Poštnina plačana v gotovini L m TEDNIK ZA TELESNO VZGOIO Cena Din 2 IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Izhaja vsak petek UREDNIŠTVO I N UPRAVA T A B O R - T E LOVA D N I DOM Telefon 33-85 — Čekovni račun uprave 16.416 Og'asi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6'-Rokopisi se ne vračajo Leto I 16. novembra 1945 S/. 14 Volitve so bile tudi naš obračun! Vsi mi pošteni slovenski telovadci in športniki, tudi oni, ki smo se včasih udejstvovali v naših telovadnicah in športnih igriščih zaradi nagnjenja in veselja, zaradi svoje predanosti telesni vzgoji in smo s tem imeli edini namen koristiti svojemu ljudstvu, smo še posebej živo čutili, da obračun z vsem starim, ki ga predstavlja naša štiriletna borba, obračun, ki je dobil svoj zaključek z volitvami, pomeni tudi odločilen preobrat za uspevanje naše organizacije telesne vzgoje. Zavedamo se, da šele sedaj dobiva in mora dobiti naše delo v telesni vzgoji, naši uspehi v športu morajo dobiti res svoj smisel, svojo vrednost za celotno življenje našega naroda. Čutimo, da šele sedaj ne bo treba poštenim telovadcem in športnikom skoraj sramovaje se gledati v oči našemu narodu, našemu delovnemu ljudstvu kot nekdaj, če smo bili člani telesno vzgojnih organizacij ali športnih društev in klubov in smo videli njih pomen v službi naroda. Pomen vsega prevratnega dogajanja zadnjih štirih let bomo posebno živo čutili mi, ki smo želeli v naših telovadnicah, na naših igriščih videti rasti zdrav in krepak slovenski narod, pa smo videli, da je bilo vsako tako govorjenje nekdaj le zasmehovanje našega ljudstva. Mi smo videli našo mladino, ko se je slekla v telovadnici ali na igrišču, videli smo kako šibka, kako slabo je bila razvita in celo jetična. V stari Jugoslaviji je tako za večino naše mladine ter za večino naroda mogla biti telesna vzgoja ne ogenj, ki poživlja in koristi — da se izrazimo s tov. dr. Murnikom — ampak ogenj, ki je skoraj prej uničeval in izjedal telesno silo našega ljudstva. Kdor je zadnja leta pred zlomom gledal oddelke nekdanje vojske, posebno starejše letnike, ki so bili vpoklicani ob mobilizaciji, je videl, kako izčrpano, zdelano je bilo to naše ljudstvo. Govoriti ljudstvu o pomenu telesne vzgoje v teh starih prilikah, na teh osnovah — to bi bil nesmisel in nesramnost, ki si jo je mogla privoščiti samo klika parasit-skih, tedaj vladajočih ljudi. V. R. ★ ★ ★ Dolžnost Nekateri še vedno menijo, da v novi državi zanje ni nobene dolžnosti, ali pa, da so zanje drugačne dolžnosti kakor ostalih državljanov, in da uživajo nekakšne prednostne pravice, če so sodelovali v osvobodilnem boju. Država je upoštevala in bo vedno upoštevala žrtve in zasluge, ljudstvo pa je te prekaljene ljudi izbralo za svoje predstavnike, za izvrševalce svoje volje in jim- je s tem dafo obsežne pravice, ki pa so zvezane z nič manjšo odgovornostjo. Vsakdo med nami, ki je volil te predstavnike, je soodgovoren za njihovo delo in je radi tega dolžan nadzirati poslovanje odborov in na množičnih sestankih izrekati pomisleke, konstruktivno ocenjevati, pa tudi razgaljati vsako, tudi najmanjšo nepravilnost. Volivec, ki se odreka tej pravici in svoji veliki dolžnosti ter molče sprejema vse ukrepe odborov, četudi se ne strinja z njimi, podpira samovoljnost odborov, odbori sami pa na ta način tudi nikakor ne morejo izvrševati ljudske