55. Občinska uprava že lahko računa na izdatne prispevke Dežele in Sklada za Trst, kar bo omogočilo relativno hiter začetek del, oziroma pripravo izvršilnih načrtov, kakor hitro bo tržaški občinski odbor (ki ima nadzor nad ACEGA) odobril zadevno konvencijo.
Občinski svetovalci so tudi soglasno odobrili sklep odbornice za urbanistiko Rite Contento, ki se zavzema za priznanje statusa deželnega pristanišča pristanu v Ribiškem naselju. Deželna uprava je namreč že pri odobritvi variante št. 10 splošnega regulacijskega načrta predvidela na območju Ribiškega naselja kar 1550 novih privezov, kar potrjuje klasifikacijo pristana. Odbornica Contentova je ob tem izrazila upanje, da bo dopolnilni načrt za družbeno-gospodarski razvoj in urbanistično ureditev Ribiškega naselja, ki ga je pred kratkim tržaška Pokrajina naročila skupini strokovnjakov, kmalu pokazal konkretne rezultate. Gre namreč za območje, na katerem so zelo razširjene gospodarske in rekreacijske dejavnosti, primanjkujejo pa infrastrukture, ki so neobhodno potrebne za njihov razvoj. Občinski svet je odobril tudi vodilni načrt za park ob izvirih Timave, ki ga je pripravil arh. Berni, medtem ko bo moral odobriti izvršilni načrt do 15. decembra.
V začetnem delu seje je župan Bojan Brezigar odgovoril med drugim tudi na interpelacijo, ki jo je bil vložil načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Martin Brecelj v zvezi s kršitvami državnega zakona št. 935 iz leta 1966, ki daje slovenskemu prebivalstvu pravico, da se pišejo imena in priimki s slovenskim črkopisom. Tako Brecelj kot Brezigar sta na seji obsodila razširjeno kršenje omenjenega zakona. Župan je obvestil svet, da je s tem v zvezi naslovil tržaškemu prefektu pismo, v katerem ga opozarja, da številni državni uradi ne izvajajo tega zakona, pri čemer je navedel finančno upravo (pri izdajanju davčne številke), urade notranjega ministrstva (pri potnih listih), samo prefekturo (pri vozniških dovoljenjih), INPS (pokojninske knjižice) in Krajevno zdravstveno enoto (pri izdaji zdravstvenih izkaznic). Pri vseh teh dokumentih skoraj dosledno »pozabljajo« na kljukice pri sičnikih in šumevčih, kar med drugim lahko ustvarja težave imetnikom, ki imajo na osebnih izkaznicah pravilno napisane podatke, pri stikih z raznimi upravami. Potem ko bo župan prejel prefektov odgovor, se bo devinsko-nabrežinski občinski svet k vprašanju še povrnil.
■ Tržaška federacija KPI prireja v ponedeljek, 16. t. m., ob 11. uri na sedežu v Ul. Capitolina srečanje s tovarniškimi sveti in tiskom na temo: Dizlo-va industrija in raziskave na vsedržavnem območju. Vodil ga bo posl. Anto-nino Cuffaro, ki bo med drugim predstavil tudi oceno in predloge KPI v zvezi s stanjem dizlove industrije v Trstu.
Zakaj ne
Primož Trubar in Sebastjan Krelj sta menila, da je naš slovenski jezik dovolj bogat, da z njim lahko vse izpovemo kar želimo in da nam za pisanje knjig niso potrebni tuji jeziki.
Slovenščina je ena najstarejših z izrazi zelo bogatih govoric in ima mnogo izvirnih posebnosti, ki jih drugi jeziki nimajo. Kar mi včasih na kratko povemo, si večkrat naši sosedje morajo pomagati z zloženkami: nocoj, davi, drevi, snoči.
Snoč je bil, dav' je šel n'coj bo pa spet prišel, če ga pa drev ne bo vzel je slovo.
Ali ni to lepo in jedrnato povedano. V naših zamejskih slovenskih časopisih in radio oddajah se razen redkih izjem — precej gleda na lepoto in čistost naše govorice. Lepi in dovršeni so prispevki zunanjih sodelavcev in prav tako glavnih novinarjev naših časopisov.
Toda včasih se vendar pojavljajo in udomačujejo v črni kroniki, športu in na Goriškem valu nepotrebne in nerodne tujke. Morda se nekaterim časnikarjem, prosvetnim delavcem in radijskim napovedovalcem zdi bolj učeno in »nobel« tako početje.
Naj navedem nekaj primerov:
Z autom v tovornjak: 18-letno dekle v »komi« (Primorski). Zakaj ne v nezavesti?
Uspeh Glasbene Matice: Beatrice Zonta se je »imponirala« v Stresi. (Prim). Lepše po naše: Beatriče se je izkazala, je zmagala.
Goriški časnikarji — prosvetni delavci in na Goriškem valu dosledno uporabljajo izraz »publika« namesto: občinstvo, poslušalci itd.
Nivo (niveau) — po naše raven, gladina. Element - se stalno po nepotrebnem ponavlja. Po naše prvina, osnova, sestavni del (člen pri verigi)
Aspekt — vidik, videz, podoba. Stvar smo obdelali iz vseh vidikov.
Spiker napovedovalec.
Deponija - odlagališče, shramba (gradiva, odlagališče smeti, gradiva) Shramba blaga, posebno priljubljen je izraz deponija v časopisu »Delo«. Ristruturacija preustroj, preusmeritev proizvodnje v tovarni. Rusi imajo slovenski besedi preustroj sličen izraz »perestrojka«, Italijani »ris-trutturazione«.
Neroden in nič kaj naš je tudi izraz (oblika) »pogojen«, ki smo si ga zadnje čase izposodili od Italijanov. Včasih smo rekli odvisen, soodvisen. »Podpora Slovenskemu geldališču je »pogojena« od politične volje.« itd.
Navedel sem nekaj primerov — naj bo za danes dovolj.
Nekateri časnikarji in napovedovalci se opravičujejo s časovno stisko, ker tako pišejo, jaz se pa strinjam z Ribničanom, ki pravi, da se prav toliko časa zamudi s pisanjem besede pisker kot z besedo lonec. Nam pa z malo dobre volje tudi ne bi delalo preglavic, če bi uporabljali namesto »nivo« — raven in namesto »publika« — občinstvo.
Menda res ni potrebno, da se tako poceni pogrezamo v tujčevo morje in pretvarjamo našo govorico v spaked-rano latovščino.
BORIS MOŽINA
Pripis uredništva:
Prisrčno se vam zahvaljujemo za vaše pismo in pripombe v njem, ki jih bomo rade volje upoštevali, čeprav jezikovni problemi niso tako enostavni, kot kaže na prvi pogled in tudi jezikovna problematika Primorskega dnevnika je nemara veliko bolj zapletena, ker pač novinarji ne delajo napak samo zaradi naglice, ampak so odvisni tudi od večinoma italijanskega vira informacije (agencijske vesti, konference, razne neslovenske prireditve) z besediščem, ki mu marsikdaj ni mogoče najti - tudi zaradi naglice -primernega slovenskega izraza. Sicer pa smo tudi novinarji zmotljivi.
Jutri se bodo vaščani Proseka in Kontovela spomnili tega dogodka
Pred 40 leti so na Kontovelu odkrili spomenik padlim v NOB
Jutri, 15. novembra, bo na Kontovelu proslava 40-letnice odkritja spomenika padlim v NOB, ki jo prireja sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kon-tovel v sodelovanju s krajevnimi kulturnimi organizacijami. Proslava se začne ob 10. uri z odhodom sprevoda z dvorišča društvene gostilne na Kontovelu k spomeniku na pokopališču, kjer bo osrednja svečanost z govori in nastopom godbe, pevskega zbora in amaterskega odra »Jaka Štoka«. Proslava se bo zaključila s tovariškim srečanjem v veliki dvorani gospodarskega društva.
Odkritje spomenika je bilo 1. novembra 1947. Spomenik so zgradili
domačini po svoji zamisli in s prostovoljnim delom. S Triglavom iz naravne kraške skale in modrim bazenom z vodo ob vznožju simbolizira boj slovenskih partizanov od Jadrana do Triglava. Na njem je plošča z vklesanimi imeni padlih in pogrešanih borcev, med katerimi so tudi nekateri partizani, umrli v povojnih letih. Na prvem mestu je ime domačina Josipa Pertota, ki je umrl v prvih letih po prvi svetovni vojni, žrtev fašističnega nasilja.
Zraven spomenika je grobnica, v kateri so hranjeni posmrtni ostanki padlih borcev.
Zabavni večer Mladinskega krožka Prosek-Kontovel
Člani mladinskega krožka Prosek-Kontovel so pripravili privlačen zabavno-kulturni večer, ki bo jutri ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. Sodelovanje so že potrdile tri ekipe "prostovoljcev", ki bodo zapolnile del večera, namenjenega kvizu. Vsaka skupina šteje štiri čiane, ki bodo odgovarjali na vprašanja o splošni kulturi, glasbi in literaturi.
Tudi občinstvo bo aktivno sodelovalo, še zlasti med pavzami, saj bo kviz potekal v petih krogih. Izkazati bo moralo svoje znanje in spretnost pri raznih družabnih igrah. Zmagovalci bodo seveda bogato nagrajeni.
Obeta se torej zabaven in nevsakdanji večer, posebno zahvalo pa zaslužijo mladi, ki so si ga omislili. Pričakovati je torej, da se bodo domačini vabilu odzvali kar v največjem številu.
M. R.
Nepozaben obisk bavkovljanskih pevcev pri slovenskih izseljencih
Zbor »Milan Pertot« na gostovanju v Stuttgartu
»Telo, gib in glas za igro« od danes pri ZSKD
Danes se prične laboratorij »Telo, gib in glas za igro«, ki ga prireja skupina animatork v okviru Zveze slovenskih kulturnih društev. Laboratorij, ki je namenjen osnovnošolskim otrokom iz prvega in drugega razreda, bo, kot je pojasnjeno v predstavitvenem letaku, osredotočen na telo, s katerim otrok izraža lastno duševnost in vzpostavlja stike, tako s fizičnim kot socialnim svetom. Delo bo obsegalo tri glavne faze in sicer:
1.	individualne igre
2.	manipulacija predmetov
3.	skupinske igre
Laboratorij se bo odvijal vsako
soboto od 15.30 do 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, drugo nadstropje. Za današnje prvo srečanje vabimo starše, ki so že prijavili svoje otroke, in tiste, ki bi želeli pridobiti še nekaj podrobnejših informacij v zvezi s pobudo, na skupni razgovor, ki bo na sedežu ZSKD pred pričetkom Laboratorija, in sicer ob 15. uri.
■ Danes ob 11.30 bo na sedežu Pokrajine Združenje Italija—SZ predstavilo katalog ob razstavi »Tržačani na vzhodni fronti (avgust 1914 — oktober 1918)«. Predstavitev poteka pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave.
Od preteklega petka do nedelje je bil mešani pevski zbor »Milan Pertot« na gostovanju v Stuttgartu v Zahodni Nemčiji. Včasih smo zapisali zraven barkovljanski zbor. Danes je v njem okrog 40 mladih pevcev - po večini res iz Barkovelj; toda ker je pristopilo v zbor tudi več novih pevcev iz mesta in njegovega predmestja, je prav, da ga imenujemo kar mešani pevski zbor.
No, mladi pevci so odšli na to svojo prvo tako oddaljeno turnejo na povabilo Kulturno-športnega rekreativnega združenja ARCES. Omenjeno združenje je namreč skupno z Emigrantskim združenjem delavcev iz dežele Furla-nije-Julijske krajine ALEF in Zvezo Beneških Slovencev organiziral v soboto, 7. novembra, v dvorani Turn-
und Versammlungshalle koncert, nato pa še družabno prireditev za svoje člane tega območja.
Naši pevci so odšli na dolgo pot v petek zjutraj iz Barkovelj; prišli so v Stuttgart ob osmih zvečer. Bilo je vmes nekaj postankov, kot nam je po povratku povedala pevovodkinja Aleksandra Pertot, vendar je bila pot dolga in tudi naporna.
Vse je bilo že določeno, da bodo pevci potovali tudi v našem spremstvu, pa se je potem zapletlo in tako poročamo o gostovanju le iz pripovedovanja Aleksandre.
Za soboto zjutraj so imeli pevci napovedan že prvi nastop, ki pa je odpadel. Tako so si lahko ogledali mesto in se vsaj malo odpočili.
Zvečer je bil glavni nastop za izseljence iz naše dežele, pa tudi iz drugih predelov Italije v lepo urejeni dvorani v predmestju.Stuttgarta.
Tu so se naši pevci predstavili s programom, ki je obsegal dvanajst pesmi: dve sta bili v latinščini, tri pesmi so pevci odpeli v italijanščini, dve v nemščini, ostale v slovenščini. V slovenskem delu programa so pevci zapeli med drugim eno pesem Milana Pertota in še »Pesem zvestobe« tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca, ki je bila za ambient izseljencev, je dejala Aleksandra, še posebno umestna in
primerna. Z makedonskim »Kolom« je zbor zaključil svoj nastop, ki se je nadaljeval z družabnostjo. Izvedba programa je bila, po mnenju vseh, tudi strokovnjakov, na višku.
Naslednjega dne so pevci nastopili še pri maši v cerkvi v bližini Stuttgarta.' Na orgle je tu zaigral tudi Štefan Bembi. Potem pa so imeli nastop v domu za ostarele in onemogle, tudi v okolici Stuttgarta.
»To je bilo za nas edinstveno doživetje. Dom stoji sredi krasnega vrta, s prekrasnim vodnjakom, polnim cvetja in čudovitih dreves in drugih rastlin. Mi smo stali in peli sredi tega čudovitega vrta, vse naokoli po balkonih pa so nas poslušali gostje doma, ki so bili z našim nastopom izredno zadovoljni. V takšnem ambientu nismo še nikoli nastopali ter je bilo za nas pravo doživetje.«
Naši mladi pevci so se tako srečali -daleč od svojega doma - z izseljenci iz naše dežele, pa tudi iz drugih krajev, se nekoliko spoznali tudi z njihovimi problemi in jim predvsem posredovali pesem v njihovem jeziku.
»Pot je bila naporna in utrudljiva in tudi organizacija gostovanja je včasih malo zaškripala. Vendar smo veseli tega gostovanja, ki nas je notranje prav gotovo obogatilo.« (N. L.)
Trebče so se v četrtkovih poznih urah zdele kot v obsednem stanju
Orožniki s pravo vojaško akcijo zaplenili kup orožja aretirali pet oseb in opravili vrsto hišnih preiskav
V Trebčah so razburjeni
Okrog sto karabinjerjev je v četrtek pozno zvečer, okrog 23. ure, obkolilo Trebče in preiskalo osem zasebnih hiš, malo pozneje pa še eno v Gropadi. Iskali so orožje in uprizorili skoraj pravo vojaško akcijo: nenapovedano in brez preiskovalnih nalogov (v skladu s protiterorističnimi zakoni) so vstopili v hiše in v nekaterih primerih celo nasilno preiskali domove. Vas je bila kot v obsednem stanju, saj je v vsako izmed preiskanih hiš prišlo kakih dvajset orožnikov hkrati in z vperjenimi brzostrelkami. Ponekod so nastopili zelo grobo. Sedem preiskav je bilo popolnoma neupravičenih. V nekaterih hišah so res našli puške ali drugo orožje, njihovi lastniki pa so imeli zakonite orožne liste. Orožniki so verjetno natančno vedeli, kje je bilo treba iskati orožje. Kljub temu pa so povzročili nepotrebno napetost.
Pri družini Terzoni, v Trebčah štev. 74, so končno našli, kar so iskali: dvajset pištol beretta kalibra 9, model 51, eno puško luger, lahko avtomatsko puško, vojaško puško, več nabojev in nekaj ročnih bomb. Vse orožje je bilo dobro vzdrževano in uporabno. Orožniki so aretirali tri člane družine Terzoni: 46-letnega Maria in njegova dva sinova, 20-let-nega Daria in 18-Ietnega Andreo. V zaporu pa jim delata družbo še dve osebi. Verjetno gre za 18-letnega Marka Carlija iz Trebč 155 in 25-let-nega Massima Bartoleja, ki stanuje v mestu, in ki je verjetno napotil orožnike na pravo sled. Vsi so obtoženi nezakonite posesti in prekupčevanja z vojaškim orožjem.
Namestnik državnega pravdnika Claudio Coassin, ki je koordiniral vso akcijo, je postavil veto na vsakršno informacijo. Preiskave so namreč še vedno v teku, ne le v naši deželi, temveč tudi drugod po Italiji tersodijo v okvir vsedržavne akcije za preprečevanje prekupčevanja z orožjem. Zato je tudi naša kronika oprta le na delne in neuradne vesti. Tudi včeraj so na Krasu preiskali še nekaj hiš, kjer pa so verjetno našli le drobnarije v primerjavi s Terzoni-jevim arzenalom, zato ni prišlo do novih aretacij.
Ključ vse zadeve je Mario Terzoni, ki je strasten ljubitelj vojaškega orožja in pri katerem so našli še celo vrsto starega vojaškega orožja, od sabelj do bajonetov, čelad in drugih predmetov iz druge svetovne
vojne. Pred približno dvajsetimi leti je bil vpleten v razpečevanje morfija, ukradenega v neki zdravstveni ustanovi, sicer jja nima nikakršnih prekrškov političnega značaja. Zato je tudi najverjetnejša hipoteza, da je orožje po malem nezakonito preprodajal. Prihajalo naj bi iz vojaškega skladišča v La Spezii, od koder naj bi ga v Trst pretihotapil njegov sin Dario, ki je tam služil vojaški rok. Nekaj ukradenega orožja se je ustavilo v Trebčah, drugo pa je potovalo neznano kam.
Vprašanje je, kako so orožniki prišli Terzonijevim na sled. Vse kaže, da je en član družine posodil Marku Carliju pištolo, ta pa jo je hotel prodati svojemu kolegu Barto-leju. Oba sta namreč zaposlena pri istem gradbenem podjetju. Ker pa je Bartole imel še odprte račune s pravico (v preteklosti je zakrivil tatvino), so orožniki občasno preiskovali njegov dom. Pred nekaj dnevi naj bi torej našli pri njem pištolo, Bartole pa naj bi jim, iz bojazni pred hujšimi posledicami, povedal, od kod jo je dobil. V četrtek zjutraj naj bi tako aretirali še Carlija, ki je orožnikom končno razkril vso zadevo v zvezi s »trebenskim arzenalom«, v katerega so orožniki vdrli še isti večer. Carli in Bartole sta torej le stranska igralca v igri, v kateri ima glavno vlogo Mario Terzoni s svojima sinovoma.
BARBARA GRUDEN .
Odkritje orožja v hiši Terzonijevih v Trebčah je presenetilo in kar pretreslo prebivalce Trebč in sosednjih vzhod-nokraških vasi. Pa ne samo zato, ker si niso predstavljali, da se kaj takega lahko zgodi v njihovi sredi, pač pa tudi zaradi nenavadno trdega nastopa sil javne varnosti in zaradi načina, kako so dogodek prikazala nekatera javna občila.
»Orožniško obhodnico smo v vasi zapazili že v sredo zvečer, na Martinovo,« nam je povedal-starejši Trebenc, ki pa ni želel razodeti svoje istovetnosti. »A kdo bi si predstavljal, da bi tisto vozilo lahko naznanjalo vse, kar se je potem dejansko zgodilo. Da se nekaj hudega kuha, je postajalo jasno že v črtrtek dopolne, ko so orožniki šli h Carlijevim, in še bolj pod večer, ko so šli še k Terzonijevim. A za nas Tre-bence je moralo najhujše šele priti. Lahko si predstavljate, kako izgleda to, da ponoči nenadoma pride v vas kakih sto dobro oboroženih in opremljenih orožnikov in se po skupinah loti preiskovanja hiš. Bili so to prizori, ki so me v resnici spomnili na vojne čase.«
Poleg Carlijeve in Terzonijeve, so orožniki v nočni temi preiskali, kolikor smo mogli ugotoviti, še pet drugih hiš v Trebčah in eno Gropadi. Kaže, da res niso ravnali z rokavicami. »K nam so planili, kot da bi vdirali v brlog razbojnikov,« nam je skoraj 24 ur po dogodku še vedno vidno razburjen povedal eden izmed "obiskovancev", ki je tudi hotel ohraniti anonimnost. »Zaman sem jih vpraševal, naj mi pokažejo preiskovalni nalog. V svoji zahtevi sem si dovolil nekoliko vztrajati, saj končno vsi vemo, da ni mogoče kar tako vdirati v zasebna bivališča. A kaj kmalu so mi zagrozili, da me vržejo v ječo, če bom preveč sitnaril. Kakih dvajset jih je bilo, do zob oboroženih. Nekaj jih je ostalo zunaj, drugi pa so lomastili po hiši in prebrskali vsak kotiček. Še zdaj ne morem požreti, kar se mi je zgodilo. S svojim odvetnikom se bom posvetoval, ali se imam pravico upreti proti takšnemu ravnanju.«
V	Trebčah se med drugim seveda vprašujejo, po kakšni logiki so orožniki izbrali hiše, v katerih so izvedli preiskave. Nekateri izmed prizadetih hišnih gospodarjev resda imajo doma orožje, a razpolagajo tudi z ustreznim dovoljenjem. Po zakonu morajo biti vsak trenutek pripravljeni na inšpekcijo, a to prav gotovo ne more razložiti vsega, kar se je dogodilo v noči s četrtka na petek.
V	pogovorih z vaščani smo med drugim izvedeli, da se nihče od vpletenih v preiskave ne udejstvuje v javnem življenju, vsaj v vidnejši obliki ne. Prav zato so v Trebčah in sploh na Vzhodnem Krasu s presenečenjem sprejeli radijska in druga poročila, ki so trdila ali vsaj namigovala, da so med aretiranimi tudi predstavniki krajevnih organizacij. »Takšni prikazi niso pravzaprav nič novega,« se je oglasil nekdo iz gruče, ki je dogodek premlevala v javnem lokalu. »Nekateri bodo pač skušali tudi ta dogodek izkoristiti tako, da bi bila oškodovana naša narodnostna skupnost. Tega pa smo, žal, že vajeni, (mb)«
Ozadja ni
V neki hiši v Trebčah so karabinjerji našli orožje in aretirali več ljudi, katere dolže kraje in prekupčevanja z orožjem. Gre za kršitev zakona, kar seveda spada v pristojnost sil javnega reda, da jih odkrivajo in preganjajo, in v pristojnost sodišča, da krivcem po zakonu sodi. O tem poročamo na drugem mestu in spada v normalno kriminalno kroniko.
Toda karabinjerji so očitno zadevo ocenjevali tudi na drugačen način. Tržaški radio RAI je včeraj opoldne omenil možnost, da so med aretiranimi tudi člani krajevnega koordinacijskega odbora, ki je organiziral bojkot referenduma. In še huje: po nepreverjenih vesteh naj bi šlo celo za izjave in sumničenja o tem, da Slovenci pripravljamo vstajo, da se oborožujemo in podobno, za kar naj bi bil prvi korak neudeležba na volitvah.
Očitno so v takem ozračju in na osnovi take logike brutalno izvedli številne hišne preiskave. Preiskovalci seveda niso odkrili ničesar, niso našli nobenega orožja, ker ga tudi najti niso mogli.
Tržaška radijska postaja RAI je sicer poudarila, da med najdbo orožja in kraškim odborom ni nobene zveze, iz policijskih in drugih virov pa smo prejeli jasne demantije, češ da gre očitno za tihotapstvo in prekupčevanje z orožjem s kriminalnimi nameni in da ni nobenega političnega ozadja.
Pa vendar bi karabinjerji in druge sile javnega reda morali slovensko prebivalstvo v vseh teh letih dovolj dobro poznati in vedeti, da gre v vsakem primeru za poštene in lojalne državljane, ki še kako do kraja in točno spoštujejo vse zakone republike, v kateri žive in katere državljani so. Prav zato pa kriminalnega dejanja, ki naj bi ga zagrešili nekateri posamezniki, ne smemo pripisovati celotni skupnosti. To ni samo huda krivica, zmota in žalitev, temveč je kršenje osnovnih ustavnih določil in omikanih odnosov v sodobni družbi.
Bogo Samsa
Izjava Odbora vzhodnokraških vasi za neudeležbo na referendumih
Včerajšnja italijanska in slovenska opoldanska poročila tržaške postaje RAI so objavila vest, da je pri skladišču orožja, ki so ga orožniki 12. novembra odkrili v neki stanovanjski hiši v Trebčah, vpleten tudi Odbor vzhodnokraških vasi za neudeležbo na referendumih o sodstvu in jedrski energiji. Omenjena poročila so celo objavila, da so nekatere izmed aretiranih oseb pripadniki našega Odbora.
Odbor odločno zanika vse navedene trditve in podtikanja. Popolnoma iz trte izvita se nam zatorej zdi povezava naše protestne akcije z odkritjem orožja v Trebčah. Ob tej priložnosti želimo poudariti, da je našo pobudo narekovala pristna skrb za vsestranki razvoj Vzhodnega Krasa in da torej navedeno lažno poročanje globoko žali ne le naš Odbor, ampak tudi vse tiste, ki so se spontano priključili naši akciji. Odbor si vsekakor pridržuje pravico, da se posluži tudi sodnih poti za to, da bi se javno in nedvoumno dokazala neutemeljenost navedenih trditev in natolcevanj.
To je tiskovno sporočilo, ki ga je odbor, z zahtevo po objavi, sinoči poslal tudi na deželni sedež RAI.
Zadeva Aguila vse bolj meglena in nesprejemljiva
Delavci in sindikat danes v Vidmu kjer se mudi minister Battaglia
Delavci žaveljske rafinerije Aguila, ki so se zbrali na včerajšnji skupščini, so še poslednjič slišali že stari refren, da rafinerija ne bo več obratovala. Deželni odbornik za industrijo Carbone, ki se je v sredo mudil v Rimu ni namreč od tam prinesel ugodnih novosti, kar pa je bilo tudi Pričakovati.
Prav tako ostaja še vedno odprto vprašanje izplačevanja predujmov iz dopolnilne blagajne. Nova lastnica Aguile, družba Montesheil, je sicer Pozitivno ocenila predlog sindikalne federacije, in sicer, da bi sama nakazala denarna sredstva za preživnino delavcev, ni se pa izrekla, oziroma ul pristala na tovrstno alternativo. Sedaj bo treba torej čakati, da medministrska komisija CIPI preveri stanje in dokumentacijo, kar bo nemara zahtevalo svoj čas. Minister za industrijo Battaglia je sicer, kot je izjavil Carbone, izkazal svoje zanimanje, o zadevi je dobro obveščen, Raj več pa se tudi ni izpostavil. Sidi-Rat CGIL zato negativno ocenjuje postopanje družbe Montesheil, ki vse bolj pogojuje odločitve — v kolikor bi do teh res prišlo — ministr-
stva. O njenih industrijskih načrtih prav tako ni ne duha ne sluha.
Kakorkoli že, deželna uprava vztraja pri svojih stališčih, ki jih je ničkolikokrat iznesla, in sicer, da za žaveljsko rafinerijo ne bo sprejemala nikakršnih alternativ, še zlasti takih, ki bi narekovale izkoriščanje njenega obalnega skladišča brez pri-zvodnih možnosti. Med številnimi, bolj ali manj uresničljivimi možnostmi je namreč ta, da bi v kompren-zoriju bivše rafinerije odprli tekstilno industrijo v sklopu Montedisono-ve podružnice Montefibre. Že groteskno pa je dejstvo, da bi tamkaj zaposlili mlade sile, ki so v pričakovanju prve zaposlitve...
Včerajšnja delavska skupščina se je torej iztekla z ustaljenimi vsebinami, delavci pa so soglasno sprejeli predlog sindikalnih organizacij, da danes odpotujejo v Videm, kjer se bo na uradnem obisku mudil prav minister Battaglia. Težko je napovedati, kaj bodo s to akcijo dosegli, pomembno pa je, da tudi delavci neposredno, seveda če jim bo to omogočeno, izrazijo svojo zaskrbljenost. V Videm bosta odpotovala tudi odbornik Carbone in predsednik deželnega odbora Biasutti.
Srečanje z odbornikom Jagodicem o problemih openskega pokopališča
Kaj se dogaja z openskim pokopališčem in drugimi pokopališči na Vzhodnem Krasu? Med ljudmi je zadnje čase vedno več negodovanja. Prejšnji teden so na primer občinske oblasti v nasprotju s pravilnikom izdale dovoljenje za pokop nekega nedomačina na bazovskem pokopališču. V zvezi z openskim pokopališčem, ki je dolga leta iz dobro znanih razlogov buril duhove, pa se je sedaj, ko so se končno
Med številnimi podpisniki tudi SDGZ
Sporazum za reševanje krize v gradbeništvu
Po osemmesečnem delu, ki ga je pod vodstvom podpredsednika in odbornika za javna dela pri pokrajinski upravi Cervesija opravila skupina predstavnikov vseh sindikalnih in stanovskih sil z gradbenega sektorja, so včeraj Podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju. Gre za Prvi pomemben korak, sloneč na širokem soglasju prizade-fih, s katerim naj bi odgovorili na hude proizvodne in zaposlitvene probleme v gradbeništvu tržaške pokrajine. Sporazum, ki so ga podpisali predstavniki Tržaškega kolegija gradbenikov pri Združenju industrijcev, Konzorcija tržaških gradbenih podjetij, Deželnega gradbenega konzorcija, Združenja srednje in male industrije, Vsedržavne konfederacije obrtnikov CNA, Združenja obrtnikov, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Pokrajine, izhaja iz Poglobljene analize razmer in zastavlja nekatere skupne ?Perativne smernice v okviru nemalokrat nasprotujočih si mteresov.
Glavni problemi, ki jih sporazum navaja, so joredvsem prisotnost netržaških podjetij na krajevnem tržišču, dokaj
oporečni način oddajanja gradbenih del, slaba ureditev podzakupov in nujnost poklicnega usposabljanja in prekvalificiranja. Le rešitev teh vprašanj bo namreč lahko imela določen pozitiven vpliv na proizvodni in zaposlitveni položaj v gradbeništvu.
K temu gre dodati, da se v že itak težkem položaju vse bolj množijo organizacije podjetij in dela, ki zlorabljajo podzakup in vsiljujejo nesprejemljive metode in pravila ter s tem spodkopavajo temeljna načela javnih zakupov. Predstavniki tržaškega gradbenega sektorja zato zahtevajo, naj bi v razpise javnih ustanov vnesli določene klavzule, po katerih se bi natečajev lahko udeleževala le tista podjetja, ki so registrirana pri uradih INPS v pokrajini, zmagovalci natečajev pa ne bi smeli oddajati del v podzakup, ce niso bili za to izrecno pooblaščeni.
Za preverjanje in koordinacijo doseženega sporazuma bodo pri Pokrajini ustanovili posebno stalno mešano komisijo, predložili ga ga bodo tudi občinskim upravam in zavodu IACP, ki so ze sodelovali tudi pri pripravljalnem delu.
začela gradbena dela za njegovo razširitev, razširila vest, da občinska uprava sprejema prošnje za dodelitev štiriindvajsetih družinskih grobnic po astronomskih cenah, ne da bi s tem ustrezno seznanila prebivalstvo. To sta le drobca dokaj zapletene pokopališke problematike, ki je napotila vzhod-nokraški rajonski svet, da je sklical predvčerajšnjim v openskem rikreato-riju .sestanek, na katerega je povabil tako predstavnike krajevnih organizacij, kot občinska odbornika Jagodica in De Gioio ter nekatere funkcionarje teh odborništev.
Srečanja, na katerem so bili za Občino prisotni odbornik Jagodic, načrtovalka novega openskega pokopališča arh. Sello ter funkcionar občinskega oddelka za pokopališča Giorgini, so se udeležili številni predstavniki prebivalstva z vsega Vzhodnega Krasa. Navzoči so ugotovili, da so se sicer končno začela dela za razširitev openskega pokopališča, da pa ljudje, vključno z rajonskimi svetovalci, ne vedo podrobno, kaj in kako sploh bo s tem novim pokopališčem. Kar zadeva družinske grobnice za milijonarje, kot so jih ironično imenovali, je bilo soglasno rečeno, da jih na Opčinah ne potrebujejo in da je treba del načrta, ki jih predvideva, spremeniti. Odbornik Jagodic je zagotovil, da bo Občina pač sprejela varianto, če bo rajonski svet to formalno zahteval.
Podoben očitek o slabem obveščanju prebivalstva zadeva tudi problem dodeljevanja družinskih grobnic v zakup za dvajset ali trideset let. Na Občini je že kakih osemdeset prošenj, čeprav velika večina občanov z Opčin, od Ferlugov in od Banov za te možnosti sploh ni vedela in čeprav tudi načrtovalcem ni povsem jasno, koliko razpoložljivosti sploh bo na novem pokopališču. Udeleženci predvčerajšnjega srečanja so zato zahtevali izdelavo podrobnega načrta (za kar so se občinski predstavniki tudi obvezali), razveljavitev vseh dosedanjih prošenj in razpis novega natečaja na podlagi dejanskih potreb.
Tretje vprašanje, na katerega še ni bilo jasnega odgovora, zadeva prenos posmrtnih ostankov vseh, ki so jih zaradi pomanjkanja prostora na starem openskem pokopališču, pokopali pri Sv. Ani. Že župan Spaccini je svojčas obljubil, da bodo posmrtne ostanke prenesli na novo pokopališče na občinske stroške, potem pa ni bilo o tej zadevi več nobenega glasu. Občinski predstavniki so zagotovili, da bodo tudi to vprašanje vzeli v resen pretres.
Ob prerani smrti svoje bivše sodelavke NADE KRIŽMANČIČ izreka najgloblje sožalje družini
Slovensko stalno gledališče v Trstu
S Silvanom in Ksenijo sočustvuje Aleksander Rojc
Silvanu Križmančiču in Kseniji iskreno sožalje
Igor Starc
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uri (red F/H) deveta predstava opere CARMEN G. Bizeta. V torek (red prost) ponovitev. Dirigent Hubert Soudant, režija Peter VVerhahn.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Danes ob 16. uri (red prost) in ob 20.30 (red II. sobota) bo Stalno gledališče iz Turina ponovilo FIGAROVO SVATBO, delo P. A. C. De Beaumarchaisa. Režija G. Cobelli. V abonmaju odrezek št. 2. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 17. do 29. t. m. bo Stalno gledališče iz Genove prikazalo Goldonijevo delo LA PUTTA ONORATA. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je še v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
Slovensko stalno gledališče gostuje z Nušičevo Sumljivo osebo: v ponedeljek, 16. t. m., ob 19.30 v Kopru, v torek, 17. t. m., ob 19.30 v Postojni, v sredo, 18. t. m., ob 19.30 v Škofji Loki in v četrtek, 19. t. m., ob 16. uri v Škofji Loki.
LA CONTRADA - TEATRO CRIS-TALLO
Nocoj ob 20.30 UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE Carpinterija in Fara-gune. Jutri ponovitev ob 16.30. Zadnji predstavi.
kino
ARISTON - 15.45, 22.15 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987; r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Ermey, □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Mauri-ce, dram., VB 1987, 130'; r. James Ivory
EXCELSIOR I - 15.30, 22.15 Le Streg-he di Eastvvick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nic-holson, Cher.
PENICE - 16.30, 22.15 Robocop - il fu-turo della legge, dram., ZDA 1987, r. P. Verhoeven; i. P. Weller, N. Al-len.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L'ulti-mo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Cher.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 II sicili-ano, dram., ZDA 1987, 110'; r. Michael Cimino; i. Christopher Lambert, John Turturro.
MIGNON - 16.30, 22.15 Cercasi Puo-mo giusto, kom., ZDA 1987; r. Susan Seidelman; i. Ann Magnusson, John Malkovich.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 The Beli-evers - I credenti del male, dram., ZDA 1987; r. J. Schlesinger; i. M. Sheen, H. Shaver.
EDEN - 15.30, 22.00 America Titillati-
on, pom., □ □’
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Roba da ricchi, kom., IL 1987, 110', r. Sergio Corbucci; i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio.
EXCELSIOR II - 15.30, 21.45 Gli in-toccabili, dram., ZDA 1987, r. Bryan De Palma; i. Robert De Niro, Sean Connery.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 007 - Zona pericolo, akc., VB 1987, 13T; r. John Glen; i. Thimoty Dalton, Maryam D’Abo.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Who's that girl, kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dunne.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Gli oc-chiali d'oro, dram., It. 1987, 110'; r. Giuliano Montaldo; i. Rupert Eve-rett, Philippe Noiret.
RADIO - 15.30, 21.30 Babe, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □,
- 18. letom □ □
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert A. Meneses Massinger (violončelo -klavir).
Glasbena matica Trst v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu - Sezona 1987-88. V četrtek, 19. t. m., ob 18.15 v Avditoriju RAI, Ul. F. Severo 7, v okviru prireditev SREČANJE S SOLISTOM: Bojan Gorišek - klavir..
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja MARJAN KRAVOS - Grafični ciklus - Kvadrat kot umetniška tema.
V	galeriji Cartesius bo do 19. novembra odprta razstava likovnice Federice GALLI.
V	občinski galeriji bo do 20. novembra odprta razstava Stefana PESARESI-JA.
V	restavraciji XX SECOLO v Vižov-Ijah pri Sesljanu bodo do 29. t. m. razstavljali svoja dela obiskovalci ATELIE-RA. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 11. do 15. ure in od 17. do 24. ure.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
V	umetnostni galeriji MINERVA bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja MARIA LUPA. Razstava bo trajala do 27. t. m.
izleti
SPDT prireja jutri, 15. t.. m., izlet z osebnimi avtomobili z vzponom na Žbevnico (1.014 m). Odhod ob 8.30 izpred spomenika v Bazovici. Hoje bo 2 do 3 ure. Izlet vodi Franc Armani.
Kriška sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prireja v soboto, 21. t. m., izlet v Ljubljano z ogledom muzeja v Peklu. Vpisovanje na sedežu v kriškem Ljudskem domu vsak dan med 17. in 18. uro. Cena izleta znaša 28.000 lir.
razna obvestila
Filatelistični klub Košir vabi mlade filateliste na sestanek mladinske sekcije, ki bo danes, 14. t. m., ob 16. uri na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška 20.
DZL obvešča, da zapade rok za oddajo osnutka plakata za vsakoletno člansko razstavo danes, 14. t. m. Vse informacije v TK Galeriji.
DZL vabi na sestanek v ponedeljek, 16. novembra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani.
Združenje upravičencev jusarskih pravic v Bazovici sklicuje v sredo, 18. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih Bazoviškega doma. Vljudno vabimo vse člane k udeležbi. Odbor.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek Kontovel, v sodelovanju s krajevnimi kulturnimi organizacijami, prireja jutri, 15. t. m., ob 10. uri proslavo 40-letnice odkritja spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, priredi tečaj slovenskega jezika, ki bo vsak ponedeljek od 17.30 do 19. ure. Sestanek bo v ponedeljek, 23. t. m„ ob 17.30. Za vse podrobnosti tel. v večernih urah na št. 827256.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja jutri, 15. t. m., MARTINOVANJE z začetkom ob 16. uri. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in veselo razpoloženje. Vabljeni vsi!
V Društvu slovenskih Izobražencev v Trstu - Ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 predaval dr. Vinko POTOČNIK na temo INFLACIJA POŠTENJA IN MORALE - psihološki in socialni vzroki, vidiki in oblike.
razne prireditve
PD Mačkolje vabi na ogled razstave z naslovom OŽIVLJAMO STARO IN LEPO, ZA SEDANJOST IN BODOČNOST! (kmečko orodje in posoda). Urnik razstave: od 16. do 20. ure. V okviru razstave bo danes, 14. t. m., ob 20. uri v srenjski hiši prireditev z igro v domačem narečju.
KD Vesna vabi na ogled gledališkega showa o nespameti »SAMO MALO JIH ZAIDE V TE KRAJE...« v izvedbi MK Kresna noč - Tabor mladih z Opčin -režija Sergej Verč. Predstava bo v Domu A. Sirka v Križu jutri, 15. t. m., ob 18. uri.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, vabi člane in prijatelje na MARTINOVANJE in na zaključek obnovitvenih del društvenega poslopja, ki bo danes, 14. t. m., z večerjo. Začetek ob 19. uri. Za večerjo se lahko vpišete na tel. št. 827528.
SKD Slavec - Ricmanje in KPD Jadran - Dekani pod pokroviteljstvom ZSKD-Trst in ZKO-Koper prirejata v Dekanih 14. in 15. novembra kulturno manifestacijo ISTRA ob 105. obletnici ustanovitve pevskega zbora v Ricmanjih in ob 75. obletnici smrti Ivana Benka, ustanovitelja Čitalnice v Dekanih. Danes, 14. t. m„ ob 20. uri v Kulturnem domu v Dekanih otvoritev likovne razstave Demetrija Ceja ob sodelovanju MePZ Slavec iz Ricmanj. Jutri, 15. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Dekanih kulturna prireditev. Nastopajo: ŽPZ Jadran - Dekani, MPZ Venturini - Domjo, pesnik Aleksij Pregare, MePZ upokojencev Koper, MPZ V. Vodnik - Dolina, glasbena skupina iz Pridvora, MePZ Tomos - Koper, MePZ PD Mačkolje in MZ Ciril Kosmač - Koper. Vabljeni!
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
vabi jutri, 15. t. m., ob 18.30 v Kulturni dom na Proseku na kulturno prireditev pod naslovom »KVIZ«. Na sporedu bodo tudi vprašanja in igrice za publiko z nagradami.
šolske vesti
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu razpisuje letno študijsko štipendijo v počastitev pok. g. Mihaela Fabjana. Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala vso redno študijsko dobo, v kolikor bo koristnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na tržaško ali videmsko univerzo v akademskem letu 1987/88. Izjemoma bo štipendija lahko podeljena tudi visokošolcem, ki že obiskujejo višje letnike univerze. Rok za predložitev prošenj z vso dokumentacijo zapade 30. t. m. Za podrobnejša pojasnila o pravilnikui naj se interesenti javijo na sedežu SDD v Trstu, Ul. Machiavelli 22, II. nad., tel. 65612, vsako sredo od 16. do 18. ure.
VIA CERERIA 8 — TEL. 301075
obv. občini 9/10/87
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 14. novembra
NIKO
Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 9.34 - Luna vzide ob
24.00	in zatone ob 13.46.
Jutri, NEDELJA, 15. novembra ALBERT
PLIMOVANJE DANES: Ob 05.51 naj-višje 27 cm, ob 13.24 najnižje -6 cm, ob 16.31 najvišje -3 cm, ob 22.36 najnižje -23 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
14,4	stopinje, zračni tlak 1006,4 mb pada, veter 15 kilometrov na uro severozahod-nik, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Silene Capparotto, Lisa Ilijevic-Vascotto, Giulio De Santi, Annarita Morabito.
UMRLI SO: 50-letna Nada Polik por. Crismancich, 36-letni Claudio Blokar, 57-letni Roberto Carretti, 81-letna Rosa Cre-vatin vd. Gherbaz, 81-letna Simonetta Zanni vd. Lapenna, 83-letni Vladimiro Caucich, 93-letna Anita Paoli, 72-letna Silvia Totis por. Colli, 72-letni Edoardo Durjas, 82-letna Giuditta Stival, 47-letna Nuncia Falconetti, 86-letni Emilio Berto-li, 70-letna Amalia Cok, 72-letni Renato Strekelj, 85-letna Vittoria Birgel vd. Orlando.
OKLICI: točaj Pietro Cadenar in uradnica Elisabetta Zen, zdravnik Umberto Caramuta in učiteljica Anna Maria Arci-eri, geometer Eugenio Terzito Addamo in knjigovodkinja Maria Santa Gesuina Mirabito, igralec Pietro Padovan in uradnica Maria Maslo, delavec Salvatore Nella in gospodinja Loredana Frances-chini, upokojenec Mario Germani in upokojenka Rosa Vatovec vd. Gregori, tehnik Giovanni Peretti in prodajalka Eleonora Gallo, trgovec Paolo Balducci in asistentka Emanuela Perin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote,
14. novembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
Ameriški dolar............. 1230.—
Nemška marka .............. 733.—
Francoski frank.............. 213,50
Holandski florint ......... 651.—
Belgijski frank............ 34.—
Funt šterling.............. 2175.—
Irski šterling............. 1935.—
Danska krona................. 187,50
Grška drahma .............. 8.—
Kanadski dolar ............ 900.—
Mladinska skupina P. Tomažič organizira jutri, 15. t. m.
4. LOV NA ZAKLAD
Odhod iz Bazovice pri Kalu ob 10. uri. Zadnji vpisi pol ure pred odhodom. Konec lova v gledališču F. Prešeren v Boljuncu s plesom. Igra ansambel Lords.
Vabljeni!
čestitke
Danes praznuje v Križu rojstni dan M ARI AG RAZI A CONTA. Vse najboljše ji želijo mama in tata ter vsi, ki jo imajo radi.
Danes praznuje v Repnu 50. rojstni dan STANKO ŠKABAR. Še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih mu želijo prijatelji.
__________mali oglasi________________
ARHITEKT Joris Tul obvešča svoje cenjene stranke, da se je preselil v nov urad s sedežem v Trstu - Trg S. Giovanni 4, tel. 766709.
17-LETNO dekle s kvalifikacijo uradnice z dvomesečno prakso v pisarni išče nujno zaposlitev. Tel. na št. 200882.
NA KRASU načrtujem gradnjo 4 stanovanj v bližnji prihodnosti. Interesenti naj telefonirajo na št. 229126 od 20. do 21. ure.
PRODAM obdelan vrt z vrtno hišico v Borštu. Tel. 228174.
PRODAM zaradi selitve motorno kolo cagiva 125 elephant 2, letnik '86, v zelo dobrem stanju, s plastičnim kovčkom in čelado. 2.600.000 lir. Tel. 51853.
PRODAM peugeot 304 (familiare) v zelo dobrem stanju z avtoradiom ali brez. Tel. 51837.
PRODAM dyane 6, letnik 1983. Tel. 52779.
PRODAM po ugodni ceni citroen GSA, letnik 1980, prevoženih 88.000 km. Tel. 213701.
PRODAM commodore 64, kasetnik ter nekaj programov in priročnikov za
350.000	lir. Tel. 212811 - Dejan v ponedeljek, sredo in četrtek, od 20.30 do 21.30.
DELAVEC tvrdke Fiat prodaja avto duna, 4 mesece star, metalizirane barve z vso opremo. Tel. v večernih urah na št. 229224.
PRODAM fiat 126 v dobrem stanju. Tel. 822003 po 14. uri.
PRODAM 3 pletenke po 54 1 in 1 hrastov sodček od 40 1, vse za 35.000 lir. Tel. 229246.
PRODAM mlekarno na Greti, Tab. IA, zajamčen zaslužek. Tel. 413350 ali 410887.
V MARKETU PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ na Opčinah v Narodni ul. 28 boste našli po najbolj ugodnih cenah vse vrste praškov in parfumov najboljših firm.
IŠČEM V NAJEM majhno stanovanje za dobo od 3 do 6 mesecev. Tel. 947937.
KUPIM srednjeveliko stanovanje, novejše, v predmestju Trsta. Tel. 947937.
KUPIM hišico, tudi potrebno popravil, v Boljuncu ali bližnji okolici. Tel. 228174.
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 891.—
Avstrijski šiling............ 103,80
Norveška krona .............. 188,50
Švedska krona.............. 200.—
Portugalski eskudo......... 8.—
Španska peseta................. 9,50
Avstralski dolar .......... 780.—
Debeli dinar............... 1.—
Drobni dinar............... 1.—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
menjalnica
13.11.1987
Kako do novega bogastva
V sredo, ko je marsikateri Martin praznoval svoj god, je na drugi italijanski televizijski mreži bila na vrsti tudi prva oddaja z naslovom Una grande occasione! - Velika priložnost. Vodita jo Luciano Rispoli, že poznan iz televizijske oddaje Parola mia, in Anna Car-lucci, ena od treh nadobudnih sester Carlucci, prav tako "star" televizijski obraz.
Velika priložnost bo na vrsti vsako sredo, za skupno 12 oddaj, pri vsaki pa bo sodelovala ena italijanska družina. Tematika, s katero se nova večerna tedenska srečanja na RAI 2 ukvarjajo, je izrazito gospodarskega značaja. Zamisel Velike priložnosti se je porodila iz hipotetičnega razmišljanja, kaj bi povprečna italijanska družina počela, ko bi naenkrat in skoraj nepričakovano lahko razpolagala z znatno vsoto denarja. In kako bi tak dogodek vplival na ustaljene, vsakdanje ritme življenja te osnovne družbene celice. Verjetno bi milijarda lir, ki bi kot strela z jasnega "udarila" v družinsko denarnico, povzročila nemalo zmede.
Prvo vprašanje, ki bi si ga marsikdo, nevešč denarnih poslov, zastavil, bi nedvomno bilo: kam s tem denarjem? Čeprav bi se na prvi pogled odgovor zdel enostaven, saj mnogi med nami sanjajo o čudežnih investicijah, v resnici ni tako. Z Veliko priložnostjo se torej ponuja možnost, da posamezne povprečne italijanske družine stvarno razpolagajo z eno milijardo in prav tako stvarno odgovarjajo na zastavljeno vprašanje. Priložnostni sodelavci bodo morali vsak teden svojo milijardo smotrno uporabiti, z njo kupovati delnice, borzne
naslove, premičnine, nepremičnine in podobne stvari. Sploh bodo morali opravljati take operacije, s katerimi se povprečni človek, na svoji vsakdanji življenjski poti, navadno ne srečuje.
Za vsem tem se skriva tudi poseben namen oddaje. S takimi "igrami" bo mogoče tudi razumeti, kako povprečni italijanski državljan bere in razume ekonomsko problematiko, o kateri vsak dan govorijo najrazličnejša sredstva javnega obveščanja. Predvsem v zadnjih časih, ko je tej problematiki odmerjenega vedno več prostora in ko zanimanje zanjo vidno narašča.
V novi oddaji bo tedensko izžrebana družina prikazala, kako bi preživela eno leto v tako ugodnih pogojih. Znašla se bo pred mnogimi problemi, morala bo odločati in izbirati, prav tako, kot bi se vse v resnici dogajalo. Dokazati bo morala, da je pripravljena in sposobna reševati vse te "uganke". Pa tudi to, da bi nova razpoložljiva sredstva smotrno uporabila! Ob koncu te svojevrstne igre bo na vrsti še poseben TV dnevnik, s hipotetičnimi in realnimi novicami, med katerimi bodo sodelavci morali zbrati prave. Ob koncu vsakega srečanja bodo trije izvedenci v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu ocenili "enoletno delo" nastopajoče družine. Tista, ki se bo najbolj odrezala, bo ob koncu serije nagrajena z milijardo. Drugouvrščena družina pa bo odnesla "le" 200 milijonov! Do denarnih nagrad se bodo lahko dokopali tudi gledalci, ki bodo sodelovali s svojimi telefonskimi klici.
sobota 14.00 RAI 3 Reds (dram.) sobota 20.30 RAI 2 Assassinio sulPOrient Express (krim.) sobota 20.30 RAI 3
Uuomo meraviglioso (kom.) nedelja 20.30 Rete 4 La strana coppia (kom.) ponedeljek 22.10 Italia 1 Provaci ancora Sam (kom.) torek 20.30 RAI 2 L’assoluzione (dram.) torek 0.05 RAI 2
I	cancelli del cielo (vestern) sreda 20.05 RTV-Lj
Tigipio (dram.) sreda 22.50 Rete 4
Che fine ha fatto Baby Jane? (dram.) sreda 23.15 Italia 1 Quartet (dram.) četrtek 20.30 RAI 1
II	cow-boy con il velo da sposa (kom.) četrtek 21.30 RAI 3
Ruba al prossimo tuo (kom.) petek 17.25 RTV-Lj Pisani svet - Prve ljubezni (mlad.) petek 20.30 RAI 1
La messa e (mita (dram.) petek 22.40 RTV-Lj Tujec v moji postelji (dram.)
glasba
sobota 23.20 in nedelja 11.00 RAI 3 Strauss, von Karajan in Rostropovič petek 20.30 TV-Kp
Poklon Duku Ellingtonu z Big Bandom RTV-Ljubljana, dir. Marcee Ellington
šport
sobota 14.25 RAI 2_
Nogomet: Italija-Švedska sobota'17.35 RAI 2
Košarka: Duke University-Italija nedelja 4.15 RAI 2
Avtomobilizem Fl, VN Avstralije torek 0.45 Telepadova Šport: EP v nogometu sreda 20.25 RAI 3
Nogomet: Italija-Vzhodna Nemčija sreda 22.15 TV-Kp
Košarka: Hitachi-Cibona sreda 22.35 TV-Kp
Nogomet: Radnički-Crvena zvezda sreda 23.00 RAI 1
Nogomet: Danska-ZRN
ali
sobota 18.25 RAI 3 Jeans - o italijanskem rocku ponedeljek 9.30 RAI 2
Proslava ob 900-letnici Univerze v Bologni torek 17.45 RTV-Lj Slovenski knjižni sejem torek 20.05 RTV-Lj
Srečni alkoholik (drama) četrtek 20.30 RAI 3
V Berlin z Riccardom Mutijem (dok.)
55 •£



s*|i......
...1 li 1
11 "" ~p

C
BBJ *!■
..li
k. ni«!llP
.......lij,,
, ij 11 ..

#
RAI 1_________________________
8.30	Izobraževalni oddaji: Živeti svojo starost, 9.00 Otrok 90. let
9.30	Nanizanka: Sorrisi e litigi
10.00	Nadaljevanka: Ruote
11.00	Sobotni sejem (1. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Koncert Godbe italijanske vojske (dir. Marino Bartoloni)
13.30	Dnevnik
14.00	Rubrika: Prizma
14.30	Film: Zulu (pust., 1964, r. Cy En-field, i. Stanley Baker, Jack Havvkins)
16.30	Aktualno: Iz parlamenta
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.10	Nabožna rubrika
18.20	Napoved TV sporedov
18.40	Dok.: Pan - Naravne zgodbe
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
22.50	Dnevnik
23.00	Nad.: II gioiello nella corona
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Nad.: II gioiello nella corona
RAI 2__________________________
8.00	Inf. odd.: Week end
8.30	Risanka
9.00	Tečaj francoščine
9.30	Alctualno: Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Estate azzurra
10.45	Film: Ettore Fieramosca (zgod., It. 1938, r. Alessandro Blasetti)
12.15	Rubrika: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.25	Šport: nogomet, Italija-Švedska
(kvalifikacije za EP, prenos iz Neaplja)
15.15	Dnevnik - kratke vesti '16.15 Spremenljivo jasno (3. del)
17.05	Izobraž. oddaja: Odprta šola
17.35	Šport: košarka, Duke University-Italija
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Assassinio sulFOrient Ex-press (krim., VB 1974, r. Sidney Lumet, i. A. Finney, L. Bacall)
22.35	Dnevnik - nocoj
22.40	Dokument.: Dnevi in zgodovina
23.30	Dnevnik - športne vesti
RAI 3________________________
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Film: Reds (dram., ZDA 1981, r. VVarren Beatty, i. Warren Beatty, Diane Keaton, Jack Nicholson)
17.25	Filmske novosti
17.30	Športna rubrika: Derby
17.35	Glasbena oddaja: Rockottanta
18.25	Mladinska oddaja: Jeans - Italijanski rock
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dokumentarec: Samo ena zemlja
20.30	Film: Luomo meraviglia (kom., ZDA 1945, r. Henry Bruce Hum-berstone, i. Danny Kaye, Virginia Mayo)
22.10	Dokumentarec: Dieci anni che sconvolgono la TV
23.10	Dnevnik
23.20	Koncert: Richard Strauss - Don Quixote op. 35 (Berlinska Filharmonija, violončelist Mstislav Rostropovič, dir. von Karajan)
0.15 Dnevnik in deželne vesti 0.45 Film: Un colpo di fortuna (kom., ZDA 1940, r. Preston Sturges, i. Dick Powell, Ellen Drew)
RTV Ljubljana_______________
8.10	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (12. del)
8.25	Nadaljevanka: Odprava zelenega zmaja (S. Pregl, 5. del)
8.55	Otroška oddaja: Marko na belem konju jaše
9.10	Otroška oddaja: Šola za klovne
9.40	Mladinska oddaja: Ex Libris
M&M
10.30	Glasbena oddaja: Naša pesem -Zagorje '86
11.00	Dokumentarec: Mesta
11.30	Aktualno: Omizje
16.25	Film: Zgodba o Vernonu in Irene Castle (glas., ZDA, i. Fred As-taire, Ginger Rogers)
17.10	Šport: ženska košarka, Crvena
zvezda-Iskra Delta Ježica
18.25	Aktualna oddaja: Na zvezi
18.45	Risanka, nato Knjiga in Zrno
19.25	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik in Zrcalo tedna
20.15	Film: Velika rdeča divizija
22.05	Dnevnik
22.25	Informativno-mozaična oddaja: Alpe-Jadran
22.55	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž
TV Koper____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Film: Gangsters per un massacro (pust, r. Frank Kramer, i. Tony Kendall, Brad Harris)
17.00	Otroški spored: risanke in lut-
kovna serija
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Dokumentarna oddaja: Umetnostni arhiv
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	TV film: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Nad.: La vita continua
22.00	TVD vse danes
22.15	Nanizanka: Ombre del passato -Storie di fantasmi
23.15	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.45	Dokum.: Zgodovina izumov
|: j::::: :liy i::	:	: PMiM: pi^: it :i:: PMi:: t : ||M|y	IMit:-Mi - - -: - i p: MMIk ::					•i:::::	,	
	Hi!	iiiiilHlil	i;!!	iiiiiii		
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Aktualno: Buongiorno Italia Magazine, 10.10 Popotovanje po Italiji
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 12.00 Tuttinfa-miglia, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Una guestione d'onore (dram., It.-Fr. 1965, r. Luigi Zampa, i. Ugo Tognazzi)
16.00	Film: Cingue poveri in automobile (kom., It. 1952, r. Mario Mattoli, i. Aldo Fabrizi, Eduar-do De Filippo)
18.00	Nanizanka: Arcibaldo
1.8.30	Dok.: Planet Zemlja
19.30	Aktualna oddaja: Do-vere di cronaca
20.30	Film: Banana Joe (kom.. It. 1982, r. Steno, i. Bud Spencer, Gian-
. franco Barra)
22.20	Aktualno: Speciale Canale5News
23.30	Nanizanke: Glitter, 0.30 Gli intoccabili,
1.30	Bonanza
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Furto alla Banca dlnghilterra (pust., VB 1959, r. John Guiller-min, i. Peter OToole)
11.00	Nanizanka: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: La grande neb-bia (dram., ZDA 1954, r. Ida Lupino, i. Edmond 0'Brien, Ida Lupino)
17.15	Nan.: YellowRose
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: II volto dei polenti (dram., ZDA 1981, r. Alan J. Pakula, i. Jane Fonda, Kris Kris-tofferson)
22.45	Rubrika: Iz parlamenta
23.40	Film: Assassinio al ter-zo piano (krim., ZDA 1967, r. Curtis Harring-ton, i. Simone Signo-ret, James Caan)
1.35	Nanizanka: II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: L uomo da sei milioni di dollari
9.30	Film: Vacanze sulla Costa Smeralda (kom., It. 1968, r. Ruggero De-odato, i. Little Tony, Silvia Dionisio)
11.15	Film: Pensando a te (kom., It. 1968, r. Aldo Grimaldi, i. Al Bano, Romina Power)
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.00	Športni tednik: Sabato Italia 1 šport
15.30	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke David, Pollyanna, HoIly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Variete: Musiča č!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30- Nan.: Crime Story
22.20	Šport: ameriški catch
23.00	Rubrika: Veliki boks
0.30 Glasbena oddaja: Vi-
deonight
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanka: Ai con-fini della notte
16.30	Risanki: Ken il guer-riero, 17.00 Galaxy Ex-press
17.30	Nanizanka; I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta ’
20.30	Film: I cacciatori del cobra d'oro (pust., It. 1982, i. David War-beck, John Steiner)
22.30	Risanka
23.30	Film: II ladro che ven-ne a pranzo (kom., ZDA 1973, r. Bud Yor-kin, i. Ryan Q'Neal)
1.00	Film: Mio zio Benia-mino (kom., Fr. 1969, i. Jacgues Brel)
TELEFRIULI_________
15.00	Dokumentarec: Opera selvaggia
15.45	Dražba
16.15	Glas. odd.: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Dok.: Arhitektura
20.30	TV film: Unavventura a Čampo de' Fiori
21.45	Nadaljevanka: Dossier Mata Hari
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
i!
li
ismes:
RAI 1
RAI 2
RAI 3
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet (pripravil Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija (pripravil Federico Fazzuoli, r. Alberto Pinzuti, 1. del)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.30	Športne vesti: 90. minuta
18.55	Variete: Domenica in... (2. del) .
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film: Padri e figli (r. Bern-hard Sinkel, i. Burt Lancaster, Julie Christie, Laura Morante, 5. del)
21.55	Športna nedelja (pripravil Tito Stagno)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti *
4.15	Šport: avtomobilizem Fl, VN Avstralije (prenos iz Adelaide)
6.30	Film: Caffe Metropole (dram., ZDA 1937, r. Edward Griffith)
8.00	Inf. oddaja: Week end '
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes' risanka in nanizanka
10.10	Variete: Ciao, Jerry!
11.10	Film: Piccolo colonnello (kom., ZDA 1935, r. David Butler, i. Shirley Temple)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Štadio
16.40	Glasbena oddaja: Improvvisando
17.30	Variete: Chi tiriamo in ballo
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Film: I nuovi mostri (kom., It. 1977, r. Monicelli-Scola- Risi)
22.05	Nanizanka: La clinica della Fo-resta Nera
22.50	Dnevnik - nocoj
23.05	Aktualno: Moda
23.35	InL oddaja: Protestantizem
24.00	Dok.: Mednarodna panorama
10.00	Šport: atletika (prenos iz Palerma)
11.00	Koncert: Richard Strauss - Don Quixote (Berlinska Filharmonija, violončelist Mstislav Rostropo-vič, dir. Herbert von Karajan)
11.55	Film: Sherlock Holmes e la per-la della morte (krim., VB 1944, r. R. W. Neil, i. Basil Rathbone)
13.15	Dok.: La macchina del tempo
14.00	Variete: Va' pensiero
16.40	Film: II prigioniero di Zenda (pust., ZDA 1979, r. Richard Qui-ne, i. Peter Sellers)
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.10	Športna oddaja: Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie
20.30	Dokumentarec: Odkrivanje živalskega obnašanja
21.20	Dnevnik
21.30	Nanizanka: F.B.I. Oggi
22.20	Dnevnik - zadnje vesti
22.35	Deželne vesti
22.45	Deželna nogometna prvenstva
■a
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

:::::::::::::::::::::::::::::::
::::::::::::::::::::::::::::::::::
::::::::::::::

RTV Ljubljana_________________
8.50	Video strary
9.00	Otroška oddaja: Živ žav
9.55	Nadaljevanka: Super stara mama (pon. 2. dela)
10.20	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (M. Lawrence, pon. 3. dela)
11’05 Glasbena oddaja: Domači ansambli - Fantje z vseh vetrov
11.35	Na zvezi (pon.)
12.00	Kmetijska oddaja: Kar znaš, to veljaš
14.00	Video strani
14.45	Nadaljevanka: Hiša (Janicki-Mularozyk, Pol, r. Jan Lomnic-ki, 2. del)
17.10	Film: Življenje je lepo (dram., It. 1979, r. Grigorij Čuhraj, i. Gian-
carlo Giannini, Ornella Muti)
18.45	Risanka
19.00	Kino
19.25	Zrno do zrna in vreme
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Vuk Karadžič (Milovan Vitezovič, 2. del)
21.10	Zdravo
22.30	Dokumentarec: Mesta
23.00	Videostrani
TV Koper______________________
14.15	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Film: Caldi amori a zero gradi (kom., r. Geo Salzescu, i. Jurie Darie, FlorentinaJv4osora)
16.45	Dokumentarec: Življenje znanstvenika
17.15	Dokumentarec: Zdravila - prijatelji ali neprijatelji?
17.35	Film: Avventure a cavallo (mlad., r. A. D' Enza)
19 00 Nadaljevanka: II buon raccolto (2. del)
20.00	Dokumentarec: Dve obraza jadranske obale
20.30	TVD Sedemdni
21.00	film: Una vita bruciata (dram., r. Roger Vadim, i. Sirta Lane, Ro-ger Vadim)
22.45	Umetnostno drsanje na ledu (prenos iz Zagreba)

CANALE5_____________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubriki: Qui časa,
10.00	Monitor, 11.00 Mednarodna politika
11.50	Aktualno: Punto 7 -una vita
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.30	Variete: Tu come noi
15.45	Kviza: OK bimbi, 16.50 Parole d oro
17.45	Rubrike: Forum, 18.20 Incontri ravvicinati,
18.45	Fans Club
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Nadaljevanka: Con-guistero Manhattan
22.30	Tednik: Tivii Tivu
23.45	Šport: golf
0.45 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.45 Bonanza
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: Samoa - cingu-antaduesima strada (kom., ZDA 1937, r. Ha-rold Voung, i. lan Hun-ter, Leo Carrillo)
10.45	Rubriki: II Girasole,
11.15	Iz parlamenta
12.00	Nan.: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
Evelyn, Georgie, Al-vin show
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelli-gente, 17.30 Truck Dri-ver, 18.30 Jennifer, 19.0(3 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: La strana coppia (kom., ZDA 1968, r. Gene Saks, i. J. Lem-mon, W. Matthau)
22.30	Rubrika: Cinema e Co.
23.00	Film: Chi giace nella
culla della zia Ruth? (srh., ZDA 1972, r. Cur-tis Harrington, i. Shel-ley VVinters)
0.40 Nanizanki: Shannon, 1.3011 Santo
ITALIA 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Maya
10.30	Nan.: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Rubrika: American-ball
14.00	Glasbena oddaja: Do-menicadeejay
16.00	Nan.: Streethawk
17.00	Otroška oddaja Bim bum bam, vmes risan-
ke Holly e Benji, Mila e Shiro, Jem
18.50	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.00 IPuffi
20.30	Variete: Drive in
22.15	Nanizanki:. Cin Cin,
22.45	Giudice di notte
23.15	Film: Ho sposato un mostro venuto dallo spazio (fant., ZDA 1958, r. Gene Fowler, i. Tom Tryon, Gloria Talbot)
0.45 Nanizanke: La strana coppia, 1.15 Sembra fa-cile, 1.45 Ai confini della realta
TELEPADOVA
14.00	Film: II dominatore del deserto (pust., It. 1964, r. Tanio Boccia, i. Kirk Morris)
15.45	Film: Terzo canale -Avventura a Monte-carlo (kom., It. 1970, r. Giulio Paradisi, i. Kents Four, Jody Klark)
17.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d oro
18.30	Dokumentarec: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: lo non scappo... fuggo (kom., It. 1970, r. Franco Prospero, i. A.
Noschese, E. Montesa-no)
22.30	Športna rubrika: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: Gavilan 0.30 Film: Paternity (kom.,
ZDA 1981, r. David Steinberg, i. Burt Rey-nolds, Beverly D'An-gelo)
TELEFRIULI_________
12.45	Kmetijska oddaja: Re-gione verde
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.15	Glas. odd.: Musič Box
17.15	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Nad.: Perduto amore
20.30	Film: Aiutami a sogna-re (kom., It. 1981, r. Pupi Avati, i. Marian-gela Melato, Anthony Franciosa, 2. del)
22.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo dud volte
23.00	Športne vesti
24.00	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dalmondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
m
I-
S
I
.. ■
..'lis..,,


'Ul::



■tl!
..»s
W
JL
W J
S1;
(n.S
70
P
1
2
S
s'=1
-	P
f SE
-	si
!-
j"
II
1
m
LU
(D
O
■°o <0 —
.§ «
ož
n ^
o (/)
1« > c o — c .n
W (D
o >
ll
h >
«
lir.....«“«®...
Ife.......
rr

lip 'V »i
-”SSII||
kj
I...lili1
Ir......j..gl
I » i
.ITALIJANSKA TELEVIZIJA

::::::::::::::

RAI 1_________________________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nad.: II bastardo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Rubrika: Športni ponedeljek
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Llspettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.35	Aktualno: Osmi dan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Rocky III (dram., ZDA 1982, r. Sylvester Stallone, i. Syl-vester Stallone, Talia Shire)
22.10	Dnevnik
22.20	Filmske novosti
22.25	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Vreme in dnevnik
RAI 2_________________________
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
9.00	Nan.: Due rulli di comicita
9.30	Aktualno: Proslava ob 900-letni-ci Univerze v Bologni
10.00	Dokumentarec: Bologna - ljudje, študentje, diplomiranci
11.05	Inf. odd.: Otroški laboratorij
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.35	Rubrika: Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Conoscere
17.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capital
21.30	Aktualno: Kaj je normalnost?
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Variete: Per chi suona la campa-nella
24.00	Film: Bronte (zgod., It. 1972, r. Florestano Vancini, i. I. Garrani)
RAI 3________________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Variete: Jeans 2 (vodita Simo-netta Zauli in Fabio Fazio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.00	Dokumentarec: Srednji vek * Sence in luči
20.30	Zabavna oddaja: La fabbrica dei sogni
22.25	Dnevnik
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 ‘Deželne vesti
	UGOS	LOV	AN	ii	KA	televiz	II/v
RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik. Zrcalo tedna
10.20	Film: Bledomodra ženska pisava (po istoimenski noveli Franza Werfela, Avstrij., r. Axel Corti, 1. del)
16.50	Videostrani
17.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Pismo
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet
17.45	Otroška oddaja: Šola za klovne (prod. TV Skopje)
18.15	Folklorna oddaja: 20 let folklorne skupine Emona (2. del)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Vremenska napoved in Zrno
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Kuharske zvezde (po romanih Yvesa Courriera, r. Roger Pigaut, 6. del)
21.10	Aktualno
21.50	Dnevnik
22.05	Jugoslovanska teveteka: Lice ob licu (2. del)
23.05	Video strani
TV Koper_____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: II circolo I?ic-kwick (5. del)
16.15	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TVD Novice
20.30	Film: Una vita bruciata (pon.)
22.20	TVD Vsedanes
22.35	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.15	Aktualna oddaja: Predzadnji tabu - Razporoka
Hill
lllliili
ijiliiiiiiiiimiiMiMiMiiiliiiiiiiiiiiiillliiiiM^
V:::.:;::;:

CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: I cavalloni (kom., ZDA 1959, r. Paul VVendkos, i. Sandra Dee, James Darren)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Giao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co Webster
20.00	Kviz:Tramoglieema-rito
20.30	Film: Occhio, maloc-chio prezzemolo e fi-nocchio (kom., It. 1983, r. Sergio Martino, i. Johnny Dorelli, Lino Banfi)
22.55	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.55 Rubrika: Premiere
1.05	Nanizanki: Gli intoc-cabili, 2.05 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: La vispa Teresa (kom., It. 1943, r. Mario Mattoli, i. Lilia Silvi, Leonardo Cortese)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, George, Alvin show
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: II sentiero degli amanti (dram., ZDA 1961, r. David Miller, i. John Gavin, Susan Hayward, Vera Miles)
22.50 Film: Mikey e Nicky (dram., ZDA 1975, r. Elaine May, i. Peter Falk, John Cassavetes) 0.30 Nanizanki:' Premiata Agenzia Whitney, 1.20 II Santo
ITALIA 1
8.30 Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20
VVonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05 Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo, Pol-
' lyanna, Jem
18.00	Nan.: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia
20.30	Film: Una commedia sexy in una notte di mezza estate (kom., ZDA 1982, r. Woody Allen, i. Mia Farrow, Woody Allen)
22.10 Film: Play it again Sam - Provaci ancora Sam (kom., ZDA 1972, r. H. Ross, i. Woody Allen, Diane Keaton)
24.00	Nanizanke: La strana coppia, 0.30 Sembra fa-cile 1.00 Buffalo Bill 1.30 Ai confini della realta
TELEPADOVA
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: L'avvertimento (krim., It. 1980, r. Dami-ano Damiani, i. Giulia-no Gemma, Martin Balsam)
22.45	Nan.: Gioco di coppie
23.15	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: ameriški foot-ball, 0.45 hokej na ledu
1.45	Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI_________
13.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
13.30	Nad.:Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Film: Aiutami a sogna-re (pon. 2. dela)
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.30	Športna oddaja
21.00	Variete: Dadaumpa
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi

ITALIJANSKA TELEVIZIJA				
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nad.: II bastardo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: L'ispettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: L’ispettore Gadget
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
21.50	Dnevnik
22.00	Film: I lunghi giorni della ven-detta (vestern, It. 1967, r. Stan Vanče, i. Giuliano Gemma, Francisco Rabal)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarec: Mednarodna panorama
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika o televiziji
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Rubrika; Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Star bene
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: L assoluzione (dram., ZDA 1981, r. Ulu Grosbard, i. Robert De Niro)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Variete: Per chi suona la campa-nella
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Film: I cancelli del cielo (dram., ZDA 1980, r. Michael Cimino, i. Kris Kristofferson, 1. del)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Dokumentarec: Srednji vek -Sence in luči
20.30	Aktualno: Vroča linija - št.2, na vrsti je... Emilio De Rose
21.30	Film: Doppio gioco (krim., ZDA 1949, r. Robert Siodmak, Burt Lancaster, Vvonne De Carlo, 1. del)
22.15	Dnevnik
22.20	Doppio gioco (2. del)
23.00	Aktualno: Vroča linija (2. del)
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Deželne vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Šolska TV: kemija -Nafta in njeno pridobivanje; naravoslovje - Svet okoli nas -Zrak; zobozdravstvo; jezikovni utrinki
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.40	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Aktualno: Otvoritev slovenskega knjižnega sejma (prenos)
18.45	Risanka
18.55	Videostrani
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in Vreme
19.30	Dnevnik
20.05	Otroška oddaja: Rebeka in divje račke
20.05	Drama: Srečni alkoholik (r. Karl * Francis, i. Dafydd Hywel, David
Lyn; utrinek iz življenja v sodobnem VValesu in zgodba o človekovem propadanju)
22.05	Dnevnik
22.20	Glasbena oddaja: Koncertni večer v gradu Cadwyn - Valižan-ska glasba
22.45	Videostrani
TV Koper_____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: II circolo Pic-kwick (zadnji del)
16.20	Otroški spored: risanke, nanizanke, dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Mary Flartman
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TVD Novice
20.30	TV Film: Per un Viaggio in Italia - Ouale Sardegna? (r. Edith Bruck, 3. del)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Dokumentarec o zgodovini: La Macchina del Tempo
23.00	Drama: Una guestione di rico-noscenza (r. Lamont Johnson)
________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i
CANALE5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: • Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Strani amori (dram., ZDA 1965, r. Alexander Singer, i. Lana Turner, Cliff Robertson)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom,
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co VVebster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: L’eredita dei Guldenburg
22.25	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Chi e piu matto ha
ragione (kom., Fr. 1973, r. F. Reicheinbach, i. Raymond Devos, Paula Moore)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Georgie, Al-vin show
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Carovana di fiio-co (vestern, ZDA 1967, r. Burt Kennedy, i. John Wayne, Kirk Douglas)
22.30	Film: 1855 - La prima grande rapina al treno (pust., VB 1978, r. Michael Crichton, i. Sean Connery, Donald Sut-herland)
0.40 Filmska rubrika: Cine-ma e Co.
1.10	Nanizanki: La legge di Mc Clain, 2.00 II Santo
ITALIA 1
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 VVonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo, Pol-lyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky, e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Il mio nome e Remo Williams (pust., ZDA 1985, r. Guy Hamilton, i. Kate Mul-grew, Fred Ward)
22.45	Dok.: Antropos
23.45	Rock opolnoči
1.40	Nanizanka: La strana coppia
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Principe della citta (krim., ZDA 1981, r. Sidney Lumet, i. Tre-,at Williams, Don Bil-lett)
0.15 Kviz: Colpo grosso 0.45 Šport: EP v nogometu
TELEFRIULI_________
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.00	Nadaljevanka: Ritrat-to per signora
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nad.: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
lili——1
?f'..
.......B
.*«j
P...mg
:
I i;!
jv::
>1
1 1
-
Hill < ip
Q
N I £| št|
LU
Z l|'; »n tii
-3. g E ^
Z Stl ^ ^eE-
BlMiiii
Mii: il M
H::::.....	"	" “
p......
f - š
;: .....:::::::L;:jr;:::::::;;_
pil«,,J'”*
[“S-s,Bij:
M« »-1
:::::


psiap,,,
#
fl

t______________________________________“_________________________________-__________________________________________________________________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nadaljevanka: II bastardo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: L ispettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: L'ispettore Gadget
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: Robin Hood
22.15	Dnevnik
22.25	Dok.: Velike razstave
22.55	Filmske novosti
23.00	Šport: boks in nogomet, Danska-ZRN (prenos iz Kopenhagna)
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2________________________
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobr. odd.: Matematične igre
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Rubrika: Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.20	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Abitare
17.45	Nanizanka: Annick nella citta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Variete: Una grande occasione
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: I cancelli del cielo (dram., ZDA 1980, r. Michael Cimino, i. Kris Kristofferson, Christopher Walken, 2. in zadnji del)
RAI 3_______________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita S. Zauli in F. Fazio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Ged (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Variete: Special
19.55	Dokumentarec: Srednji vek -Senca in luč
20.25	Šport: nogomet, Italija-NDR (prenos iz Rima)
21.15	Dnevnik - nocoj
22.15	Inf. tednik: Samarkanda
23.15	Rubrika: Visitors - Srečanje s tujimi pisatelji
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV Mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. Drama: Srečni alkoholik (pon.)
15.45	Videostrani
16.00	TV mozaik (pon.)
16.30	Tečaja angleščine
17.00	Tečaj francoščine
17.30	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine - Zdravnik v hiši (12. del)
17.45	Otroška nadaljevanka: Odprava zelenega zmaja - Dom^ (6.del)
18.15	Oddaja o medicini: Puberteta in adolescenca - Izkušnje identitete (prod. TV Zagreb, 1. del)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved »
19.30	Dnevnik
20.05	Ciklus brazilskega filma: Tigipio (dram., Braz. 1985, r. Pedro Jorge de Castro, i. Benedito de Pavia, Jose Dumont)
21.30	Kontaktna oddaja
23.10	Dnevnik
23.25	Rezerviran čas
23.55	Videostrani
TV Koper_____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Cime tempestose (1. del)
16.15	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes .
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
' 20.30 Variete: Sotto le stelle
22.00	TVD vse danes
22.15	Košarka: Hitachi-Cibona
22.35	Nogomet: Radnički-Crvena zvezda (četrtfinale za jug. pokal)
/
::::::::::::::
i; jiiiiiiiiiii
"j................................................................................................................
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
[ ZASEBNA
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Tammy, fiore selvaggio (kom., ZDA 1957, r. Joseph Pevney, i. Debbie Reynolds, Leslie Nielsenj
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-coWebster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Scuola di polizia (kom., ZDA 1984, r. Hugh VVilson, i. Steve Guttemberg, Kim Cat-trall)
23.10	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.25 Filmska rubrika: Premiere
0.35 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.35 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Laltra (dram., It. 1947, r. Carlo L. Bra-gaglia, i. Maria Michi, Fosco Giachetti)
11.00	Nan.: Strega per amo-fe, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini-
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Evelyn, Georgie, Alvin
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Asptettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzO e giusto
22.50	Film: Che fine ha fatto Baby Jane? (dram., ZDA 1962, r. Robert Al-drich, i. Bette Davis, Joan Crawford)
1.30	Nanizanka: Shannon
ITALIA I
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David, Pollyanna, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 Supercar,
21.25	A-Team
22.20	Filmski tednik: Ciak... * sigira
23.15	Film: Ouartet (dram., Fr. 1981, r. James Ivo-ry, i. Isabelle Adjani, Maggie Smith)
1.15	Nanizanki: La strana coppia, 1.45 Ai confini della real ta
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Ricchi, ricchissi-mi praticamente in mutande (kom., It. 1982, r. Sergio Martino, i. Renato Pozzetto, Edwige Fenech)
23.00	Nanizanka: Gioco di coppie
23.30	Kviz: Colpo grosso
24.00	Šport: tenis
1.00	Film: Azione esecutiva (dram., ZDA 1973, r. David Miller, i. Burt Lancaster,1 Robert Ryan)
TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nadaljevanka: Le con-
fessioni del cavaliere dJndustria Felix Kruli
19.00	Dnevnik
19.30	Danzadpem
20.00	Rubrika o medicini: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Settimo anno
21.30	Nad.: Colomba
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
RAI 2
RAI 1
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nadaljevanka: II bastardo
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: La valle dei piop-pi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Rubrika: Italijanska kronika
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Llspettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: L'ispettore Gadget
18.05	Zabavna oddaja: leri, Goggi, do-mani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Fantastični večer, vmes film II cow-boy con il velo da sposa (kom., ZDA 1961, r. David Swift, i. Maureen 0'Hara, Hayley Mills, Brian Keith)
22.35	Dnevnik
22.45	Fantastični večer (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Inf. odd.: Otroški laboratorij
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Rubrika: Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di Vivere
18.00	Filmske novosti
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: L'isola del tesoro
22.25	Dnevnik - nocoj
22.40	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Film: Nella polvere del profon-do Sud (dram., ZDA 1949, r. Cla-rence Brown, i. E. Patterson)
RAI 3_______________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostmi
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarec: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: Srednji vek -Sence in luči
20.30	Dokumentarec: Potovanje v Berlin z Riccardom Murijem in Orkestrom milanske Scale
21.30	Film: Ruba al prossimo tuo (kom., It. 1969, r. Francesco Ma-selli, i. Rock Hudson, Claudia Cardinale, 1. del)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.15	Ruba al prossimo tuo (2. del)
23.00	Dokumentarec: La macchina del tempo
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Deželne vesti
il
Ulil
iiiii
1
il
I
i
i
RTV Ljubljana________________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: umetnostna zgodovina - Stili in obdobja; glasbena vzgoja - Zapisi za mlade - Ubald Vrabec
11.00	Matineja. Film: Raj za morske pse (krim., Avstral.-ZDA 1968, pon.)
16.10	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.10	Bilo je... Levstik
18.00	Pisma iz TV klobuka
18.15	Čas, ki živi: Matura (o šolskih programih Nemcev in Italijanov med okupacijo, o partizanskih šolah in meščanski šoli v Črnomlju)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.15	Nadaljevanka: Gosta Berling (r. Bengt Lagerkvist, 3. del)
22.15	Dnevnik
22.30	Aktualno: Manjšine - bogastvo Evrope, Turki v Makedoniji (pon. 5. dela)
23.00	Videostrani
TV Koper____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Cime tempestose (2. del)
16.15	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Film: Storia di anna (2. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Film: Madame Bovary sono io (dram., r. Z. Kaminski, i. Jandwi-ga Kankovska, Tomaž Kromcin-ski)
23.20	Glasbena oddaja: Koncerti pod zvezdami
CANALE5______________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: L isola nel sole (dram., ZDA 1957, r. Robert Rossen, i. James Mason, Joan Fontaine)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: Il mio ami-
co VVebster
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: I soldi (kom., It. 1965, r. Gianni Puccini,
i. Sylva Koscina, Enri-co Maria Salerno)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Georgie, Al-vin show
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Sabato, domeni-ca e venerdi (kom., It. 1979, r. Sergio Martino, i. Lino Banfi, Milena Vukotic)
22.45	Film: Conrack (dram., ZDA 1974, r. Martin Ritt, i. Jon Voight, Hume Croyn)
1.00	Nanizanki: Premiata agenzia Whitney, 1.50 Il Santo
ITALIA 1_____________
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 VVonder VVoman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo, Pol-lyanna, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanke: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	TV film: V-Visitors
22.20	Nanizanka: Hardcas-tle e Mc Cormick
23.20	Dok.: Fish eye
23.50	Nanizanke: La strana coppia, 0.20 Čari pro-fessori, 0.50 Buffalo Bill, 1.20 Sembra faci-le, 1.50 Ai confini della real ta
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi delsabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Murderock ucci-de a passo di danza (krim., It. 1983, r. Lucio Fulci, i. Olga Karlatos, Ray Lovelock)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks
0.30 Film: A noi piace Flint (krim., ZDA 1967, r. Gordon Douglas, i. James Coburn, Lee J. Cobb)
TELEFRIULI
13.00	Medicinska rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Un paio di scar-
pe per tanti chilometri
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Lepa Italija
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi

/ :


”iij!
•' ‘j--.
9- :
-i]/
I.

JL
u
SJ
wmm
,?5
k
en
©

7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nadaljevanka: II bastardo
10:40 Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobr. oddaja: Teledidattica
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: L ispettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: L ispettore Gadget
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La messa e finita (dram., It. 1985, r. Nanni Moretti, i. Nanni Moretti, Ferruccio De Ceresa, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Film: La messa e finita (2. del), ob koncu komentar in pogovor s protagonisti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarec: Mednarodna panorama
RAI 2_________________________
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Rubrika: Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: 11 piacere di Essere sani e belli
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Giallo (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: La maledizione di Damien (srh., ZDA 1978, r. Don Taylor, i. William Holden, Lee Grant)
RAI 3_______________________
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in sedanjostjo
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita S. Zauli in F. Fazio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Special Rock
20.05	Dokumentarec: Srednji vek -Senca in luč
20.30	Film: I due crociati (kom., It. 1968, r. Giuseppe Orlandini, i. Franco Pranchi, Ciccio Ingras-sia)
21.20	Dnevnik
22.10	Variete: Domani si gioca 0.25 Dnevnik - zadnje vesti 0.40 Deželile vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik. Tednik
11.00	Matineja. Nadaljevanka: Gosta Berling (pon. 2. dela)
16.05	Videostrani, nato Mozaik (pon.)
16:20 Tednik
17.15	Otroška serija: Super stara mama (3. del)
17.25	Film: Pisani svet - Prve ljubezni (r. Dušan Prebil, i. Matej Strah, Majda Koroša, Ema Kurent)
18.15	Izobraževalna oddaja: Za učinkovito umsko delo - Napni oči in ušesa (1. del)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vreme
19.30	Dnevnik
t
20.05	Nadaljevanka: Sever in Jug
21.00	Dokumentarec: Planet zemlja -Živi stroj (2. del)
21.55	Rezerviran čas
22.25	Dnevnik
22.40	Film: Tujec v moji postelji (dram., ZDA 1986, r. Larry Eli-kann, i. Lindsay VVagner, Ar-mand Assante)
00.20 Videostrani
TV Koper____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Cime tempestose (3.del)
16.20	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Poklon Dukeu Ellingtonu z Big Bandom RTV-Ljubljana, vodi Marcer Ellington
22.30	TVD Vsedanes
22.45	Dokumumentarec: Costeaujeva Amazonka
ijiiiiiiili
::::::::::::::
iilil
::::::::::::::::::::::
ji:::::::::::::::::!::

CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 "futtinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Passi nella notte (krim., ZDA 1964, r. William Castle, i. Robert Taylor, Barbara Stanwyck)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co Webster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Festival
23.15	Variete: Maurizio Cos-
tanzo show - Night 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: Una donna pre-ga (dram., It. 1953, r.
Anton Giulio Majano, i. Lia Amanda)
11.00	Nanizanke: Stregja per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, George, Alvin
14.30	Nadaljevanke: La valle' dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 21.55 Spencer
22.45	Aktualno: Italija sprašuje
23.45	Film: Moriranno a mi-lioni (dram., ZDA 1973, r. Leslie H. Martinson, i. Richard Basehart, Susan Strasberg)
1.35 Nanizanka: La legge di Mc Clain
ITALIA 1____________
8.30 Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlies Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David, Pollyanna, Holly e Benji, Jem
18.00 Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia
20.30	Film: Un tranguillo vveekend di paura (dram., ZDA 1972, r. John Boorman, i. Jon Voight, Burt Rey-nolds)
22.40	Športna rubrika: A tut-to campo
23.40	Rubrika: Grand Prix 0.40 Nanizanke: La strana
coppia, l.lOSembrafa-cile, 1.40 Ai confini della real ta
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: La dottoressa del distretto militare (konj., It. 1976, r. Nan-do Cicero, i. Edwige Fenech)
22.20	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Šport: wrestling
0.30 Film: Il merlo maschio (kom., It. 1971, r. Pas-guale Festa Campani-le, i. Lando Buzzanca, Laura Antonelli)
TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Notturno
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zelena dežela
20.30	Nad.: Benedetta & Co.
21.30	Rubrika: Tutto basket
22.00	Nanizanka: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News.dal mondo
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Če hočeš jajca, prenašaj
kokodakanje kokoši.	j,
(neznanega izvora)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 45 leti: 20. 11. 1942 je vrhovni štab uveljavil naziv Narodnoosvobodilna vojska in Partizanski odredi Jugoslavije (NOV in POJ).
■	Pred 30 leti: 15. 11. 1957 je v Trstu začel z delom pokrajinski kongres Nove delavske zbornice CGIL.
■	Pred 20 leti: 19. 11. 1967 je bilo na Opčinah ustanovljeno športno društvo Polet.
OSEBNOSTI:
■	14. 11.. 1917 je ob Vipavi padel vaditelj in načelnik tržaškega Sokola Egon Jezeršek, ki se je rodil 11. 4. 1891.
■	15. 11. 1943 se je v Vidmu rodil novinar in politik Mitja Gorjup, ki je umrl 31. 10. 1977 v Novi Gorici.
■	16. 11. 1887 je v Ljubljani umrl pesnik in pisatelj Fran Levstik, ki se je rodil 28. 9. 1831 v Spodnjih Retjah pri Velikih Laščh.
■	18. 11. 1887 je v Trstu Umrl župnik in kanonik Anton Hrovatin, ki se je rodil 28. 12. 1803 na Opčinah.
■	19. 11. 1943 je pri Topolovem v Benečiji padel narodni heroj Rudolf Mahnič-Brkinc, ki se je rodil 6. 11. 1917 v Rojanu.
iiiiiiiiiiiiii
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 14. 11., ob 19. uri: opera Večni mornar (Cristoph W. Gluck), dir. Lovrenc Arnič.
V	torek, 17. 11., ob 19. uri: opera Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Vladimir Kobler.
Drama SNG Ljubljana
V	ponedeljek, 16. 11., ob 19.30: Aleksander Veliki (Jean Racine), rež. Adel Hakim in Elisabeth Chailloux, gostuje Theatre de la Balance iz Pariza.
V	petek, 20. 11., ob 19.30: premierska predstava Stričkove sanje (F. M. Dostojevski), rež. Jože Babič (ponovitev 21. 11.).
Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI nocoj, 14. 11., ob 20. uri: Tetovirane duše (Stefanovskij, rež. Slobodan Unkovski, gostuje Zvezdara teater.
V	OKROGLI DVORANI v nedeljo, 15. 11., ob 20.30: Skicujem zborovanje, večer z Jerco Mrzel.
MGL Ljubljana
Nocoj, 14. 11., ob 19.30: Otrok, družina, družba (Alenka Goljev-šček), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitve 16. in 17. 11. ob 15.30, 18. in 19. 11. ob 19.30).
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 14. 11., ob 11. uri: Mali strah Bavbav (Machado-Simon), rež. Peter Dougan (ponovitev 20. 11. ob 17. uri).
V	KULTURNICI v torek, 17. 11., ob 17. uri: Kaj mora sova opraviti jeseni (Polonca Kovač), rež. Boštjan Korbar.
Mladinsko gledališče
V	torek, 17. 11., ob 19.30: Zločin na Kozjem otoku (Ugo Betti), rež. Paolo Magelli.
V	sredo, 18. 11., ob 20. uri: Blodnje (Dostojevski-Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič.
V	četrtek, 19. 11., ob 20. uri: Besi (Dostojevski-Jovanovič), rež. Janez Pipan.
nova gorica
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU nocoj, 14. 11., ob 20. uri: Ptiči (Milan Jesih), rež. Barbara Hieng, gostovanje MGL Ljubljana (ponovitve 16., 17., 18., 19. in 20. 11.).
VIDEM
Palamostre (Trg Paolo Diacono)
V	četrtek, 19. 11., ob 20.45: Macbeth (William Shakespeare), rež. Gabriele Lavia (ponovitve 20., 21. in 22. 11.).
BENETKE
Gledališče Ridotto
V	četrtek, 19. 11., ob 21. uri: O di uno o di nessuno (Luigi Pirandello), rež. Giuseppe Rocca, gostuje Compagnia Millo Pagano (ponovitev 20. 11.).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI nocoj, 14. 11., ob 19.30: koncert mešanega pevskega zbora Obala iz Kopra pod vodstvom Mirka Slosarja ob 10-letnici delovanja, s sodelovanjem Nore Jankovič, Olge Gracelj in Komornega orkestra RTV-Ljubljana (Kumar, Golob, Gabrijelčič, Coral, Dallapiccola, Petrassi, Schaffer, Rondes, Vivaldi).
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 16. 11., ob 19.30: Večer glasbe za trobento in orgle s Stankom Arnoldom in Ireno Chržibkovo (Ramovš, Couperin, Eben).
Festival Ljubljana
V	VITEŠKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo,
11.,	ob 19.30: klavirski koncert Raymonda Janssena (Beethoven,
Schuman, Ravel).
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	sredo, 18. 11., ob 20.30: večer Schubertove glasbe z dunajskim kvartetom Artis in violinistom Misho Maiskim.
VIDEM
Palamostre
V	nedeljo, 15. 11., ob 20.45: v okviru ciklusa Vedere la mušica -nastop gojencev plesne šole Piccolo Teatro in gojencev videmskega Konservatorija Tomadini (ponovitev 16. 11.).
Palasport Carnera
V	ponedeljek, 23. 11., ob 21. uri: koncert Edoarda Bennata.
• Predprodaja vstopnic v Trstu pri agenciji UTAT (Pasaža Protti -tel. 040/65700), v Gorici pri Disco Ciuhu (tel. 0481/32925).
BENETKE
Gledališče Goldoni
Nocoj, 14. 11., ob 20.30: v okviru ciklusa Cesarjeva glasba -Alfred Brendel izvaja Schubertove skladbe.
V	četrtek, 19. 11., ob 20.30: v okviru ciklusa Cesarjeva glasba -Kvartet Tokyo izvaja Brahmsove skladbe.
Prigioni Vecchie
Nocoj, 14. 11., ob 18. uri: nastopa Trio Scaligero.
Cerkev S. Eufemia
V	nedeljo, 15. 11., ob 16. uri: koncert Ansambla 900.
MESTRE
Gledališče Toniolo
Nocoj, 14. 11., ob 21. uri: v okviru Mestre jazz 87 - poklon Johnu Coltraneu.
PADOVA
Palasport San Lazzaro
V	torek, 17. 11., ob 21. uri: koncert Dio in Warlock.
TREVISO
BOLJUNEC
Gledališče France Prešeren
V	nedeljo, 22. 11., ob 16. uri: koncert Mladinskega pevskega zbora Maribor pod vodstvom Branka Rajšterja.
KOPER
Gledališče
V	četrtek, 26. 11., ob 19.30: koncert TPPZ in mladinske skupine Pinko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra in Pije Širce, recitatorji Stane Raztresen, Giorgio Fortunat in Aldo Pressel.
PORTOROŽ
Avditorij
V	četrtek, 26. 11., ob 19.30: koncert Slovenskega kvinteta trobil (Anton Grčar in Stanko Arnold trobenta, Viljem Trampuš - rog, Boris Šinigoj - pozavna, Darko Rošker - tuba).
MARIBOR
Opera SNG Maribor
V	četrtek, 26. 11., ob 19.30: Hlapec Jernej in njegova pravica (Nikola Hercigonja), dir. Stane Jurgec, zborovodja Maksimilijan Feguš, rež. Franjo Potočnik, izvajajo zbor in balet Opere SNG Maribor, APZ Boris Kraigher, otroški zbor o. š. Bojana Ilicha.
LJUBLJANA
Slovenska filharmonija
V	petek, 27. 11., ob 20. uri: Simfonični orkester Slovenske filharmonije z dir. Markom Munihom izvaja Kozinovo Simfonijo.
LJUTOMER
Občinsko gledališče
V nedeljo, 15. 11., ob 15.30: Werther (Jules Massenet), dir. Tiziane Severini, rež. Paolo Crevisi (ponovitvi 17. in 19. 11. ob 20.30).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v ponedeljek, 16. 11., ob 19. uri: Bojan Belec in Gere Attila predavata o Tibetu - Po poteh Marca Pola na streho sveta.
V	SREDNJI DVORANI v ponedeljek, 16. 11., ob 20. uri: slovesno predvajanje novega slovenskega filma Hudodelci (scenarij Franci Slak in Jože Dolmark po romanu Marjana Rožanca, rež. Franci Slak, i. Mario Šelih, Anja Rupel, Rade Šerbedžija, Mustafa Nadare-vič, Bata Živojinovič, Mira Furlan. Film obravnava leto 1948 skozi življenjsko izkušnjo zamejskega Slovenca, ki se takoj po vojni zateče iz Trsta v Ljubljano.
Sil.*** tri
jttmsni pi vgicu PORDENON
Velika dvorana Študijskega centra PREGLED MADŽARSKEGA FILMA
V	ponedeljek, 16. 11., ob 18. uri: La fine del miracolo (1983, r. Janos Veszi); ob 20. uri: La rivolta di Job (1983, r. Imre Gyongyos-sy); ob 22. uri: La principessa (1983, r. Pal Erdoss).
V	torek, 17. 11., ob 17.30: II canto notturno del cane (1983, r. Gabor Body); ob 20. uri: II tempo sospeso (1982, r. Peter Gothar); ob 22. uri: I recidivi (1983, r. Zsolt Kezdi Kovacs).
V	sredo, 18. 11., ob 18. uri: Embrioni (1985, r. Pal Zolnay); ob 20. uri: Ferite leggere (1983, r. Gyorgy Szomjas); ob 22. uri: Gli amanti (1983, r. Andras Kovacs).
V	četrtek, 19. 11., ob 18. uri: Petali fiori corone (1984, r. Laszlo Lugossy); ob 20. uri: Un altro sguardo (1982, r. Karoly Makk); ob 22. uri: La donna eschimese ha freddo (1983, r. Janos Kantus).
V	petek, 20. 11., ob 18. uri: Daniel prende il treno (1982, r. Pal Sandor); ob 20. uri: Un po' a me e un po' a te (1984, r. Livia Gyarmathy); ob 22. uri: L'avvoltoio (1982, r. Ferenc Andras).
ČRNOMELJ
V soboto, 21. 11., ob 19. uri: koncert ljubljanskega Partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Cirila Cvetka, solisti - sopranistka Milena Morača, tenorist Jože Kores in baritonist Tone Lovec.
V petek, 27. 11., ob 19. uri: koncert Mladinskega pevskega zbora Maribor pod vodstvom Branka Rajšterja.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni almanah; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Rezije: Ta rozajanski glas; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Meddeželno tekmovanje violinistov študentov v Fari ob Soči; 18.00 Radijska igra: Na ogledih (Anton Medved); 18.30 Glasbene skice; 19.20 Zaključek sporedov.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci;-9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja;
11.05	Naši umetniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo;
11.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
14.05	Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za najmlajše; 19.45 Minute z...; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Informativna oddaja: Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani;
10.35	Vstop prost; 11.00 Sprehod po istrskih uličicah; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14-35 Glasba; 14.45 Pregled športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Dopoldanski val v živo; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Ekološka oddaja: Eko kontakt; nato Nočni glasbeni program.
________________filmske novost^______
S težkimi, pločevinastimi koraki prihaja
Robocop, namestnik policajev
ROBOCOP
Produkcija: Jon Davison za Orion Pictures, ZDA 1987 D Scenarij: Edward Neumeier, Michael Miner □ Režija: Paul Verhoeven □ Fotografija: Jošt Vacano □ Glasba: Basil Poledouris □ Posebni efekti in triki: (Robocop) Rob Bottin, (ED-209) Craig Davies □ Posebni efekti F/X: Dale Martin □ Igrajo: Peter Weller (Robocop), Nancy Allen (Ann Lewis), Ronny Cox (Jones), Kurtwood Smith (Cla-rence), Miguel Ferrer (Morton)
Robocop je na prvi pogled film, ki vsebuje vse odvratne komponente »nasilnega ameriškega policijskega filma«. Že naslov daje občutek nasilja, saj besedo »robocop« sestavljata besedi »robot« (za katerega vemo, da je brezčutno bitje, ki najbrž ni programirano za izražanje nežnosti) in »cop«-Policaj, lepaki pa nam kažejo mogočno »stvar«, podobno človeku v pločevinastem ogrodju. Torej, nasilna znastvena-fantastika!
Nočem zanikati dejstva, da je prvi ameriški trud nizozemskega režiserja Paula Verhoevena nasilen. Streljanja (in to s kakšnim orožjem!) je kar precej in tako tudi prelite krvi (Verhoeven je v tem pravi mojster), pa tudi osebki so nekoliko surovi v izražanju. Vsekakor pa ne drži, da film »sploh hi namenjen otrokom«, kot je trdil v svoji oceni kritik revije Variety, oziroma drži le do neke mere. Film Robocop je namreč prej razmišljanje o tem, kam nas bo lahko privedla sedanja civilizacija, kot pa prazno znanstvenofantastično čvekanje o nekem superpolicaju.
Skratka, Robocop je življenjska in »posmrtna« zgodba nekega poštenega policaja, ki umre v spopadu s krvoločno tolpo prekupčevalcev mamil. Njegovo truplo nato »preuredijo« v strukturo, programirano za boj proti kriminalu, ki ji nihče ne more priti do živega.
Če pogledamo mimo tega, kar lahko nepazljivega gledalca zavede na tir rahlo puste in vsem že dobro znane policij-ske zgodbe, sestavljajo najzanimivejši del Robocopa nami-9ovanja na našo bodočnost, ko bodo televizijski dnevnik (do pičice enak dnevnikom CNN) prekinjale reklame o
»kliniki za presaditve srca« (z geslom »Vi ste nam pri srcu«) ali o skupinski igri za otroke in odrasle »Nukem« (dve ekipi igrata na velesili, nameščata jedrske konice, dokler ne poči atomska bomba). Tudi splošno nasilje v predmestnih okrožjih Detroita (film je bil sicer posnet v Dallasu) je povsem realistično in časovno ne tako oddaljeno, kot bi lahko sklepali po zunanjosti Robocopa. Prav tako uresničljiv je tudi robot ED-209, ki sicer še ni dokončno testiran (ne zmore hoje po stopnicah), a so ga nekateri veljaki vseeno pripravljeni uporabiti in ga prodati vojski.
Ljubiteljem filmske estetike bo najbrž še posebno všeč Verhoevenovo igranje s kamero, ki jo uporablja kot gledalčeve in Robocopove oči. Scenaristoma se pač pozna, da sta diplomirala na slavni UCLA.
Robocop brez čelade In kolegica Lewis
tu in tam
Madžarski film v Pordenonu
PORDENON — Med vsemi vzhodnoevropskimi državami je Madžarska nedvomno najbolj dovzetna za novosti in značilnosti zahodnega sveta. Ta njen posebni značaj, ki jo ločuje od ostalega Vzhoda, jasno preveva tudi madžarsko filmsko umetnost. Zato bo filmski ciklus, ki ga združenje Cinemazero in Porde-nonska pokrajina prirejata v sodelovanju z Madžarsko akademijo iz Rima, po svoje zanimiv prikaz novonastajajoče filmske stvarnosti, ki se vedno bolj uveljavlja tudi na evropski ravni. Ciklus, v katerem se bo pod naslovom Vento delTEst - Veter z Vzhoda zvrstilo 15 madžarskih filmov osemdesetih let, se bo začel v ponedeljek, 16. t. m., v Pordenonu. Veliko je novih imen. V glavnem so to mladi režiserji, ki v svojih filmskih stvaritvah obravnavajo teme, kot so etična interpretacija revolucije, spolna in politična odtujitev, nevroza mestnega in industrijskega življenja. Nekateri se lotevajo tudi bolj žgočih tem, kot anti-konformistične izbire mladine iz Budimpešte, krvoskrunstvo, simbolični ikonok-lazem ipd. Ciklus se bo zaključil v petek, 20. t. m.
Koncert za trobento in orgle
LJUBLJANA — V ponedeljek zvečer bosta v Cankarjevem domu nastopila dva velika glasbenika: Stanko Arnold in Irena Chržibkova. Kakovostni koncert ima naslov Večer glasbe za trobento in orgle. Stanko Arnold je v slovenskih, jugoslovanskih, pa tudi evropskih glasbenih krogih zelo priznano ime. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri docentu Antonu Grčarju. Izpopolnjeval se je v Parizu pri prof. Rogerju Delmotteju. Nastopa v raznih zasedbah in kot solist v okestru Slovenske filharmonije.
Irena Chržibkova se je rodila v mestecu Bohumin na češko-poljski meji. Učila se je najprej klavirja, nato pa še orgel. Leta 1974 je svoj študij nadaljevala na Konservatoriju v Kromeržižu, obenem je nastopala v Bratislavi, Ostravi, Olomoucu in Brnu. Udeležila se je tudi številnih mednarodnih mojstrskih orgelskih tečajev, tako v Weimarju, v Bayreuthu in v Rotterdamu. Po dolgoletnem glasbenem izpopolnjevanju deluje sedaj kot svobodna umetnica. Nastopa s samostojnimi koncerti in z orkestri, doma v ČSSR, v Sovjetski zvezi in Franciji. Letos poleti se je predstavila tudi slovenskemu občinstvu s ciklusom koncertov, na katerih je med drugim izvajala tudi orgelska dela slovenskega skladatelja Vilka Ukmarja. Temu pa dodaja še koncert z izvrstno programsko zasnovo za solistične orgle, kot tudi za orgle in trobento. Svoj čut bližine do slovenske orgelske kulture želi potrditi s krstno izvedbo skladbe Primoža Ramovša z naslovom Dual za trobento in orgle.
(dam)
Priprave na občni zbor
Slovenski obrtniki in trgovci zavzeto za okrepitev SDGZ
Slovenski gospodarstveniki se pripravljajo na občni zbor svoje stanovske organizacije, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki bo 22. novembra letos v Trstu. Poročali smo že, da so nekatere področne sekcije, tudi v goriškem pokrajinskem merilu, imele svoje občne zbore. Na teh so izvolili nova vodstva ter tudi delegate za občni zbor. Ti občni zbori nudijo istočasno priložnost, da se trgovci ter obrtniki pogovorijo o svojih specifičnih vprašanjih, ki jih ni malo, so marsikdaj za vsako stroko specifični.
Poročali smo o gostincih ter o zunanjetrgovinskih operaterjih. Pred dnevi so zborovali tudi obrtniki ter mali trgovci.
Na občnem zboru obrtniške sekcije je bila razprava zelo razvejana in živahna. Govor je bil o polenih, ki jih zavod za socialno skrbstvo INPS meče obrtnikom v noge, ko noče priznati olajšav, ki so predvidene v paketu Al-tissimo Trst-Gorica. Nezaslišano je, da INPS zakon tolmači po svoje. Obrtniki
člani SDGZ se bodo povezali s tistimi drugih organizacij, da bi naredili s tem v zvezi skupno akcijo.
Govor je bil tudi o občasnih združitvah oziroma konzorcijih obrtnikov, še zlasti ko bi bilo moč dobiti večja naročila. S tem v zvezi je bilo rečeno, da bi se slovenska podjetja morala poslužiti domačih obrtnikov takrat ko gre za večja gradbena dela.
Tudi avtoprevozniki so se oglasili k besedi. Mnenja so, da bi bilo potrebno priti v stik z jugoslovanskimi avtopre-voznimi podjetji, da bi prišlo do skupnega poslovanja. Velikokrat se namreč zgodi, da jugoslovanska podjetja imajo stike s takimi iz notranjosti države, slovenske avtoprevoznike pri nas, ki so pomemben faktor, pa enostavno preskočijo.
V odbor obrtne sekcije je bil za predsednika potrjen Bogdan Butkovič, tajnik je Rudi Petejan, člani pa Dario Bensa, Franc Čaudek, podjetje Grafica Goriziana, Drago Tomšič, Ivan Hlede, Mario Mučič, Jovo Sekulič, Stanko
Kosič, Miroslav Radinja, Rudi Vižintin in Bojan Miklus.
Precej govora o gospodarski krizi, ki je zajela Gorico, je bilo na občnem zboru sekcije za malo trgovino. Tu je poročal dosedanji predsednik Attilio Briško, ki je sicer dejal, da marsikaterega slovenskega trgovca kriza ni zajela, pa čeprav je dandanes v mestu veliko manj kupcev iz Jugoslavije kot jih je nekoč bilo.
Govorili so tudi, da na goriškem županstvu izdajajo preveč trgovskih obr-tnic. Zaradi tega bi bilo prav, da bi bili tudi slovenski trgovci zastopani v tistih uradnih komisijah, kjer se zar-pravlja o trgovini.
Ugotovljeno je bilo tudi, da je še precej slovenskih trgovcev, ki niso včlanjeni v SDGZ. Prav bi bilo, da bi še drugi pristopili.
Za novega načelnika je bil izvoljen Levin Rosi, tajnik bo Attilio Briško. V odboru so še Alojz Tomšič, Silvij Fer-letič, Radimir Fajt, Emil Povšič, Vojko Nardin in Oskar Povic.
Štandrežci z Nušicem drevi v Kulturnem domu
Člani dramske družine Prosvetnega društva Štandrež bodo drevj, ob 20.30, nastopili v goriškem Kulturnem domu z Nušičevo veseloigro Narodni poslanec. Z njo so uspešno nastopili tako doma kot v številnih drugih krajih v lanski sezoni. Nastop sodi v okvir enotedenske revije amaterskih gledališč Teatra per Teatra, v kateri smo od ponedeljka sem v Kulturnem domu videli nekatere goriške ter tržaške italijan-
ske skupine. Revijo bodo sklenili jutri zvečer, prav tako ob 20.30, z nastopom Plesnega teatra iz Ljubljane, ki bo dal na oder Alpsko sanjarjenje. V ponedeljek in torek pa bomo imeli v Kulturnem domu spet slovensko abonmajsko gledališko predstavo in sicer gostovanje Slovenskega narodnega gledališča - Drame iz Ljubljane z Brechtovo Malomeščansko svatbo.
Koncert v Ločniku
Mladi lahko bistveno pomagajo razvoju držav tretjega sveta
Na sejmu Ambiente danes koncert s pevko Aliče
Pri zmanjševanju razlik med razvitimi in nerazvitimi, pri pomoči deželam tretjega sveta, da se postopoma izvlečejo iz zaostalosti in odvisnosti, lahko veliko pomagajo mladi. S tem pa bodo dali svoj zelo stvaren doprinos k odpravljanju razprtij in nesoglasij na svetu, svoj prispevek ohranjanju miru. Vprašanje je seveda, kako to doseči. Odgovore, predvsem v obliki, izkušenj, naj bi dal posvet na temo Vzgoja k razvoju, ki ga je pripravila goriška pokrajinska uprava v sodelovanju z italijanskim odborom UNICEF (mednarodne ustanove za pomoč otrokom), deželnim in pokrajinskim odborom omenjene ustanove. Posvet se je pričel včeraj dopoldne v pokrajinski sejni dvorani, zaključil pa se bo danes in je namenjen predvsem vzgojiteljem, šolnikom in dijakom.
Ob tem velja posebej zabeležiti, da je ustanova UNICEF že pred dvema letoma priredila v Gorici in Novi Gorici množično otroško srečanje na temo Otroci brez meja. Izbira Gorice za posvet ni naključna, so poudarili na včerajšnji uvodni slovesnosti. Že zaradi geografske lege in stičišča različnih kultur in narodov je bila Gorica izbrana kot mesto posveta, ki pomeni začetek nove usmeritve v delovanju mednarodne ustanove- in še zlasti dejavnosti italijanskega odbora. Svoj doprinos in izkušnje na posvetu naj bi posredovali tudi predstavniki jugoslovanskega odbora, oziroma predstavniki šolstva iz SRS. To je bilo posebej poudarjeno.
Po uvodnih besedah Gigliole della Marina, tajnice deželnega odbora ustanove UNICEF, ter nagovoru predsednika pokrajinske uprave prof. Silvia Cumpete ter pokrajinskega odbornika za šolstvo dr. Mirka Spazzapana je pomen in usmeritev delovanja ustanove UNICEF objasnil podpredsednik vsedržavnega odbora dr. Claudio Alhaigue. Govoril je o dragocenih izkušnjah (in uspehih), ki so si jih pridobili v pokrajini Ancona, kjer so prvič, sicer poskusno, pričeli izvajati načrt bolj neposrednega vključevanja šolskih struktur v novi koncept nudenja po-
moči nerazvitim. Jutranji del posveta se je sklenil s posegom prof. Franca Bosella, docenta na univerzi v Padovi. Popoldne so trije poročevalci skušali razčleniti posledice ekonomskega in družbenega razvoja v okolju, današnji del posveta pa je namenjen razpravi o različnih aspektih izvajanja in uveljavljanja pravic otrok v svetu.
■ Mestno podjetje v Gorici obvešča zainteresirane prebivalce, da zaradi nujnih popravljalnih del bodo v ponedeljek, 16. novembra, med 13.15 in 16.30 prekinili dobavo toka prebivalcem ulic Mainizza, Mochetta, Cam-pagna Bassa, Camposanto in Alla Ste-sa.
Krvav dogodek, ki ga ni mogoče označiti drugače kakor poskus uboja, se je pripetil v četrtek, okrog 22. ure pri Fari, v krajut ki mu domačini pravijo Boschetto. Žrtev je 26-letni delavec Giuseppe De Cecco iz Gorice, UL Brigata Casale 7, ki so ga že v četrtek ponoči prepeljali v bolnišnico na Katinari in so si zdravniki nad njegovim stanjem strogo pridržali prognozo. Fantu je ost puške za podvodni ribolov prebila lobanjo in povzročila zelo težke poškodbe. Orožje naj bi, čeprav je glede poteka dogodkov še veliko nejasnosti, sprožil 46-letni Renzo Schiffo med prepirom, do katerega je menda prišlo v
Tudi sejem stanovanjske opreme Ambiente, ki je od prejšnje sobote odprt na goriškem razstavišču, ima precej uspeha. Še zlasti v nedeljo ga je obiskalo rekordno število ljudi. Brez dvoma bo veliko obiskovalcev še danes in jutri, v nedeljo, zadnji sejemski dan.
Danes dopoldne bodo na sejmišču zborovali tukajšnji obrtniki. Govor bo o metanizaciji in o posodobitvi že obstoječih naprav. Kot je znano, so ponekod, še zlasti v mestu Gorici, naprave zelo zastarele, saj uporabljajo cevi, ki so že iz let pred prvo vojno služile za oskrbo s plinom. V zadnjem času pa so v številne občine položili cevi za metan, ponekod imajo to v načrtu.
Danes zvečer pa bo na sejmišču precej zanimivo tudi za ljubitelje sodobne glasbe. Koncert bo imela znana italijanska pevka Aliče, ki je leta 1981