volje in jo tolmačiti pred višjimi zastopstvi. Veliki pomen ljudske oblasti se tako izgublja, in če kjer koli potem ukrepajo odbori po svoje, so državljani zato sami odgovorni in nimajo niti najmanjše pravice omaito-yaževati delo odborov v svojem ož-mm, bodisi družinskem ati prijateljskem krogu in podtalno širiti nezadovoljstvo z narodno oblastjo. Taksno ravnanje je neodpustljivo, ker Pomeni podpiranje reakcije, ki se po- Zmaga Ljudske fronte Popolna zmaga Ljudske fronte je zagotovila demokratični federativni Jugoslaviji neoviran razvoj in povedala svetu, da so narodi Jugoslavije pripravljeni branili pridobitve narodno osvobodilnega boja Izpolnili smo svojo dolžnost. Tudi vsa nepregledna množica mladine, ki je povezana v telesno vzgojnih organizacijah, je dala svoje glasove za Ljudsko fronto, za maršala Tita in za srečno bodočnost narodov Jugoslavije. Poklonili smo se svetlemu spominu žrtev, ki so padle za našo svobodo in niso padle zaman, njihov sen je danes resnica. Ljudstvo je zmagalo nad vsemi temnimi silami, ki so hotele motiti s. krvjo povezano bratstvo narodov Jugoslavije in jih znova zvoditi za svoje namene, da bi ljudstvo trpelo in delalo za koristi protiljudske peščice. Zmaga Ljudske fronte je mogočno jamstvo, da ne bo več krivic. Stopamo v novo dobo, ki nam jo odpira zmaga pravice in ta zmaga nam narekuje, da moramo z vsemi silami podpreti svojo narodno oblast, da bodo čimprej zaceljene rane, ki jih je zadala vojna, da dogradimo svojo domovino in jo utrdimo v svetu in v zgodovini. ŽIVELA LJUDSKA FRONTA! - ŽIVELA REPUBLIKA! ŽIVEL TITO! služuje za svoje temne namene prav slednje malenkosti. Množična telesno vzgojna organizacija je zgrajena na istih temeljih, kakor so zgrajene vse organizacije Osvobodilne fronte. Predstavniki društev in' Fizkulturnega odbora Slovenije so bili izbrani, da to organizacijo utrdijo in jo izgrade, jo razširijo, potem pa bodo iz samih društev voljeni predstavniki dopolnili njeno izgradnjo do vrha, ki ga predstavlja osrednje vodstvo telesne vzgoje v Sloveniji. Izbrani predstavniki so in bodo tudi poslej odgovorni za svoje delo vsej množici pripadnikov. Oni predstavniki, ki so prevzeti delo, pa ga niso opravili, seveda ne bodo več vredni zaupanja, -kajti zgolj častnih funkcij ne poznamo v naših množičnih organizacijah. Sodelovanje med organizacijami je mogoče le tako, če odposlanci teh organizacij sodelujejo v vseh razpravah s svojimi predlogi in je njihova dolžnost tolmačiti voljo svojih pripadnikov v našem vrhovnem telesno vzgojnem forumu. Demokratični ustroj naših organizacij naravnost terja takšno sodelovanje, ta ustroj pa istočasno tudi preprečuje, da bi se mogla uveljavljati volja posameznikov, ki skušajo hoditi po nazadnjaških potih za svoje osebno uveljavljanje in se za svoje namene poslužujejo podtalne agitacije proti sklepom našega telesno vzgojnega foruma. Dolžnost teh nezadovoljnežev bi bila, da bi, če se že sklicujejo na katero izmed množičnih organizacij in na njene posebne cilje, po odposlancih te organizacije izrekli svoje predloge. Ker pa prav radi demokra- tičnega ustroja naših množičnih organizacij s svojimi osamljenimi stremljenji niso uspeli, bi biča njihova dolžnost, da bi se disciplinirano podvrgli ljudski volji in konstruktivno sodelovali za izvedbo sklepov. — Takšni dolžnosti se ne more in sc nikdar ne bo mogel izogniti noben pripadnik naše telesno vzgojne organizacije, pa najsi bi bil sicer njen najzaslužnejši pobudnik. Drugačno ravnanje mora biti in tudi bo obsojeno. Reakcija ne izbira sredstev, tudi te drobne motnje ustvarja namenoma, da bi rušila enotnost v naših organizacijah. Zato je naša dolžnost, da v kali zatremo takšne poskuse, kakor je naša dolžnost, da po svojih predstavnikih konstruktivno soustvarjamo in delo teh predstavnikov tudi nadziramo. Kdor ravna drugače se sam izobčuje. iz naših vrst! ★ ★ ★ Za enakopravnost telesne vzgoje RESOLUCIJA UČITELJEV TELESNE VZGOJE Objavljamo najpomembnejše dele iz resolucije telovadnih učiteljev, ki so jo predložili konec oktobra pristojnim federalnim oblastem. Zahteve in predloge tovarišev učiteljev za ureditev resnično koristne tečesne vzgoje na naših šolah podpiramo z vsem poudarkom. Iz, resolucije: »Telesna vzgojai mladine je načrtno delovanje, naperjeno zlasti na podpiranje pravilne rasti, utrjevanje zdravja, povečanje telesne zmogljivosti, oblikovanje značajev in negovanje čuta za tovariško skupnost. Telesna vzgoja pomeni vzgojo k splošni delavnosti in aktivnosti, k pošteni borbenosti, ki vedri sproščenosti v igrah in k resnični disciplini. Tako pojmovana telesna vzgoja doprinaša svoi delež k oblikovanju novega človeka, ki je zdrav, zmogljiv, stremeč, požrtvovalen, ponosen, veder. Telesna vzgoja ne sme in ne sme biti manj pomemben in zapostavljen predmet, kakor je bila v prejšnji Jugoslaviji, temveč mora biti enak vsem ostalim predmetom, ki se poučujejo na srednjih šolah. Tel. vzgoja ni veščina, temveč sestavni del napredno pojmovane splošne vzgoje. Da bi bila šolska mladina v zadostni meri deležna pedagoških in zdravstvenih koristi tel. vzgoje je potrebno, da je le-ta obvezna za učence in učenke vseh osnovnih, srednjih in strokovnih šol Nobena šota, ne glede na to, kateremu ministrstvu je podrejena, ne sme biti brez telesne vzgoje. Brž ko bodo razmere dopuščale, je treba določiti za pouk tel. vzgoje vsaj 3 ure tedensko; za zdaj naj veljata po dve uri na teden kot minimum, ki je obvezen za učence vseh šol in vseh razredov. Predlagamo, da je telesna vzgoja obvezna tudi za slušatelje prvih štirih semestrov vseučilišča in drugih visokih šol (akademij). Ugotavljamo, da sta po dve tedenski uri, ki sta določeni za telesno vzgojo na učiteljskih šolah, odločno premalo. Če hočemo razširiti pridobitve naprednega sveta (med te spada tudi množična telesna vzgoja) na ves narod, tedaj je učiteljskemu naraščaju neogibno potrebna zadostna izobrazba in razgledanost. Zato predlagamo, da se razširi na učiteljiščih, in sicer od 2. do 5. letnika, telesna vzgoja na tri ure tedensko. Tretja naj bo namenjena teoretičnemu izpopolnjevanju in metodiki pouka. 'Stan učiteljev telesne vzgoje je bil doslej zapostavljen, zlasti: 1. ker ni imel drugim srednješolskim učiteljem enake izobrazbe; 2. ker je dosedanji uradniški zakon uvrščal tudi tiste redke učitelje telesne vzgoje, ki imajo akademsko izobrazbo med »veščinarje«. oziroma med uradnike II. kategorije; 3. ker je naporno in enolično delo preveč izčrpalo starejše učne moči. Da bi se razmere izboljšale predlagamo, da se uvede študij telesne vzgoje kot enakovreden predmet na filozofsko fakulteto vse-učilišča v Ljubljani. Tako bi dobiti nov napreden, ugleden, zmogljiv in zadovoljen tip učitelja telesne