stanovanjski prikolici slednjega, parkirani prav v kraju Boschetto, v neposredni bližini avtoceste, kjer si je Schiffo, pred leti, kupil parcelo ter se, kakor se temu pravi, pričel ukvarjati z vrtičkarstvom. Tako po uradni informaciji. Slišati pa je bilo tudi drugačno vest o vrsti orožja. Poškodbe naj bi De Cecco zadobil zaradi strela s posebno pištolo, ki jo uporabljajo za ubijanje prašičev. Schiffa so karabinjerji postaje v Gradišču aretirali že v četrtek zvečer, kmalu potem ko so bili obveščeni o dogodku in je v priporu v Gorici. Po vsej verjetnosti bodo proti
bila zmagovalka na festivalu v San Remu. Pevka bo goriški publiki nudila svoj že znani repertoar kot tudi nekaj novosti, ki bodo kmalu izšle v albumu.
Duo Šiškovič-Lazslo jutri v avditoriju
Violinist Črtomir Šiškovič in pianist Igor Lazslo bosta koncertirala jutri v goriškem deželnem avditoriju, v okviru glasbene matineje v priredbi društva Lipizer. Izvajala bosta skladbe Tartinija, Schuberta, Švare in Dvoržaka. Črtomira Šiškoviča ni treba posebej predstavljati, saj je slovenski in zamejski publiki in italijanskemu občinstvu dovolj znan. Bogato koncertno dejavnost ima za sabo leningrajski pianist Lazslo.
njemu vložili obtožnico zaradi namernega poskusa uboja. Preiskavo vodi sodnik dr. Matteo Trotta.
Kakor smo že uvodoma zapisali, potek dogodkov še ni bil v celoti pojasnjen. Menda je do prepira, ki se je končal tako tragično za De Cecca, prišlo zaradi ljubosumja. In tu so možne najrazličnejše hipoteze.
Prva skrb karabinjerjev in reševalne ekipe je bila pomagati ranjencu, ki so ga prepeljali najprej v go-riško splošno bolnišnico, spričo zelo hudih poškodb pa so takoj odredili njegovo premestitev v bolnišnico na Katinari, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje.
V četrtek zvečer v rulotki pri Fari
Prepir se je končal s poskusom uboja 26-leten mladenič težko ranjen v glavo
Pogovor s predsednikom KD Sovodnje Slavkom Tomšičem
V amatersko kulturno dejavnost naj se vključijo mladi ljudje
Pred nekaj dnevi so se člani Kulturnega društva Sovodnje zbrali na posvetu, da bi se pomenili o nadaljnjem delovanju oziroma o morebitnih novih članih, ki bi si zdaj, ko se izteka rok starega odbora, prevzeli naloge v novem odboru. Na sestanek so bila vabljena vsa društva, odseki in skupine, žal pa se je vabilu odzvalo majhno štdvilo ljudi. Kot rečeno, je šlo predvsem za pregled funkcij posameznih odbornikov in pogovor, komu bi lahko bila poverjena posamezna vloga. Ob tej priložnosti smo se razgovorili s predsednikom društva Slavkom Tomšičem, ki nam je orisal sedanje stanje društva in probleme, ki se javljajo korak pred občnim zborom, na katerem bo izvoljen nov odbor. Ta bo dejansko odločal o programu za naslednje sezone.
»Vloga kulturnih društev je v našem zamejskem prostoru zelo pomembna, saj spodbuja razvijanje slovenske kulturne dediščine in manjšinske narodnostne problematike. V tem smislu imajo odborniki zahtevno nalogo, ki jo redno in dosledno opravljajo, a osebne obveznosti ne dopuščajo dodatnih obremenitev v vedno bolj zahtevnem oblikovanju kulturnih dogodkov.
Da je delovanje društva bolj pestro in dinamično, je potreben doprinos novih članov, se pravi mladih.
Problemi, s katerimi se sooča sovodenjsko društvo so v glavnem odvisni od odsotnosti novih, mlajših sil. Opaziti je, da šport vedno bolj pritegne mladino kakor kulturno udejstvovanje. To je vsekakor pozitivno za slovenski šport, seveda pa bi aktivnost mladih vedno pripomogla le razvoju kulturne dejavnosti. Trenutno ne vidim pomembnih premikov v tej smeri. Zadnje čase je pri dečkih veliko zanimanja za odbojko, pri fantih pa za nogomet. Dejstvo, ki ga je treba
poudariti, je velika aktivnost žensk. Ženski ustvarjalnosti gre pripisati največjo težo v kulturnih dejavnostih: dekliška skupina, ženski zbor, gledališka skupina itd.
Najbrž so vzroki pomanjkanja zanimanja za kulturne dogodke zakoreninjeni v velikem obsegu v televiziji, vide-oregistratorjih in podobno.
Televizija je nedvomno največji nasprotnik kulturnega dela. Opažam namreč, da si v vedno večji meri prisvaja pozornost ljudi, ki so kot vklenjeni pred ekranom in vedno manj čutijo potrebo po osebnem kulturnem bogatenju.
Programi in cilji v nadaljnjem delovanju so v glavnem odvisni od novega odbora.
V	konkretnem oblikovanju raznih dogodkov nosi seveda odbor največjo težo. V širšem smislu pa je to odgovornost vseh, ki jim je pri srcu razvoj našega društva. Da bi bili kos vedno novim zahtevam, bi morali preurediti celotno delovanje. Najprej bi bilo treba popestriti prisotnost v že obstoječih odsekih (mladinski, gledališki, pevski), nato spodbujati delovanje v novih (fotografski, slikarski, folklorni). Poleg tega bi bilo treba vlagati več truda v osveščanje socialnih, ekonomskih in političnih problemov, v ohranjevanje navad in običajev ipd.
Stanje torej ni najbolj rožnato, so pa velike možnosti, da se težave premostijo.
V	trenutnem omahovanju, ko vsa kulturna društva doživljajo podobno krizo, je naša prva naloga ta, da vztrajamo naprej in čakamo na ugodni čas, ko bo marsikdo izpraznjen lastnih interesov in bo iskal nekaj novega. Morda bo to našel v kateri izmed naših skupin?«
ALENKA FLORENIN
Občina Sovodnje ima več sestankov s strankami in sindikati
Občinski odbor v Sovodnjah je te dni dal pobudo za vrsto sestankov s predstavniki političnih strank o žgočem vprašanju varstva okolja, s posebnim ozirom na deželni načrt o gradnji upepeljevalni-kov. Predstavniki občine so že, imeli srečanje z delegacijo Socialistične stranke. V delegaciji so bili predstavniki goriške sekcije in pokrajinskega vodstva stranke. Podobno srečanje je bilo tudi s predstavniki KPI. V prihodnjih dneh se bodo člani odbora sestali s tajniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL za Goriško, z delegacijo SSk ter s predstavniki združenj za varstvo okolja.
Skladišče Agip pred zaprtjem?
Družba Agip Petroli je sporočila, da namerava 14. decembra zapreti skladišče v Gorici, petnajst uslužbencev pa vpisati v dopolnilno blagajno. O težavah v podjetju je bilo slišati sicer že nekaj časa, nihče pa ni pričakoval, da bo drastična odločitev prišla tako kmalu. Sindikalni predstavniki skušajo z različnimi pobudami vplivati, da bi podjetje spremenilo odločitev. Kakor znano, je skladišče in sedež družbe v Ulici Trivignano v Štan-drežu.
V avditoriju nižje srednje šole Perca v Ločniku bo danes zvečer, ob priliki martinovanja, koncert štirih pevskih zborov. Poleg domačega zbora Coral di Lucinis nastopijo še zbor Voci bianche iz Rude, zbor Provox iz Nove Gorice in Singenmeinschaft Sie-ben Hiigel iz Celovca.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
V Kulturnem domu v Gorici Gostovanje SNG - Drama- iz Ljubljane
Bertolt Brecht
Malomeščanska
svatba
Režija EDVARD MILER
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 Abonma red A
V	torek, 17. t. m., ob 20.30 Abonma red B
razna obvestila
SPD Gorica obvešča, da bo avtobus za udeležence martinovanja vozil po sledečem razporedu: Gabrje 14.00, Sovodnje 14.05, Štandrež 14.10, Oslavje 14.20 in Gorica (Travnik) 14.30.
Lovska družina Sovodnje-Štandrež bo prisotna na jutrišnjem martinovanju pred cerkvijo v Sovodnjah. Člani skupine pripravljajo golaž s srnjadjo. Z njim bodo postregli predvsem kmetom iz Sovodenj in Štandreža, ki so na udeležbo posebej vabljeni.
kino
Gorica
CORSO 15.00 »Taron e la pentola magi-ca«. 18.00-22.00 »Beverly hills cop 2«. VERDI 16.30-22.00 »L'ultimo imperatore«. VITTORIA 17.30-22.00 »Morte a 33 giri«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Gli intoccabi-li«.
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Cronaca di una morte annunciata«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Hiša«. Ob 22. uri »Dekliški internat«.
DESKLE 19.30 »Prizzijeva čast«.
Člani godbe na pihala Kras iz Doberdoba izražajo iskreno sožalje nekdanjemu kapelniku Silvanu ob smrti žene Nade.
Žalovanju Silvana in Ksenije ob izgubi drage žene in mame se pridružujejo člani nekdanje folklorne skupine iz Sovodenj.
Sovodenjska dekleta sočustvujejo s prof. Silvanom Križmančičem in Ksenijo.
Glasbena matica izreka občuteno sožalje podravnatelju Silvanu Križ-mančiču in hčerki Kseniji ob težki izgubi žene in mame.
Odpravljeni nesporazumi glede lastništva stavb pokrajine in KZE
Govor tudi o zemljiščih v Ulici Puccini
Nesporazumi glede predlagane zamenjave nekaterih stavb, ki so last pokrajinske uprave in ki so bile v zadnjih letih prenovljene za šolske potrebe s stavbami last KZE, so bili odpravljeni. Tako izhaja iz poročila za tisk pokrajinske uprave. Te dni so se namreč sestali člani goriškega pokrajinskega odbora s predsednikom in člani upravnega odbora KZE.
Poslopje, kjer je zdaj zavod Pacassi in ki ga je Pokrajina pred kakšnim letom prenovila, naj bi ostalo še naprej last pokrajine in namenjeno šolstvu. Pač pa sta delegaciji razpravljali, da bi lastništvo drugih stavb na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice lahko uredili drugače. Stavbe so namreč zdaj še zmeraj last Pokrajine, koristno pa bi lahko služile KZE. Slednja bi Pokrajini lahko odstopila poslopja nekdanje kmetijske šole v Ulici Duca d'-Aosta. Tako bi na območju Ulice Vit-torio Venelo ria razmeroma majhnem prostoru skoncentrirali razne bolniš-
nične ustanove, na območju med ulicama Puccini in Duca d'Aosta, kjer bodo med drugim v zelo kratkem pričeli graditi slovenski šolski center, pa bi nastal pomemben šolski center.
Delegaciji se bosta v doglednem času spet srečali, medtem pa naj bi pripravili tudi okvirne rešitve glede uporabe obstoječih stavb.
O zamenjavi lastništva posameznih stavb je bil govor, med drugim, tudi v pokrajinskem svetu.
Sejem v Torontu
Inštitut za zunanjo trgovino ICE prireja kolektivno sodelovanje na sejmu kmetijskih strojev "Canadian International Farm Eguipement Show", ki bo v Torontu v Kanadi od 2. do 5. februarja prihodnje leto. Razstavne prostore oddajajo po 60 tisoč lir kv. meter. Za prijave in morebitne informacije se zainteresirani lahko zglasijo v uradu za sejme na Trgovinski zbornici.
Posojilo za občinsko garažo v Sovodnjah
Državni zavod, ki nudi posojila krajevnim ustanovam — Cassa depositi e prestiti, je ugodil prošnji sovodenjske občine za najem 130 milijonov lir posojila, za izgradnjo občinske garaže. Gre za prvi, tako imenovani načelni pristanek zavoda na dodelitev posojila. Zdaj mora občinski svet sprejeti še sklep o najemu posojila in sprejemu pogojev amortizacije. To vprašanjke bo med drugimi, na dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta. Dejanska razpoložljivost in s tem zelena luč za razpis licitacije in začetek del, bo predvidoma v januarju.
Garažo bodo zgradili na prostoru za občinskim vrtcem v Sovodnjah.
Upravitelji sovodenjske občine pričakujejo, da bo zavod Cassa depositi e prestiti v kratkem poslal soglasje tudi za posojilo za rekonstrukcijo in ponovno asfaltiranje ulic in cest na območju Rupe in Peči, kjer je bilo v zadnjih letih nameščeno greznično omrežje.
Jesenska slika v
V teh dneh je slika v goriških parkih takšna kakršno vidite na slik. Na tleh vse polno listja, kar je seveda značilno za ta jesenski čas. Podobno je seveda na vseh naših dvoriščih kot tudi na ulicah kjer so drevesa. Gorica je znana po številnih parkih in zelenicah v mestu ter po velikem številu gredic. Pa tudi po številnih vrtovih. Dovolj je povzpeti se na vrh kakega
goriškem parku
preden pritisne zima. Našim bralcem nudimo dve sliki s tega goriškega tihožitja v goriškem spominskem parku, kjer je v prejšnjem stoletju bilo mestno pokopališče. To je bilo takrat, ko so zadnje hiše mesta stale tam nekje pri kapucinski cerkvi in pri križišču, kjer je danes naše uredništvo, do Štan-dreža pa je bil en sam velik travnik.
nebotičnika sredi mesta pa bomo brž ugotovili koliko zelenih površin imamo. Občinski delavci seveda čistijo ulice orumenelega listja, vendar jim ne uspe vsega pravočasno odnesti, ker jih je premalo. Sicer pa nas taka jesenska slika niti ne moti. Najbrž bi si želeli, da bi slika kakršno vidite na naših slikah, ostala še za kak teden,
Glasbeniki iz Gorice in Nove Gorice skupno v zabavnem ansamblu Misel
Kar precej je ansamblov, ki nas na poletnih šagrah ali plesnih prireditvah v zimskem času zabavajo z veselo in poskočno glasbo. Dokaj svojevrstna pa je skupina, ki se je združila pred poldrugim letom in ustanovila ansambel Misel. Vodi jo Štefan Nanut iz Gorice, ki nam je o tem ansamblu povedal sledeče.
»No, najbolj značilno je morda za našo skupino to, da smo vsi Goričani, živimo pa na obeh straneh meje. Jaz živim v Gorici, moji tovariši pa v Novi Gorici oz. Prvačini, kjer imamo naš sedež, vsaj kar se vaj tiče. Prav tako tudi nastopamo tostran in onstran meje, na raznih prireditvah. Bili smo že gostje mnogih kulturnih druš-iev na Goriškem, nastopamo v lokalih ali na javnih prireditvah, kot ob odprtju novega Gasilskega doma v Šempetru, kjer smo igrali pred Več tisoč Poslušalci.«
Štefan je star komaj 21 let, za seboj Pa ima že dvanajst let glasbenih izkušenj. Osem let je obiskoval šolo Glasbene matice v Gorici, od 15. leta dalje pa si je prizadeval, da bi ustanovil ansambel. Igral je v Štandreškem kvartetu, kasneje v Novem ansamblu, končno pa dobil prijatelje na drugi strani meje in z njimi ustanovil sedanjo skupino.
Ob Štefanu, ki igra harmoniko, so člani ansambla Mjsel še Roman Leban (kitara) in Jani Bratuž (bas) iz Nove Gorice ter oče in sin, Ljubo in Marko Zorn iz Prvačine, ki igrata trobento in boben oz. klaviature. Poleg tega pa skupaj z Romanom Lebanom tudi pojeta.
»Vsak od nas obvlada vsaj dva inštrumenta,« nam je še povedal Štefan
Nanut, »tako da se ob potrebi skupina lahko tudi razdeli: na primer ob kaki večerji ali drugem zabavnem večeru lahko nastopita samo dva ali trije. Prav tako prilagajamo željam in potrebam tudi naš program: na italijanski strani meje gre bolj tradicionalna, narodno-zabavna glasba, v Sloveniji pa sodobnejša disko glasba.«
MARKO MARINČIČ
Vina iz Brd in Vipavske gredo dobro v prodajo
Nove nagrade tudi v tujini
Na Martinovo, 11. novembra, vino Ijo že 1. novembra, mlado vino iz Vipave pa bodo prodajali do, 31. decembra.
Vina iz obeh območij so v zadnjem času prejela nova priznanja za kakovost. Vinska klet na Dobrovem je bila proglašena za "hišo kvalitete" v Bop-partu v Zvezni republiki Nemčiji, prejela je nadalje "Grand prix de vin" na Dunaju, srebrno medaljo v Bordeauxu v Franciji, in še dve veliki zlati, 2 zlati in 2 srebrni medalji na mednarodnem sejmu v Novem sadu 1987. Vino sorte kabarnet Sauvignon iz vipavske kleti pa je bilo na Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani proglašeno za najboljše slovensko rdeče vino.
MARJAN DROBEŽ
dozori in vinogradniki zdaj že ugotavljajo kakovost in druga svojstva nove kapljice. Vinski kleti na Dobrovem in v Vipavi sta skupaj prevzeli od vinogradnikov in predelali nad 2 tisoč vagonov grozdja rdečih in belih sort. Vino novega letnika bo dobro, saj so bile sladkorne stopnje povprečne, v nekaterih primerih pa tudi boljše.
Za zdaj veliki vinski kleti, ki sta največji v Sloveniji nimata večjih težav pri prodaji vina, čeprav se na tržišču kažejo znaki upadanja življenske ravni. Težita, da bi pridelovali čimveč belih sort, ki so na tržišču že nekaj let bolj iskane kot pa vina rdečih sort. Pri prevzemu grozdja rdečih sort v Vipavski dolini je letos sodelovala tudi Živilska industrija "Fructal" v Ajdovščini, ki je odkupila okoli tisoč ton grozdja. Potrebovali ga bodo za proizvodnjo sokov.
V Goriških Brdih in v Vipavski dolini poudarjajo, da se na režiščih kažejo sadovi njihove velike skrbi za kakovost vin. Dobra vina, ki imajo sloves, je tudi v pogojih gospodarske krize, laže prodati kot pa recimo cenena in slabša vina, ki jih je na tržišču tudi dovolj. V vipavski kleti so letos prvič poslali na tržišča tako imenovano mlado vino. To je vino, ki so ga takoj, čim je dozorelo, vstekleničili in ga poslali na tržišče. Prve količine so bile na vo-
Ovrednotenje starih kmečkih običajev
Martinov praznik v naših vaseh
Kmetijski strokovnjaki v Miinchnu
V Miinchnu so se pred kratkim sestali kmetijski in gozdarski izvedenci z območja delovnih skupnosti Alpe-Jadran in Alpe-Arg ter razpravljali o varstvu kmetijskih površin in zaščiti gozdov. Posebno pozornost so na zasedanju, kjer so bili aktivno prisotni tudi strokovnjaki nekaterih drugih področij, namenili obravnavi vloge in izkušenj kmetov na hribovitih območjih pri varstvu okolja in ohranjanju kulturne krajine teh sicer teško dostopnih teritorijev.
Posvetovanja se je udeležil tudi bavarski minister za varstvo okolja Alfred Dick!
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI
Gos, razne vrste golaža, ajdova polenta, štruklji, novo vino, kostanj. S temi domačimi in tudi preprostimi je-dačami nam kuharice postrežejo na martinovo. V naših gostilnah je v teh dneh kar precej takih jedi in ljudje po niih povprašujejo. V malokateri slovenski ter furlanski gostilni ti s tem ne ustrežejo.
_ Martinovanja pa se vršijo tudi v naših društvih. Začeli so Štandrežci. Kar Precej se jih je zbralo v soboto v Domu Andreja Budala, kamor jih je
povabilo Kulturno društvo Oton Župančič. Ob zvokih ansambla Prijatelji so se ljudje pošteno zabavali. Ob vhodu v dom so bili razstavljeni pridelki štandreških kmetov, ki so jih potem udeleženci večera dobili na srečkanju. Seveda so nekateri najbolj srečni dobili pršut, salame ter klobase, drugi pa vrzote ali kako drugo zelenjavo. Na mizo so štandreška dekleta in fantje prinesli domačo, tradicionalno jed. Podobno bo danes zvečer tudi v Štever-
janu in v Dolu kot tudi jutri na martinovanju planincev v Ajdovščini. Pa še kje drugje.
Kmetje iz vse pokrajine so imeli v nedeljo dopoldne zahvalni dan v furlanskem Šlovrencu. Tja so šli tudi mnogi slovenski kmetje.
Vedno v nedeljo popoldne pa so se na glavnem vaškem trgu zbrali domačini v Gabrjah. Odzvali so se vabilu domačega Kulturnega društva Skala, ki že več let na tak način obuja marti-nov praznik. Razstavili so njih kmetij-
ske pridelke, vsakomur so ponudili kozarec domačega vina in še kaj za pod zob. Domači župnik Jurak je blagoslovil pridelke. Do mraka so bili Gabrci zbrani na domačem trgu, njim so se pridužili tudi ljudje iz drugih krajev.
Jutri, v nedeljo, dopoldne bosta taka praznika v Sovodnjah ter v Štandrežu. Tudi tu bodo na ogled domači kmetijski pridelki, ponujali bodo domače vino in domač kruh.
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.08 (L/e), 5.30 (L/a), 6.10 (L), 7.17 (D/b), 7.54 (D), 8.33 (L), 9.40 (D), 10.46 (L), 13.31 (D), 14.01 (L), 14.36 (D), 16.00 (D), 16.52 (L), 18.01 (L),
18.59	(D), 20.02 (L), 21.29 (D), 23.09 (L). PROTI VIDMU: 0.08 (L), 5.58 (L), 6.40
(D), 7.05 (D), 7.53 (D), 8.32 (D)7 11.30 (L), 12.48 (D/f), 13.00 (D), 14.00 (L), 14.49 (D), 15.28 (L), 17.31 (L), 18.26 (D/b), 19.00 (L), 20.15 (D), 21.52 (D).
V NOVO GORICO: 8.10, 17.05.	.
PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.06 (L/e), 5.29 (L/a), 6.09 (L), 7.16 (D/b), 7.49 (L), 8.30 (L), 9.39 (D), 10.44 (L), 13.30 (D), 13.58 (L), 14.35 (D),
15.59	(D), 16.51 (L), 18.00 (L), 18.57 (D), 20.01 (L), 21.28 (D), 23.08 (L).
IZ TRSTA: 0.07 (L), 5.56 (L), 6.38 (D), 7.03 (D), 7.51 (D), 8.31 (D), 11.29 (L),
12.59	(D), 13.59 (L), 14.48 (D), 15.27 (L), 17.30 (L), 18.25 (D/b), 18.56 (L), 20.14 (D), 21.51 (D).
IZ NOVE GORICE: 10.00, 18.47.
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) ne vozi ob nedeljah in praznikih, b) vozi samo ob delavnikih, e) vozi samo ob praznikih, f) vozi samo ob petkih.
Nogomet: danes v Neaplju za EP
Italija - Švedska
Poskusne vožnje za V N A vstralije
Spet Berger (ferrari)
Današnja tekma v Neaplju med Italijo in Švedsko bo, kot znano, odločilna za kvalifikacijo v finalni del evropskega pokala. Italija ima na skupni lestvici druge evropske skupine le točko zaostanka prav za Švedsko, vendar pa mora, poleg današnjega medsebojnega srečanja, odigrati še domačo tekmo proti že izločeni Portugalski. V italijanskem taboru vlada zmeren optimizem, čeprav se vsi prav dobro zavedajo moči atletsko zelo pripravljenih nasprotnikov.
Nadaljnja »nevšečnost« za Vicinije-ve varovance bo prisotnost »italijanske kolonije« v nasprotnikovi' ekipi. Hysen, Stromberg, Ekstroem in Cor-neliusson prav dobro poznajo italijanski nogomet, in bodo prav zato še bolj nevarni.
Ni še povsem jasno, kakšno taktiko bo danes izbral Vicini. Se bo zadovoljil z remijem ter nato vse stavil na kocko s Portugalsko, ali pa si bo hotel že danes zagotoviti skoraj matematično napredovanje? Možnosti sta samo dve, tako da ni več časa; za taktiziranje...
POSTAVI
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Francini, Baresi, Ferrara, Bagni, Donadoni, De Napoli, Altobelli, Giannini, Vialli. (Tacconi, Maldini, De Agostini, Ance-lotti, Mancini).
ŠVEDSKA: Ravelli, R. Nilsson, Hy-sen, Larsson, Persson, Thern, Stromberg, Prytz, N. Nilsson, Ekstroem, Pet-tersson.
Sodnik bo Adolf Prokop (ZRN).
Tekmo pa bo neposredno prenašala RAI 2 s pričetkom ob 14.25.
ADELAIDE (Avstralija) — Zgleda, da so pri Ferrariju prav na koncu sezone povsem ujeli korak z najboljšimi. V prvem dnevu uradnih poskusnih voženj za jutrišnjo VN Avstralije, zadnjo letošnjo dirko v formuli ena, je bil namreč Berger najhitrejši, pri čemer je kar za sekundo in dve stotinki izboljšal rekord proge.
Piloti pa so se precej pritoževali nad progo, ki je bila zelo umazana, kar je vsem delalo precejšnje preglavice, tako da je marsikdo tudi končal na travi. Vsekakor je bilo opaziti, da Pi-guet, ki ima naslov že v žepu, ne namerava preveč tvegati, tako da imajo drugi, še zlasti Berger in Prost, dosti več možnosti, da pridejo do uspeha.
Precej pričakovanja je vladalo za nastop Patreseja na williamsu, s katerim bo tekmoval v prihodnji sezoni, in
mladega Stefana Modeno na brabha-mu, ki ga je zapustil prav Patrese. Oba sta precej razočarala, kar pa je tudi razumljivo, saj se morata na vozili šele privaditi. Vrstni red pa je bil tak:
1. Berger (ferrari) 1T7"267; 2. Piguet (williams) 1T8"017; 3. Prost (mclaren) ri8"200; 4. Senna (lotus) 1T8"508; 5. Alboreto (ferrari) 1'18'578; 6. Boutsen (benetton) ri8"943; 7. Fabi (benetton) 1'19"461; 8. Patrese (williams) 1T9'’507; 9. Johansson (mclaren) 1'19"761; 10. De Cesaris (brabham) 1'19"768; 11. Chee-ver (arrows) 1'20"187; 12. Warwick (ar-rows) 1'20"638; 13. Nannini (minardi) 1'20"701; 14. Nakajima (lotus) 1'21"708; 15. Modena (brabham) 1'21'887; 16. Al-liot (larrousse) T21"888; 17. Streiff (tyr-rell) 1'21"971; 18. Brundle (zakspeed) 1'22"224; 19. Palmer (tyrrell) 1'22"315; 20. Ghinzani (ligier) 1'22"689.
Huda kazen za Hajduka
ZUERICH — Zaradi neredov, do katerih je prišlo na nedavni pokalni tekmi med Hajdukom in marsejskim Olimpiguejem je disciplinska komisija mednarodne nogometne zveze UEFA ostro kaznovala Hajduka: dve leti ne bo mogel igrati v pokalnih tekmah (seveda kazen velja od tre-nutk, ko se Spličani uvrstijo v kakega od evropskih pokalov). Poleg tega na stadionu na Poljudu do 31. julija 1990 ne bodo smeli odigrati nobenega srečanja v okviru UEFA ali FIFA.
Dirka tris
NEAPELJ — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 4-10-17. Dobitnikov je bilo 59, prejeli pa bodo po 15.841.660 lir.
V petek, 20. t. m., v Nazorjih
Podelitev Bloudkovih priznanj
LJUBLJANA — Na tiskovni konferenci telesnokulturne skupnosti Slovenije so sporočili, da bo tradicionalna, 23. podelitev Bloudkovih priznanj 20. t. m. ob 20. uri v Nazarjih v Savinjski dolini. Za najvišje priznanje - Bloudkovo nagrado - je bilo kar 76 predlogov, žirija, ki ji je predsedoval predsednik telesnokulturne skupnosti Slovenije Andrej Brvar, pa je med njimi izbrala šest posameznikov in eno društvo. Na prireditvi, katere organizator bo telesnokulturna skupnost občine Mozirje, bodo podelili še 17 Bloudkovih priznanj. Kot je povedal sekretar telesnokulturne skupnosti Slovenije Marko Trškan, je imela komisija pri izbiri nagrajencev zelo težko delo. (F. B.)
Stavke nogometnih trenerjev ne bo
RIM — Na včerajšnjem sestanku med predsednikom italijanske nogometne zveze Matarresejem in predstavniki trenerjev je prišlo do sporazuma, tako da je odpadla možnost stavke. Rešili so tudi problem Maifredija in Milutinoviča. Prvi bo lahko šel na klop v spremstvu pooblaščenega trenerja, drugi pa za letos ne more še biti vpisan, lahko pa opravlja vlogo svetovalca.
Košarka: četrtfinale jugoslovanskega pokala
Malo upanja za Smelt Olimpijo
V drugi četrtfinalni tekmi jugoslovanskega košarkarske-gra pokala je ljubljanska Smelt Olimpija izgubila proti Partizanu in sedaj je kaj malo verjetno, da se bo prebila v polfinale. Izidi sinočnjih srečanj pa so bili naslednji:
1.	skupina (Kutina) - 2. KOLO: Bosna - Trepča 147:68 (71:33), Gibona - IMT 98:86 (35:37); LESTVICA: Bosna in Gibona 4, Trepča in IMT 0; DANES: Gibona - Bosna, Trepča - IMT.
2.	skupina (Bar) - 2. KOLO: C. zvezda - Rabotnički 85:92 (45:44), Mornar - Šibenka 102:91_ (54:41); LESTVICA: Rabotnički 4, C. zvezda in Mornar 2, Šibenka 0. DANES: C. zvezda - Šibenka, Rabotnički - Mornar.
3.	skupina (Arandjelovac) - 2. KOLO: MZT Skopje - Prvi Partizan 83:74 (47:26), Partizan - Smelt Olimpija 114:99 (49:34); LESTVICA: Partizan 4, Smelt Olimpija in MZT 2, Prvi Partizan 0.
4.	skupina (Novi Sad) - 1. KOLO: Zadar - Sloboda DITA 126:85 (59:36), Jugoplastika - Vojvodina 78:69 (48:37); DANES: Jugoplastika - Sloboda DITA, Vojvodina - Zadar; JUTRI: Jugoplastika - Zadar, Sloboda DITA - Vojvodina.
Včeraj predstavitev na sedežu ACI v Trstu
Prvi »slalomski rally« odprte meje
Šah: po 13. partiji
Kasparov še v vodstvu
SEVILLA — Trinajsta partija srečanja za naslov svetovnega šahovskega prvaka se je končala z delitvijo točke in tako je Kasparov ubranil prednost: sedaj vodi s 7:6, v zmagah 3:2. Prihodnja partija bo v ponedeljek, bele figure pa bo imel Kasparov.
Karpov je tokrat igral drugače kot v 5., 7., 9. in 11. partiji, kar pa Kasparova ni presenetilo, čeprav je za prvih 18 potez porabil uro in sedem minut, izzivalec pa le 11 minut. Zatem je prvak odigral 18... Lf6, kar je bila teoretična novost, nakar je za 20. potezo Karpov premišljeval celih 50 minut. S to potezo pa je po mnenju Ljubojeviča, ki za občinstvo komentira partijo, izgubil prednost in pobudo in se je nato moral še reševati, da je iztržil remi.
KARPOV - KASPAROV (Grunfelova indijka); 1. d4 Sf6; 2. c4 g6; 3. Sc3 d5; 4. Sf3 Lg7; 5. cd5 Sd5:; 6. e4 Sc3:; 7. bc3 c5; 8. Tbl 0-0; 9. Le2 cd4; 10. cd4 Da5 + ; 11. Dd2 Dd2:-+-; 12. Ld2: e6; 13. 0-0 b6; 14. Tfdl Lb7; 15. d5 ed5; 16. ed5 Sd7; 17. Lb4 Tfc8; 18. Le7 Lf6; 19. d6 Kg7; 20. Tel Tc5; 21. Lb5 Lc6; 22. Lc6: Tc6:; 23. Tbdl Lc3; 24. Te3 f6; 25. g4 g5; 26. h4 h6; 27. hg5 hg5; 28. Sd4 Ld4:; 29. Td4: Th8; 30. Tel Tc2; 31. a4 a5; 32. f4 Kg6; 33. fg5 Kg5:; 34. Tfl Kg6; 35. Tf2 Thc8; 36. Tdf4 Tf2:, remi na predlog črnega.
Košarka: na turneji po ZDA
Slab začetek Italije
DUKE UNIVERSITV - ITALIJA 98:79
(44:43)
ITALIJA: Gentile 7, Magnifico 11, DellAgnello 11, Bosa, Brunamonti 4, Vescovi, Riva 24, Morandotti 5, Costa 6, Carera 1, Della Valle, Bargna 8, Rus-coni 2.
DURHAM (ZDA) — V italijanskem taboru je po prvi tekmi ameriške turneje vladalo precejšnje razočaranje. V prvem polčasu srečanja v Durhamu so se »azzurri« sicer še kar dobro držali, v drugem pa je prišlo do nenadnega preobrata: Gambovo moštvo je nenadoma popustilo na vsej črti, tako da je bil visok poraz neizbežen.
Včeraj so na sedežu ACI v Trstu predstavili prvi avtomobilski »slalom« odprte meje, ki bo v nedeljo, 22. t. m., in ki bo potekal na obmejnem področju iz Doline do Socerba. Ob prisotnosti predsednika Skupščine občine Koper Janka Kosmine in dolinskega župana Edvina Švaba je hvalevredno pobudo orisal predsednik tržaškega ACI dr. Moncini, tehnično pa predstavil glavni organizator dr. Biasutti. Moncini je predvsem poudaril pomen takega mednarodnega tekmovanja, ki poteka na obeh straneh mejne črte in je torej konkretna pobuda za zbliževanje tu živečih narodov.
Po besedah Biasuttija bo to avtomobilsko tekmovanje nekakšen rally navkreber, na ovinkasti cesti iz Doline do Socerba pa bodo postavili še 18 ovir, tako da bo to pravo slalomsko spretnostno avtomobilsko tekmovanje.
Ob tej priložnosti bodo na več mestih cesto popravili, tekmovali pa bodo v treh kategorijah: za »normalna« in »prirejena« vozila ter za »prototipe«.
Tekmovanje bo pod pokroviteljstvom dolinske občine, zbirališče pa bo med 10.00 in 11.30 pred županstvom, start prvega avtomobila bo ob
12. uri. Piloti bodo opravili dve vožnji na 3,3 km dolgi progi, nagrajevanje pa bo ob 16. uri v Kulturnem domu pri Boljuncu.
Na sliki (od leve): predsednik tržaškega ACI dr. Moncini, dolinski župan Švab in predsednik Skupščine občine Koper Kostnina.
Nogomet: pred jutrišnjimi tekmami v amaterskih prvenstvih
Naše ekipe optimistično razpoložene
1.	AMATERSKA LIGA
S. Giovanni - Primorje
Primorje je v treh dosedanjih nastopih v gosteh vedno zgubilo, za kar v proseškem taboru precej krivijo sodnike,češ da ščitijo furlanske enajsterice, ko nastopajo doma. Jutri pa Primorje igra v Trstu in torej izgovor ne bi smel držati. Gotovo je, da ne bodo imeli Prosečani lahke naloge. S. Giovanni je na domačem igrišču zelo uspešen (štiri tekme - sedem točk) in prav s to serijo so se Tržačani povzpeli na prvo mesto začasne lestvice, sicer v družbi Lignana, Ponziane in Seveg-liana. Zato bi točka za Primorje predstavljala lep uspeh, vendar bo moralo igrati prodorneje v napadu, saj je v osteh dalo en sam gol in še tega iz 1-metrovke.
2.	AMATERSKA LIGA
Muggesana - Vesna
To bo osrednja tekma kola, saj le dve točki ločita vodilno Vesno od Muggesane. Miljska enajsterica, ki je lani izpadla iz 1. AL, igra le zato, ker se je združila s S. Anno. Ta sicer čudna združitev, ki je v poletnem obdobju vzbudila precej polemik, je morda pripomogla k slabemu startu Miljčanov (v prvih dveh tekmah so zbrali le točko). Nato pa je Muggesana začela s polno paro. Za seboj ima sedaj serijo sestih pozitivnih nastopov, kar priča, da naloga Vesne ne bo lahka, čeprav je trenutno v sijajni formi (6 nastopov, 11 točk). Škoda, da bodo morali »plavi« na igrišče brez kapetana F. Can-dottija, ki je bil v nedeljo izključen in bo moral »počivati« kar tri nedelje. Zarja - Glarizzole
S serijo osmih pozitivnih nastopov je Zarja pripravila veliko presenečenje tega prvenstva. Prav zato vlada v ba-
zovskem taboru poleg dobrega razpoloženja tudi upravičen optimizem pred tem nastopom. Ekipa Giarizzole ni, po dobrem začetku, v zadnjih tekmah blestela v napadu. Tržačani so namreč v osmih tekmah dali le štiri gole, od katerih je eden padel iz 11-metrovke, drugi pa je bil avtogol. Če bodo tokrat branilci Zarje pozorni, bi se pozitivna serija Bazovcev morala nadaljevati.
Buttrio - Kras
Težko, čeprav ne brezupno gostovanje čaka Kras, ki v zadnjih nastopih ni navdušil. Krašovci so po solidnem začetku (v štirih tekmah so iztržili pet točk), v zadnjih štirih nastopih osvojili le točko in zato zdrknili na lestvici. Zgleda pa, da se je tudi pri Buttriu nekaj zataknilo. Furlanska enajsterica, ki je novinec v ligi, je odlično startala (šest srečanj, 10 točk). V zadnjih dveh tekmah pa je Buttrio doživel dva poraza, kar gotovo ne koristi Krasu, saj bodo domačini tokrat igrali zelo zagrizeno, ker nočejo zgubiti stika z vode-
čimi ekipami. Branilci Krasa bodo morali predvsem pazljivo nadzorovati spretnega napadalca Cancellija, ki je dal osem od desetih zadetkov, ki jih je dosegel Buttrio.
3. AMATERSKA LIGA
S. Andrea - Gaja
Čeprav igrajo v gosteh, bi gajevci ne smeli imeti mnogo problemov in bi morali osvojiti vsaj točko. S. Andrea je letos poleg treh remijev iztržil eno samo zmago, in to v prvem kolu proti Mladosti. Tržačani, ki so nekoliko boljši kot lani, le ne bi smeli delati preglavic gajevcem, seveda če bodo »zeleno-rumeni« igrali v običajnem slogu, brez podcenjevanja nasprotnika.
Breg - Fincantieri
Zgleda, da imajo Brežani, vsaj na papirju, težjo nalogo, predvsem zato, ker v Dolini ne igrajo tako zanesljivo in sproščeno kot v gosteh. Nasprotnik
točk in zato se v Dolini obeta napet dvoboj: kdor bo zmagal, se bo namreč lahko približal vrhu lestvice.
Primorec - Exner
Po nerodnem spodrsljaju z LArchit-ravejem, Trebenci proti novincu lige ne bi smeli imeti problemov. Osvojiti bi morali celotni izkupiček in tako ostati v krogu ekip, ki se potegujejo za napredovanje. (B. RUPEL)
San Lorenzo - Juventina
Juventina bo morala proti San Lorenzu potrditk da je prebrodila krizo iz prvih kol. Štandrežce, ki so prav v nedeljo igrali precej dobro in pokazali zadovoljivo uigranost, pa čaka tokrat dokaj zahtevna naloga. San Lorenzo je trenutno na sredini lestvice, čeprav velja podčrtati, da je prav v zadnjih srečanjih pokazal pomemben napredek.
Sovodnie - Sagrado
Sovodenjci bodo morali jurišati na zmago. Le tako se bodo izkopali iz zadnjih položajev in se približali sredini lestvice. Naloga sicer ni enostavna, a tudi ne nemogoča. Zagrajci so namreč doslej igrali s spremenljivo srečo (2 zmagi, 2 remija in 2 poraza) in na marsikaterem srečanju pokazali, da niso nepremagljivi. Glede Sovodenj gre poudariti, da bo tokrat verjetno nastopila v skoraj popolni postavi, kar se bo gotovo odražalo tudi v igri.
Mladost - Chiarbola
Srečanje v Doberdobu bo lepa priložnost za Mladost, da se z zmago približa vrhu lestvice. Kraševci bodo namreč igrali proti Chiarboli.ki je trenutno na predzadnjem mestu lestvice in bi ne smela delati Frandoliču in tovarišem prevelikih težav. Sicer bo treba tudi to srečanje odigrati odločno in to že od prve minute, da se izognejo novemu razočaranju.
SK DEVIN - ŠD SOKOL
priredita
danes, jutri in 16. novembra v dvorani Igo Gruden - Nabrežina št. 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka)
SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME
Stojan in Any s trgovino 3 A ŠPORT (TRŽIČ - Corso del Popolo 45) Vam bosta na razpolago z novostmi '88.
URNIK SEJMA: danes, 14. 11., in v ponedeljek, 16. 11.: 15.00-21.00 jutri. 15. 11.: 10.00-21.00
domači šport
DANES
SOBOTA, 14. NOVEMBRA 1987
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30 v Coneglianu, Ul. Stadio: Volley Conegliano - Farco Meblo
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Štandrežu: Val - ASFJR Čedad
MOŠKA C-2 LIGA
18.00 v Gradišču, Ul. S. Michele: Futu-ra Torriana - 01ympia; 20.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Fiume Venelo Frost
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00 v tržiški športni palači: Fincantieri - Agorest; 20.30 v Čordenonsu, Ul. Mazzini: Cordenons - Sloga Koimpex
MOŠKA D LIGA
18.00 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor IMSA - Prata; 19.00 v Sovod-njah: Soča Sobema - Pallavolo TS; 20.00 v Martignaccu, Ul. S. Biagio: Libertas Martignacco - Šloga
ŽENSKA D LIGA
18.00 v Dolini: Breg Agrar - Tarcento; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Mossa
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v Trstu, Ul. Zugnano: Santos -Polet
DRŽAVNI KADETI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Hala S. Marco; 18.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: Fantoni - Jadran Farco
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Servolana; 16.00 v Dolini: Breg Adriat-herm - Santos; 18.00 v Repnu: Polet - Fer-roviario
DEČKI
18.00	v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Kontovel Kronos
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Miljah: Fortitudo - Breg; 15.30 na Opčinah: CGS - Vesna
NAJMLAJŠI
15.30	v Palmanovi: Palmanova - Juventina Ass. Carnica
ZAČETNIKI
15.30	v Sovodnjah: Juventina Edilcasa
-	Azzurra
CICIBANI
14.30	v Doberdobu: Mladost - S. Michele; 14.45 v Bazovici: Zarja - Primorje
MLAJŠI CICIBANI
15.00	v Bazovici: Zarja - Fortitudo
JUTRI
NEDELJA, 15. NOVEMBRA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran -Imola
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Miane
PROMOCIJSKA LIGA
10.30	v Trstu, Ul. Veronese: Ferroviario
-	Breg Adriatherm; 11.00 v Štandrežu: Fortitudo - Dom
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Kontovel Kronos
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Giovanni - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Miljah: Muggesana - Vesna; 14.30 v Bazovici: Zarja - Giarizzole; 14.30 v Buttriu: Buttrio - Kras
.	3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Trebčah: Primorec - Exner; 14.30 na Opčinah, Otroško naselje: S. Andrea - Gaja; 14.30 v Dolini: Breg - Fincantieri; 14.30 v Doberdobu: Mladost -Chiarbola; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Sagrado; 14.30 v Šlovrencu: San Lorenzo - Juventina
NARAŠČA TNIKI
10.30	v Križu: Vesna - Fortitudo; 10.30 na Proseku: Primorje - Montebello; 11.30 v Dolini: Breg - CGS
NAJMLAJŠI
9.00 na Proseku: Primorje - Olimpia; 10.15 v Dolini: Breg - CGS
ZAČETNIKI
9.00 v Dolini; Breg - CGS; 9.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Espena - Primorje; 12.15 v Bazovici: Zarja - Campanelle
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
10.30	na Opčinah: Sloga Koimpex • Bor Friulexport
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI	^
9.30	Ul. Zandonai: Rozzol - Sloga; 11.00 Ul. Montecengio: CUS Trst - Bor.
Košarka: v 8. kolu B-2 lige jutri doma proti Imoli
Jadranovcem bi zalegla izdatna zmaga
Če smo že večkrat označili Jadrano-vo moštvo za nepredvidljivo, potem mu je ta vzdevek najbolj pisan na kožo v dosedanjem poteku prvenstva B-2 lige. Sodeč po splošnih značilnostih letošnje lige, so jadranovci prav gotovo med tremi, štirimi boljšimi postavami in nemara bi bili res najboljši, če bi tudi ustaljenost postala del njihove zakladnice vrlin.
Po navdušujoči zmagi v Ferrari so Brumnovi fantje spet vzpostavili stik z vrhom, saj tja tudi sodijo. Odslej je treba le nadaljevati po tej poti, pridobiti nazaj status nepremagljivega na lastnem igrišču in meriti na občasna Presenečenja v okviru zahtevnejših gostovanj.
Del nedeljskega popoldneva bodo Jadranovi košarkarji porabili za športno borbo proti ekipi Virtus Imola, ki je doslej nastopala, kot se temu pravi, s spremenljivo srečo. V sedmih tek-jnah so Imolčani zbrali štiri točke, kar je skromen dosežek v primerjavi s tem, kar so pred prvenstvom upali. Pred startom lige so v Imoli neprikrito merili na uvrstitev »v zgornjo polovico« lestvice, po neugodnem začetku Pa so se tudi sami odločili, da bodo
Jadran je na zadnji domači tekmi nerodno izgubil proti Ravenni
vse sile usmerili v boj za goli obstanek.
Tudi pri jutrišnjem nasprotniku naše izbrane košarkarske vrste gre za-
beležiti nekaj novosti. Vodstvo ekipe so v Imoli poverili bivšemu prvoligaškemu trenerju Lucci Dal Monteju, ki je predlanskim deloval v Riminiju.
Lansko postavo pa so okrepili krilna igralca Greco (San Dona) in Capelletti (Gira Bologna) ter center D'Alba (Asti). Naj še navedemo, da je Virtus Imola odstopil drugim klubom tri košarkarje: Santuccija, Biattesija in Martinija. Slednji je oblekel dres tržaškega Stefanela, v katerem zaenkrat izstopa samo zaradi svoje telesne višine.
Iz povedanega izhaja, da je Jadran v jutrišnjem srečanju nesporni favorit in da sta novi točki že tu. Vemo pa, da znajo »plavi« postreči, tudi z medlimi predstavami in to prav takrat, ko bi človek tega ne pričakoval. Verjetno tolmačimo želje vsega občinstva, če zapišemo, da bi si enkrat za spremembo zaželeli prikaz premoči in suverenosti nad nasprotnikom, čeprav se strinjamo tudi s tistimi, ki jim bolj prija negotovost do zadnjega trenutka. Jadran bo proti Imoli nastopil z isto postavo kot v prejšnji tekmi. Štefan Persi bo še precej časa prisiljen na mirovanje, saj je poškodba njegovega gležnja hujša od pričakovanega.
Srečanje med Jadranom in ekipo Virtus Imola bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
Namizni tenis: v Terniju
Krasovo zastopstvo na državnem mladinskem turnirju
Farco Meblo v ženski odbojkarski B ligi
Oddolžiti se z zmago
Združena ekipa Farco Meblo je bržkone računala, da bo triptih težkih nastopov (v Coneglia-nu, doma z Moglianom, v Veroni) začela s polno bero točk, a nepričakovan poraz v domačem krstnem nastopu z novincem Randijem je zadevo nekoliko zapletel in ekipo postavil pred nelahko nalogo, da čimprej nadoknadi ta spodrsljaj s kakšno prestižno zmago v gosteh. Priložnosti v tem smislu res ne bo manjkalo, saj so vsa štiri naslednja gostovanja, vključno z današnjim v Coneglia-nu, zelo zahtevna. Meblo bo namreč čez dva tedna v Veroni igral proti favoritu prvenstva številka ena Capellariju, nato še v Trentu in v Nerve-si.
Vrsta okoliščin sili v ugotovitev, da našim dekletom v Coneglianu nikakor ne bo lahko. V zadnjih letih je bilo namreč to igrišče za Farco Meblo kot začarano. Gostiteljice so po dveh kolih še brez točk, čeprav so štartale z velikimi ambicijami, dasiravno z dveletnim programom. Toda njihov zdajšnji položaj ne sme varati, saj je Conegliano zgubil doma z Verono, v gosteh pa z bivšim prvoligašem CUS iz Padove.
Povsem normalno je torej, da morajo igralke iz Veneta drevi nujno zmagati (še bolj kot Farco Meblo!), če nočejo povsem zgubiti stika z vrhom.
Skratka, čeprav smo šele na^začetku prvenstva, se že obeta težek boj živcev.
Conegliano se letos ni okrepil z novimi igralkami, najel pa je znanega trenerja Glauca Sella-na, protagonista (dvakrat) vzpona pordenonskega Infinasa v prvo ligo. Odlična obramba in hitra igra ob mreži sta bili lanski odliki šesterke, tako bo menda tudi letos.
Farco Meblo je ta teden treniral v popolni zasedbi, obeta pa se kakšna taktična novost, da bi izboljšali učinek bloka. Upati je, da so naše igralke prebolele sobotni poraz, saj bo treba tokrat res dati vse od sebe. Sicer pa, slabše kot proti Randiju res ni mogoče igrati...
Osrednja tekma današnjega kola bo vsekakor v Moglianu, kjer bo gostoval veronski Capellari, ki ga upravičeno imajo za glavnega kandidata za napredovanje, saj se je okrepil z dvema prvoliga-šicama.
DANAŠNJI SPORED
Pallavolo Mogliano - Capellari Verona; Volta Adamoli Mantova - Vini Gaierhof Trento; Torri-one Ravenna - Cornuda Fiesso Umbertiano; Sol-vay Ferrara - Pallavolo Nervesa; Randi Sangior-gina - CUS Padova; Volley Conegliano - Farco Meblo Trst.
V moški odbojkarski C-l ligi
Valovci pred prvim derbijem za obstanek
Po dveh srečanjih, v katerih so odbojkarji Vala zaradi moči nasprotnikov bolj kot rezultat zasledovali izboljšanje igralnega učinka, jih čaka drevi v Štandre-žu prvi od pomembnih nastopov v boju za obstanek v C-l ligi.
V deželnem derbiju bodo namreč gostili čedajski ASFJR, ki je po uvodnem porazu doma z močno Elet-tronico iz Motte di Livenza (1:3) suvereno zmagal na gostovanju v Trstu pri Ferro Alluminio (3:0), ki pa je zdaj le bleda senca lanske solidne ekipe.
Na dlani je, da računajo drevi valovci na prvi prvenstveni par točk, ki je nujno izhodišče za mirnejše nadaljevanje prvenstva, saj spremenjeni tekmovalni sistem (beri uvedba B-2 lige) terja od vseh vsako soboto stalno budnost. Zato bo vse manj lanskih daril, ko so nekatera manj motivirana moštva prepuščala točke slabšim.
Tekme z neposrednimi tekmeci so torej še toliko bolj pomembne. Ni treba posebej poudariti, da bo pomoč navijačev zato še toliko bolj dobrodošla.
DANAŠNJI SPORED
Rangers Latte Carnia - CUS Trst; Val - ASFJR Čedad; Prix Italia Mogliano - Elettronica Motta di Livenza; Cessalto - Ferro Alluminio; Inter 1904 - Technik Conegliano; Flebus Povoletto - Volley Bali Maniago.
Trener namiznega tenisa Matjaž Šercer bo spremljal svoje varovance na tretji mladinski državni turnir, ki bo danes in jutri v Terniju.
Barve Krasa Globtrade bodo zastopali naslednji tekmovalci: niiadinke Katja Čok, Alenka Obad, Martina in Tanja Ravbar, mladinec Igor Milič ter starejša pionirka Biserka Simgneta. Vsakdo bo nastopil v svoji kategoriji, zatem pa tudi v igri dvojic. Zenski dvojici bosta sestavljeni takole: A. Obad - K. Raubar, K. Čok - M. Ravbar; par I. Milič - A. Obad pa nas bo zastopal v tekmi mešanih dvojic.
Prvih osem igralcev s treh turnirjev se direktno uvrsti na državno prvenstvo. Naša mladinska ekipa ima za sabo turnir manj, in sicer tistega v Messini, saj je federacija sklenila, da tudi ta turnir vključi v končno lestvico vseh petih turnirjev, Kras pa je moral ostati doma zaradi stavke železničarjev. Če bo žreb v Terniju ugoden, ima Obadova možnost, da se uvrsti med 8 najboljših. Za vse ostale igralke pa bo dobro, če se bodo prebile do 2. kola.
Še obvestilo za ljubitelje namiznega tenisa. Prva ženska ekipa Krasa S. Milič, D. Sedmak, T. Ukmar in N. Škrk bo danes igrala prijateljsko srečanje z ekipo Maraton iz Zagreba. Srečanje bo v Zgoniku s pričetkom ob 15. uri. (J. J.)
Na sliki: Sedmakova in trener Šercer
V Ljubljani prireditev v ritmični gimnastiki
Gimnastična zveza Slovenije prireja danes in jutri mednarodno tekmovanje v športni ritmični gimnastiki za 2. Pokal mesta Ljubljana. Dvodnevno tekmovanje bo v dvorani Slovana (s pričetkom ob 9. uri) na Kodeljevem.
Na pomembni prireditvi bodo nastopile nekatere svetovno znane atletinje iz raznih držav Evrope, kar bo seveda pritegnilo Zanimanje številnih gledalcev in gotovo tudi nekatere privržence te športne panoge iz zamejstva.
Danes v Borovem športnem centru
Šah za najmlajše z manjšo novostjo
Danes ob 15. uri se bo v Borovem športnem centru začel šahovski turnir v okviru letošnje osnovnošolske olimpiade. Predvidena so tri kola. Drugo bo na sporedu 21. t. m., tretje pa 5. decembra.
Letos je predvidena manjša novost. Odigrali bodo namreč le tri kola brez finalne skupine kot v prejšnjih letih. Le v kolikor bi se znašla na prvih treh mestih dva ali več igralcev z enakim številom točk, bodo odigrali še dodatne partije za posamične uvrstitve na najboljša mesta.
Organizatorji prosijo nastopajoče, naj prinesejo s seboj šahovnice.
-boj-
Memorial Zlatka Jelinčiča
Danes zaključek
Danes se v Prosvetnem domu na Opčinah z odigranjem preloženih partij in zaostalih kol zaključi šahovski Memorial Zlatka Jelinčiča, veljaven za 5. zamejsko šahovsko prvenstvo ZSŠDI. Partije se bodo začele ob 15.30, slavnostno nagrajevanje pa bo ob 19. uri.
V deželnih odbojkarskih ligah
Položaj še ni jasen
V	deželnih odbojkarskih ligah se po dveh kolih položaj kajpak še ni povsem izkristaliziral. Poleg moštev, ki so že pred pričetkom bojev sodila med favorite za napredovanje, so namreč doslej ugodno presenetile še nekatere druge šesterke, med katerimi sta tudi Agorest (ženska C-2 liga) in Sloga (moška D liga). Ti ekipi sta poleg Sokola Indulesa (ženska D liga), ki pa že od vsega začetka ni skrival ambicij po visoki končni uvrstitvi, še edini nepremagani slovenski postavi.
V	moški C-2 ligi se bosta Bor Cunja Avtoprevoz in 01ympia hkrati pomerila z moštvoma, ki sta edini še brez točk. Borovci bodo v sicer okrnjeni postavi gostili Fiume Veneto, 01ympia pa bo nastopila v Gradišču pri Futuri, ki je bila lani povsem solidno moštvo, doslej pa resmi zadovoljilo.
V	ženski C-2 ligi bo še posebej zanimivo. Združena ekipa Agoresta bi lahko tudi po gostovanju v Tržiču ohranila nepremaganost, a od dosedanjih srečanj je današnje najtežje. Res je sicer, da si je Fincantieri lani šele po dodatnih kvalifikacijah priboril obstanek med tretjeligaši, kot je tudi res, da gre za zelo mlado moštvo, a je doslej reš ugodno presenetilo. Slogašice bodo gostovale pri novincu Cordenonsu, predstavniku novejše furlanske odbojkarske šole. Cordenons v dosedanjih dveh kolih še ni osvojil niza, a se je pomeril z dvema od favoritov. Upati je, da slogašice bodo tokrat igrale boljše kot na prvem letošnjem gostovanju pri PAV Natisonia.
V	moški D ligi bodo nepremagani slogaši prvič, odkar nastopajo na tej ravni, merili moči s furlansko šesterko. Na gostovanju v Martignaccu jim verjetno ne bo lahko, čeprav so gostitelji še brez točk, a so imeli doslej dokaj neugoden spored. Pravi derbi v boju za obstanek pa čaka Sočo Sobema, ki bo v Sovodnjah gostila mlado moštvo Pallavolo (druga postava tretjeligaša Ferroallu-minia). Najtežja je vsekakor naloga Našega prapora IMSA, ki bo gostil še nepremagano Prato.
Igralke Sokola Indules v ženski D ligi bodo imele ta teden odmor, zato pa čaka Kontovelke in Brežanke že drugi popravni izpit, potem ko jim je prvi spodletel. Upati je, da bo tokrat odigral pomembno vlogo tudi faktor domačega igrišča. Kontovelke imajo proti novincu- Mossi (prejšnji teden je ta premagal prav Brežanke) nekoliko lažje delo, nasprotnik Brega Agrar Tarcento pa je bolj rutinirano, zato pa toliko bolj nevarno moštvo.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
Pršut «SAN DANIELE«	sušen	nad	12	mesecev
Pršut «PARMA»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut «SAURIS»	sušen	nad	12	mesecev
Pršut «NAZIONALE» Parma	sušen	nad	9	mesecev
Pršut «MEC» Pršut v kosih	sušen	nad	7	mesecev
pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam
Moško prvenstvo under 18
Prvi točki Bora
ROZZOL - BOR	1:3
(4:15, 11:15, 15:12, 13:15)	.
BOR: Marega, Jercog, Starc, Blasi, Kocman, Lippohs, Si-viz, Strajn, Hmeljak, Biber.
Po res izvrstni igri v prvem nizu in zmagi v drugem so borovci začeli nasprotnika nekoliko podcenjevati, kar jih je drago stalo. Še posebej slab je bil sprejem, dosti je bilo tudi zgrešenih servisov.	.
V četrtem nizu so naši le nadoknadili zaostanek 8:3 in, sicer ne brez težav, osvojili prvi prvenstveni par točk. Od Posameznikov velja omeniti soliden nastop novinca Lippo-bsa, ki se lahko z delom razvije v dobrega odbojkarja.
(M. Marega)