vzgoje, ki bi obvladal jiolcg svoje stroke tudi en znanstven predmet ter bi dosegel s tem popolno akademsko kvalifikacijo. Tak učitelj se bi ukvarjal v mlajših letih pretežno s telesno vzgojo, pozneje pa, ko bi telesno opešal in ko ne bi mogel več ZAKON predsedstva SNOS-a o prenosu imo-vine telesno vzgojnih društev na Zvezo fizkulturnih društev Slovenije Pd izvršeni prostovoljni vključitvi telesno vzgojnih in športnih društev v enotno telesno vzgojno organizacijo in zaradi smotrnega delovanja te organizacije in razporeditve že določenih imovinskih sredstev, ki so bila namenjena telesni vzgoji, se odreja radi načrtnega izvajanja nalog Zveze fizkulturnih društev Slovenije tole: Člen 1. — Vse premično in nepremično imetje, ki je bilo last katerega koli društva afi organizacije za telesno vzgajanje ali ki je bilo namenjeno telesno vzgojnim namenom teh društev ali organizacij, preide v last m upravo Zveze fizkulturnih društev Slovenije. V dvomljivih primerih, ali spada kaka imovina pod določbo prvega odstavka tega etena, odloči o tem okr. izvršni narodni odbor, v čigar območju je imovina. ^Člen 2. — Pristojna narodna sodišča vknjižijo na predlog Zveze fiz-ku.turnih društev Slovenije vpis lastninske pravice nepremičnin iz prvega ‘lena v korist te Zveze. (•len 3. — Zveza fizkulturnih društev razpolaga s preneseno imovino po določenem načrtu. Pri tem mora upoštevati potrebe včlanjenih društev in organizacij in jim prvenstveno dovoliti uporabljanje imovine, ki je v kraju ali ustreza obsegu njihovega delovanja. člen 4. — Vsa delujoča telesno vzgojna društva in organizacije morajo v enem mesecu od uveljavitve te uredbe predložiti Zvezi fizkulturnih društev Slovenije seznam o imo-vini iz prvega člena, posebej za premično in nepremično imetje, in navesti vse dolgove ozir. obveznosti. Imovino društev in organizac j ki so se razšle ali niso obnovile svojega delovanja, prevzame Zveza fiz-kulturmh društev Slovenije po podatkih ki jih ima oz., ki jih bo dobila od organov narodne oblasti. Člen 5. — Uredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Ljubljana 24. oktobra 1945. Gornji zakon je bil objavljen v Uradnem listu SNOS-a in NVS št. 48 z dne 31. oktobra t. I. in j8 po-temtakem stopil ta dan v veljavo. PRISRČEN SPREJEM SOVJETSKEGA ŠPORTNEGA ZASTOPSTVA V PARIZU TANJUG poroča iz Pariza: 'Sovjetsko telesno vzgojno zastopstvo je imelo več tekmovanj z mladino in športniki Pariza in Francije sploh, poroča 1 as s. V nabito polni dvorani r la vel. so zastopniki raznih telesno vzgojnih organizacij in francoske mladine poslušali poročilo sovjetskega zastopstva o telesni vzgoji v Sovjetski zvezi. Nato je predsednik narod, telesno vzgojnega odbora prisrčno pozdravil sovjetske športnike. Po tem pozdravu so predvajali barvani tlim »telesno vzgojna parada v Moskvi avgusta 1943«. Film je napravil močan vtis na gledalce, ki so bili navdušeni nad telesno vzgojo v Sovjetski. zvezi. Sovjetski zastopniki so obiskali uredništvo lista »Humanite« in se pogovarjali z ravnateljem Marcelom Cachinom. Razgovor je prijateljsko potekal. Cachin je povabil sovjetske športnike, naj se februarja udeleže cross countryja, katerega bo priredil časopis »Humanite«. prednjačiti učencem s svojim telesnim znanjem, bi poučeval pretežno svoj znanstveni predmet. Absolventi učiteljišč so kot izobraženi pedagogi pogostoma zelo sposobni za učitelje telesne vzgoje. Zato predlagamo, da se jim dovoli študij telesne vzgoje na vseučilišču. Za učitelje telesne vzgoje, ki nimajo popolne strokovne izobrazbe, predlagamo- da se jim omogoči nadaljevalni študij. Zaradi enotnosti pouka telesne vzgoje (sistema, metode) predlagamo, da se izvod strokovni odbor, ki bodo v njem zastopniki ministrstva za prosveto, vojske, učiteljev telesne vzgoje in Zveze telesno vzgojnih društev. Vadbena pravila, ki jih bi izdelal ta odbor in bi jih odobrila pristojna federalna obliast za telesno vzgojo, bi bila obvezna za vse ustanove in organizacije, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo. Hekoj a jodovim teksue vzgoje Zavod za telesno vzgojo Učitelji telesne vzgoje predlagajo ustanovitev zavoda za telesno vzgojo Razvoj in propad narodov je bil skoraj vedno v vzročni zvezi tudi s telesno kulturo. Mogočne države so začele propadati in so propadale, brž ko je bil narod nesposoben, da bi branil svojo domovino in so si morale najemati plačane branitelje, ker je narod moralno in s tem tudi telesno propadel. Pri narodih pa, ki so izgubili svojo samostojnost in svobodo, je ves kulturni napredek nemogoč. Zato so tisti narodi, ki so imeli svobodno domovino in svoboden kulturni napredek, ter so si to hoteli ohraniti, posvečali naj večjo pažnjo prav telesnemu razvoju državljanov. Telesna vzgoja, če jo smemo tako imenovati, je prav toliko stara, kot je star človeški 'rod. Človek je moral namreč, če si je hotel .zagotoviti obstoj, vzgojiti svoje telo do take mere. da je bilo odporno v vseh. neprilikah. .Moral je biti močan m spreten, da je s sulico ali s kamnom v roki pokončal zverino. Na lovu je moral znati vztrajno teči, skakati čez razne ovire, plezati po drevesih in pečinah, plavati in s krepko roko metati kopje ali kamenje. Vedel je namreč; čim bolj bo močan, tem bolj ga bo. spoštovalo pleme in tem bolj se ga bodo bali sovražniki. Prvi kulturni narod, ki se je zavedal važnosti sistematične gojitve telesne vzgoje, so Dili stan Grki. Spoznali so. da je za razvoj človeka potrebno enakomerno razvijanje telesa in duha. Spoznali so, da je višja telesna vzgoja možna samo uri telesno zdravih ljudeh, in da so krepki državljani najboljša obramba pred sovražniki. Vzor jim je bil zdravo, krepko, močno in skladno razvito telo. Sploh je helenska gimnastika vplivala na estetski razvoj. Spomnimo se samo nesmrtnih del grških kiparjev. V svojih gimnazijah so sistematično vzgajali mladino že od 7. leta dalje. Vzgoja je bila skoraj samo telesna. Bosi in lahko oblečeni so morali gojenci poleti metati kopja itd. Od 10. leta dalje so spali brez odej na slami, od 15. leta dalje pa kar na golih tleh. Ta vzgoja je trajala do 20. leta, ko so mladeniči postali vojaki. Vzgoja je bila razdeljena na tri dele; 1. Gramatika (čitanje, pisanje, deklamacije itd.); 2. muzika (godba, plesi, petje); 3. gimnastika. Vso telesno vzgojno snov so razdelili na 7 delov: 1. Pripravljalne vaje, obsegale so razne gibe udov, hojo, tek itd.; 2. peteroboj: tek, skok, metanje kopja in diska in rokoborba. To je bilo tudi glavno tekmovanje na starih olimpijskih igrah in je bilo urejeno tako, da sta v končno tekmovanje — mi bi rekli sedaj — v finale — prišla dva tekmovalca, ki sta se borila za končni naslov zmagovalca; 3. vaje za atlete: to je bil boj z golimi pestmi, podoben