II
Hill
ŠD MLADINA - KRIŽ
v sodelovanju s trgovino Hill Šport priredi v Domu A. Sirk v Križu tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME jutri, 15. novembra, od 10. do 21. ure in v ponedeljek, 16. novembra, od 14. do 21. ure.
ŠZ BOR
sporoča, da sprejema v uradnih urah (od 17.00 do 20.00 ure; tel. 51377) poskusna vpisovanja za borilne športe (karate, judo).
TPK SIRENA
priredi jutri, 15. t. m., ob 10. uri na društvenem sedežu TRENING ZA RAZREDE OPTIMIST, EUROPA IN LASER.
FARCO MEBLO
obvešča, da je odhod avtobusa v Conegliano ob priliki prvenstvene tekme B lige proti ekipi Volley Conegliano danes ob 16. uri s Trga Oberdan in ob 16.30 iz Sesljana.
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250,- din, .naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
14. novembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta*De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Večina upornikov še vedno vztraja
Del upornikov izpustil talce in se je predal
Zaskrbljujoče ugotovitve Združenih narodov
Jedrska bomba dostopna tudi tihotapcem orožja
NEW YORK — Na sedežu OZN v New Yorku so pred. nekaj dnevi obravnavali vprašanje razširjenosti jedrskega orožja. S tem v zvezi so podali vznemirljivo novico, da si lahko vsak človek, če se mu le zahoče, priskrbi poleg navadnega orožja tudi najsodobnejše jedrsko orožje. Te skoraj neverjetne podatke je v svojem poročilu prebral predstavnik ameriškega Pentagona, ki je med drugim povedal, da je na svetovnem tržišču že na razpolago tudi lahko prenosljivo jedrsko orožje.
'Človek pozna že od konca druge svetovne vojne razdiralno moč atoma. Američanom je namreč zadnja leta vojne uspelo pri izdelavi jedrske bombe prehiteti znanstvenike tretjega raj-ha. Po končani vojni so miroljubni ljudje skušali, in to do neke mere tudi uspešno, izkoristiti ta izredno bogati, a istočasno nevarni energetski vir. Šte-
vilne države so uresničile lastne jedrske programe, jedrske elektrarne so začele rasti kot gobe po dežju.
Miroljubna uporaba jedrske energije pa je posredno vezana tudi na proizvodnjo jedrskih bomb. Pri razpadanju uranovih palic v jedrskih reaktorjih nastaja kot stranski odpadni proizvod plutonij. Prav ta element pa uporabljamo kot razstrelivo pri jedrskih bombah.
Ker je iz dneva v dan vedno več jedrskih reaktorjev, narašča tudi količina odpadnega plutonija in s tem tudi nevarnost, da se ga polastijo neprave osebe. Prav zaradi tega vlada v OZN velika zaskrbljenost. Spretni terorist ima iz dneva v dan vedno več priložnosti, da bi lahko ukradel tovor plutonija in si s tem naredil tudi prenosno jedrsko orožje. Svetovna mreža tihotapcev z orožjem bi lahko torej ponudila tudi jedrsko orožje.
Aids: v ZDA so ozdraveli trije bolniki
BALTIMORE — Ali so aidsu ure štete? Včeraj so številne ameriške privatne televizijske postaje poročale o razveseljivem dogodku. Trije bolniki, ki so bili serološko pozitivni in na katerih je bilo že opaziti prve simptome bolezni, so popolnoma ozdraveli.
To izredno novico so pozno v noč potrdili tudi člani zdravniške skupine iz Baltimora, ki so že dalj časa zdravili srečno trojico. Kot je povedal na tiskovni konferenci vodja raziskovalne skupine dr. Farzadegan, so to prve tri osebe, ki so preživele usodno okužbo. Med drugim je povedal, da so s številnimi analizami odkrili, da ustvari sam bolnikov organizem v določenih primerih protitelesca, ki popolnoma onesposobijo aids. Dr. Farzadegan ni posredoval podrobnosti, dejal pa je, da so te izredne važnosti.
PARIZ — Uporniki v francoski ječi Saint-Maur de Chateauroux v srednji Franciji so včeraj dopoldne izpustili še zadnje talce, 190 zapornikov pa se je predalo varnostnim organom. Med talci sta bila tudi direktor kaznilnice in poveljnik paznikov; pogajanja osebno vodi francoski pravosodni minister Robert Pandraud.
Napadi gverilcev na tovornjake s pomočjo otežkoča življenje ljudstva v Eritreji
Upira pa se še vedno 210 zapornikov, ki so zabarikadirani v osrednjem delu zgradbe, v noči med četrtkom in petkom pa so sežgali velik del pohištva in povsem uničili več prostorov. Ni pa še znano, če se je tudi Georges Ibrahim Abdallah, voditelj libanonske teroristične skupine FARL, predal oblastem ali pa je ostal z uporniki.
Do upora je prišlo zaradi slabih življenjskih pogojev v jetnišnici, ki so jo v Franciji imeli za vzor varnosti in udobja, izkazalo pa se je, da to nikakor ne drži.
Na sliki (telefoto AP): gasilca odnašata ranjenega zapornika izpred jetnišnice Saint-Maur de Chateauro-ux.
ADIS ABEBA — Iz Adis Abebe poročajo, da so gverilci Eritrejske ljudske osvobodilne fronte (EPLF) drugič v treh tednih napadli kolono vozil, ki so peljala pomoč v hrani in zdravilih v iz dneva v dan bolj ogrožene kraje v provinci Eritreja na severu Etiopije. Pripadniki Eritrejskega odporniškega gibanja so najprej v torek napadli vojaško kolono z desetimi tovornjaki, v sredo pa kolono civilnih vozil s 15 tovornjaki in cisternami
Poveljstvo Eritrejske ljudske osvobodilne fronte namreč trdi, da vlada v Adis Abebi uporablja kolone s civilnimi vozili kot pretvezo in zaščito, da skupaj s hrano in zdravili prevaža na sever vojake in orožje, kar je etiopska vlada v zadnjih dneh že nekajkrat zanikala. Po drugi strani so funkcionarji mednarodne organizacije za pomoč in rehabilitacijo v etiopskem glavnem mestu po drugem napadu gverilcev na kolono vozil severno od eritrejskega mesta Asma-ra dejali, da so kolono 15 vozil sestavljali samo civil-
ni tovornjaki, ki so v Eritrejo vozili hrano in zdravila. Kolikor je znano, so pripadniki odporniškega gibanja zažgali in uničili vse tovornjake in cisterne, poveljstvo odporniškega gibanja pa poleg tega trdi, da so v torkovem napadu na vojaško kolono vozil ubili 80 vladnih vojakov.
Številne mednarodne organizacije za pomoč so po prvem napadu prejšnji mesec zagrozile, da bodo prenehale pošiljati pomoč v najbolj nevarni provinci Eritrejo in Tigre, kjer delujejo močna odporniška gibanja, če jim vlada ne bo zagotovila varnega prevoza. Organizacije za pomoč so tudi napovedale odhod iz Etiopije, če se razmere ne bodo izboljšale. Predstavniki mednarodnih agencij sedaj pomirjujoče izjavljajo, da bodo kljub gverilskim napadom nadaljevali s pošiljanjem pomoči. Tej odločitvi naj bi botrovale skrajno dramatične razmere na severu Etiopije, do katerih je prišlo zaradi suše in lakote, ki v
tej vzhodnoafriški državi ogroža najmanj pet do sedem milijonov ljudi.
Če upoštevamo, da je med katastrofalno lakoto pred tremi leti bilo ogroženih 11 milijonov ljudi (vsak četrti prebivalec Etiopije), potem se zdi, da napovedi o novi naravni ujmi katastrofalnih razsežnosti niso pretirane. V Etiopiji so imeli lani rekordno letino žitaric, ki so jih pridelali 6,8 milijona ton, predsednik Mengistu je pred kratkim malodane ponosno povedal, da je v skladiščih skoraj četrt milijona ton žita, vendar je lakota hudo prizadela obsežna področja Etiopije, predvsem severne, vzhodne in osrednje province (poleg provinc Eritreja in Tigre še province VVollo, Shoa in Hararge). Kljub rekordni letini Etiopija nujno potrebuje od 600 do 700 tisoč ton žitaric, doslej pa jih je menda že uvozila za okrog 220 tisoč ton.
AVGUST PUDGAR
Na Japonskem imajo preveč diamantov...
TOKIO — Na Japonskem so si omislili božično drevesce, okrašeno z diamanti. To je pravzaprav reklamna poteza, saj bodo na ta način zelo verjetno povečali prodajo iz prevelike zaloge uvoženih dragih kamnov. Svetlikajočo se cedro bodo razstavili pred veleblagovnico Takašimaja nedaleč od kraljeve palače. Na drevesce bodo obesili nič manj kot 303 diamante za skupnih 148 karatov v vrednosti 2.700 milijonov lir.
Množična zastrupitev s pasjim mesom
PEKING — Zanimiva vest prihaja iz Kitajske, kjer se je kar 531 oseb zastrupilo s pokvarjenim pasjim mesom. Vest, da je bilo meso pasje, nas ne sme presenetiti, sa) je na Kitajskem to zelo čislano.
Skoraj neverjetno pa je, da je pasje meso sploh šlo v prodajo. Skupina petih mesarjev je v prejšnjih dneh zaklala 55 psov. Nato so meso skuhali, mesarji pa so izkoristili ugodno priložnost ter so si privoščili izdatno pojedino.
Zahtevali pojasnila o odlikovanju Fikreta
BEOGRAD — Zvezni zbor skupščine Jugoslavije je včeraj na predlog svoje mandatno-imunitetske komisije zahteval pojasnilo zaradi informacije v javnih glasilih o dodelitvi odlikovanja bivšemu direktorju Agroko-merca Fikretu Abdiču.
Zbor želi pojasnila o tem, zakaj je z letom dni zamude Uradni list v zadnji številki objavil ukaz predsedstva SFRJ o dodelitvi odlikovanja Abdiču. Obenem je mandatsko-imunitetna komisija zbor obvestila, da je Fikretu Abdiču 6. oktobra letos dokončno potekel mandat delegata v zveznem zboru, ker so ugotovili, da so v vseh občinah BiH opravili regularni postopek njegovega odpoklica, (dd)
Zloraba letala ZIS v tihotapske namene
BEOGRAD — Ko so pred dnevi službeno letalo jugoslovanske zvezne vlade poslali na redni servis v Basel, je na krajši izlet odpotovala tudi skupinica pod-jetnežev, ki je imuniteto vladinega letala poskusila uporabiti za tihotapljenje koristnega blaga. Škandal, ki so ga odkrili cariniki, je povzročil veliko razburjenja in tudi ostro reakcijo zvezne administracije. Sporočili so namreč, da bodo zaradi zlorabe službenega letala, za katero sicer obstaja natančen pravilnik o tem, kdo in kdaj ga sme uporabljati, odločno ukrepali. Postopek so uvedli zoper direktorja vladne letalske eskadrilje, cariniki pa marljivo iščejo tudi naročnike, ki naj bi prejeli tihotapljeno blago, (dd)
JO / MESTO CVETJA
Piše in-riše: Matjaž Učakar
J\1	LT\1 JEici	rese se je. haajj-i</)eo poi^ec, žeAje , LJAJ nr po KV e) Tl/S Kos/KO !
		