današnjemu boksu, le brez rokavic; 4. vaje z orožjem: met kopja in streljanje z lokom; 5. igre na prostem z žogo in obroči; 6. plesi s spremlje-vanjem glasbe, moški so navadno nastopili z orodjem; 7. plavanje: gotovost v potapljanju in plavanju nad vodo in pod vodo. Pri vsem tem pa so bili tudi vrhunski uspehi na izredni višini. Naj omenim samo, da je atlet Phaylos vrgel disk, ki je bil težak od 2 do 6 kg po današnjem merjenju okoli 62 metrov, medtem ko je svetovni rekord sedaj 53.34 m. Toda moč in sila bogastva sta kmalu začela prevladovati. Pretirane časti in ugodnosti, ki so jih bili deležni zmagovalci, so vplivale na mlade sposobne ljudi tako, da so se posvetili izključno telesnim vajam. Smoter njihove gimnastike je bila samo zmaga in z njo v zvezi vse koristi. Kar je bilo prej sredstvo za dosego dobrega in lepega je postalo sedaj sredstvo za pridobivanje dobrot, ne glede na skladno popolnost. ki jo je imela gimnastika prej. In tako so se izrodili akrobati — prvi profesionalk Vse to pa se je še bolj stopnjevalo nad Rimljani, kjer so začeli dresirati celo živali (za Nerona je baje nek jahač jezdil na slonu po vrvi). Rimljani sistema telesne vzgoje niso poznali. V telesnih vajah niso videli onega sredstva za telesni in duševni razvoj svojega naroda, kakor so ga videli Grki. Kot imperialistični in militaristični narod so gojili samo temu primerne vaje: skoke, teke, pla- vanje, mečevanje, jahanje, streljanje z lokom in dirke z vozmi. To so bile vaje, ki so jih s pridom uporabljali na bojnih pohodih. Večinoma pa so te vaje gojili samo za to vzgojeni gladiatorji, ki so sc razkazovali pred ljudstvom, ki je bilo željno igre. Lahkomiselno življenje in gonja za užitki in nasladami je privedlo Rimljane, da so začeli duševno in telesno propadati. V tem ugodnem trenutku je nastopilo svojo zmagovito pot krščanstvo. Za kristjana je bilo zemeljsko življenje le priprava za onostranstvo, zato tudi za vse telesno življenje ni imel smisla. Tako je nastopila najtemnejša doba za telesno vzgojo v zgodovini človeštva, ki je trajala skoraj 1500 let. B. K. (Dalje) ★ NOGOMET Gotovo je nogomet med vsemi športi najbolj razširjen in priljubljen. Tekme so gledalcem nepozabni trenutki z zelenega polja. Ravno na nogometnih tekmah opažamo, kako se ljubitelji nogometa razvnamejo in kažejo svoja razpoloženja. Živo so ham ostale v spominu vse tiste nogometne tekme, ki niso nudile samo nepozabnih trenutkov, ampak so dokazale, da je lepa, tehnično dovršena igra velikega pomena v telesni vzgoji. Vendar pa se nam ob lepoti nogometnih tekem nehote vrine misel, da je bil prav nogomet največkrat vzrok različnih razprtij in upravičene jeze, ki jo je povzročala nediscipliniranost igralcev, ali pa vodstvo, ki je vse premalo pazilo na pravilen razvoj te, tako priljubljene igre. Kakor je nogomet po eni strani ugodje za igralce in za gledalce, tako nam surpva ali pa malomarna in mlačna igra jemlje veselje do tekme. Zdaj, ko opažamo zastoj v marsikaterem športu, kar je zaradi vojne povsem razumljivo, moramo uvideti, da ni" bilo prizaneseno tudi našemu nogometu. Z velikim veseljem pa opažamo, da so se znova navdušili za nogomet številni mladinci, ki bodo ob pravilnem vodstvu in vzgoji prav kmalu dosegli dobre uspehe. Nogomet je narodna igra in je med najpomembnejšimi športi povsod po svetu. Seveda tudi Slovenci nočemo biti zadnji, toda vzgojiti hočemo nogometu naraščaj, tako da re bo stremel po tekmah in zmagah, temveč da mu bo nogomet predvsem sredstvo za telesno okrepitev. Nujno je torej, da vodstvo poskrbi predvsem za disciplino med nogometaši, potem za redno udeleževanje pravilno usmerjenih vadb, posebno pred javnimi nastopi — in kar je najvažnejše, da vodstvo nadzoruje vsakega posameznika. Nogometaš se mora zavedati, da ni nogometna vaja le vaja z žogo, temveč je osnova pravilnega urjenja redna telovadba. Ko že 'govorimo o telovadbi (o gimnastiki namreč), se nehote vprašujemo, zakaj se tudi nogometaši tako odtegujejo telovadbi? Najbrž le radi napačnega pojmovanja pravilnega urjenja in pa zaradi pomanjkljive discipline. Ko ustvarjamo nove temelje 'v telesni vzgoji, je treba znova poudariti, da bomo dosegli tako v nogometu kot v vseh ostalih športnih strokah, uspehe le. z večjo resnostjo in brezpogojno disciplino. Kaj je disciplina, pa mora vedeti ne samo vsak športnik, temveč tudi vodstvo in nadalje vsa športna javnost. Brez dvoma žeto moti igralce, ki so disciplinirani, pa jih občinstvo vznemirja s svojim netovariškim vzklikanjem in vedenjem. Prav gotovo bodo prav disciplinirani igralci dokazali, kakšni so bili vzroki, da se nekdanji naš nogomet nikakor ni mogel povzpeti. Spominjamo se dobe. ko so si razni klubi pridobili prve nogometne vaditelje iz tujine. Vsi ti vaditelji, ki so bili gotovo strokovnjaki, so začeli ne z žogo in tistim nabijanjem žoge v vrata, ki je bilo skoraj edina vadba večine naših moštev, temveč s posebnimi telovadnimi vajami, s tekom, skoki; žoga pa je počivala. — Igralci niso razumeli, čemu telovadba, hoteli so igrati le dober nogomet in vaditelj naj bi jih naučil. Izostajali so od vaj in so prihajali le tedaj na igrišče, ko je bila na vrsti žoga. Na ta način ni moglo biti uspeha, nekateri marljivi igralci so napredovali, večina pa je s svojimi pomanjkljivostmi ovirala celokupno moštvo —■ in ob prvi pomembnejši tekmi se je pokazalo, da smo kljub dobro plačanemu tujemu vaditelju, ostali tam ko prej, ker ni bilo potrebne discipline in ne razumevanja za načrtno urjenje. Zdaj je vam razumljivo, da je edina pot na nogometna igrišča le skozi telovadnico jn če bomo tako pridobivali naraščaj za nogomet, se moštvom ne bo treba vračati s koši golov s terena, temveč bodo tudi takrat, ko jim ne bo dana zmaga, pokazala lep nogomet. M. Zadnjih petdeset let sc je povzpelo znanje o telesni vzgoji na stopnjo urejene vede. Pri izgradnji vede o telesni vzgoji so sodelovali nešteti strokovnjaki mednarodnega slovesa, zlasti iz vrst zdravnikov, pedagogov in praktikov. Tako je bilo povsem prirodno, da so v naprednem svetu že pred desetletji ustanavljali visoke šole za telesno vzgojo, kakor tudi stolice in institute na univerzah. Poklic učitelja telesne vzgoje je bil uvrščen med akademske poklice, ponekod je celo možno doseči doktorsko čast. Tudi pri nas je zmagalo spoznanje, da more biti pravšna in načrtna telesna vzgoja za dozorevajočo mladino izredno dragocena. To tem prej, ker se mladina sama ogreva za telovadbo, šport, planinstvo, taborništvo in za druge oblike izživljanja v telesni vzgoji. V Beogradu so takoj po osvobojeniu obnovili višjo šolo za telesno vzgojo, slično ustanovo so odprli tudi v Zagrebu. Tudi v Sloveniji zorijo priprave za ustanovitev zavoda, ki