		
HUl '<Z., NOZC-f) Se &OŠ, /Z POC/C/Je ■ ■ ■
faajti3>o\zol_j je
' ue <$os7>qz POJ/cjjO Mislihhie&i I PfLfiVIČKJO 2)0	/
"" -----—-AZ/jO/)	J
SILO ■ 2)F) J H! TO
Val islamskega fundamentalizma že pljuska ob jugoslovanske meje
BEOGRAD — Ali je val islamskega fundamentalizma že pljusknil čez jugoslovanske meje? Da je, bi lahko sklepali po besedah, ki so bile izrečene na koordinacijskem odbora srbske socialistične zveze za odnose z verskimi skupnostmi, na katerem so sodelovali tudi najvišji predstavniki islamske verske skupnosti v Srbiji.
Že uvodni govornik je opozoril na to, da je islamski fundamentalizem in panislamizem »oplazil« Jugoslavijo, vendar, je pristavil, se islamska verska skupnost zaenkrat samo uspešno brani nevarnih idej, ki bi jih naj prinašali iz šolanja na tujem mladi duhovniki. Nekateri od teh naj bi za vzor svojega delovanja jemali življenje v nekaterih arabskih deželah.
Kar v Srbiji še posebej razburja, je, da nekateri mladi imami delujejo tako, da neposredno albanizirajo
muslimansko prebivalstvo na Kosovu. To naj bi se dosegalo tako s kadrovanjem kot tudi s skoraj izključno rabo albanskega jezika v duhovni službi. Obstaja torej nevarnost, da kosovski problem dobi novo, versko vsebino. Srbsko prebivalstvo je pretežno pravoslavno, medfem ko so Albanci predvsem muslimani. Ob Albancih pa so muslimani še Turki, delno Romi in pa Muslimani, ki so v Jugoslaviji priznani kot poseben narod in kot taki imajo tudi »svojo« republiko Bosno in Hercegovino.
Problem islamskega fundamentalizma in panislamizma Jugoslavija ne more zanemariti. Kajti kot je že bilo slišati iz katere arabskih dežel, bi naj islamska republika v prihodnosti segala od Filipinov pa do Cazina. Od Ca-zina pa do Trsta pa tudi ni več daleč.
Zahtevajo Barešicev izgon
STOCKHOLM — Več jugoslovanskih združenj na Švedskem je v zadnjih dneh poslalo švedski vladi, ministrstvu za pravosodje in državnemu zavodu za vprašanja priseljencev proteste zaradi nedavnega nastopa Mire Barešiča na švedski TV in zaradi nekritičnega sprejemanja njegovih izjav. V protestu 377 združenj pravijo, da so Jugoslovani razburjeni, ker namenjajo švedska TV in druga sredstva obveščanja prostor in čas morilcu veleposlanika Vladimira Rolo-viča, ki stalno ponavlja, da se za svoj zločin ne kesa in da se bo še naprej »boril za svobodno Hrvaško«. Združenja zahtevajo, naj Barešiča po pogojni izpustitvi izženejo iz Švedske in opozarjajo, da je Švedska podpisnik številnih dokumentov za boj proti terorizmu, (dd)