bo skrbel za izobrazbo bodočega kadra srednješolskih učiteljev telesne vzgoje. Pobuda za to je izšla hkrati z več strani: s strani profesorjev univerze, s strani priznanih strokovnjakov, kakor tudi iz vrst telovadnih učiteljev. Ljubljana ima izredno ugodne pogoje Na letošnjem počitniškem strokovno političnem tečaju, ki se ga je udeleževalo okrog 80 učiteljev telesne vzgoje, je bila sprejeta resolucija, obsegajoča izčrpne predloge glede izobraževanja novega kadra. Ugotovilo se je, da so v Federalni Sloveniji izredno ugodni oogoji za institut za telesno vzgojo ali podobno visokošolsko ustanovo. Ugodni pogoji zaradi tega, ker temelji slovenska telesna kultura na upoštevanja vredni tradiciji, da omenimo samo 801et-no delovanje telovadnih društev ter mednarodne uspehe, ki so jih dosegli naši telovadci, plavalci, smučarji in atleti. Velike važnosti pa je tudi okoliščina, da razpolaga Ljubljana s potrebnimi vadišči (stadioni, plava-lišči, telovadnice) in da so v Sloveniji vzorne možnosti tudi za druge panoge: za smučanje, planinstvo, veslanje itd. Naši učitelji in profesorji telesne vzgoje, med katerimi je lepo število diplomiranih absolventov visokih šol v Beogradu in v inozemstvu, so nadrobno razpravljali o vprašanju, ali bi naj predlagali narodni oblasti ustanovitev samostojne visoke šole (akademije) za telesno vzgojo ali pa, da bi se tovrstni študij priključil kot nov predmet filozofski fakulteti univerze. Samostojna visoka šola bi pomenila izobraževanje kadra, ki bi bil usposobljen izključno za pouk telesne vzgoje. Ta rešitev ne bi bila najboljša, kajti potrebam Federalne Težnja za velikimi uspehi zanteva od telesa velike delovne sposobnosti. Znano je, da telo brez predhodne priprave ne more kar1 nenadoma dati zaželene največje storitve. V tem primeru moramo primerjati telo z motorjem, ki je zmožen največje storitve in polnega delovanja šele' ko se ogreje. Prav tako je treba pred tekom ogreti tudi telo, in sploh pred katero koli vajo, ki terja velike napore, če jo hočemo opraviti res uspešno, in brez škode za telo. To ogretje 'telesa je utemeljeno v fizioloških dognanjih, v pogojih, ki so potrebni za veliko telesno zmogljivost. Namen ogrevanja je, da postanejo z lahkim dvigom toplote mišice, kite in vezi prožne in pripravljene za napor. Z ogrevanjem se pospeši zlasti krvni obtok, od katerega je v največji meri odvisna stop- Slovenije bi bilo že v nekaj letih zadoščeno, na drugi strani pa je računati s poklicnimi težavami, kajti, ko učitelj telesno opeša, mu je skoraj nemogoče poučevati po štiri ure na dan samo telovadbo in šport. Vsakomur je jasno, da je za večino starejših učnih moči tovrstno poklicno delo prenaporno. Zavod pri filozofski fakulteti pomeni boljšo rešitev Nasprotno pa ima rešitev v obliki zavoda pri filozofski fakulteti več prednosti. Slušatelji se ne bavijo samo s telesno vzgojo, ki velja kot A ali B predmet, temveč se morajo posvetiti tudi izbranemu znanstvenemu predmetu. Tako se usposobijo za pouk telesne vzgoje in hkrati za predavanje predmeta iz prirodoslovne aii kake druge študijske skupine. Razume se, da pridejo za ta študij v poštev le oni kandidati, ki so se že v srednješolskih letih bavili s telovadbo in športom, kar morajo dokazati pri posebnem sprejemnem izpitu Predvideva se, da bi poučevali diplomirani absolventi v mlajših letih pretežno telesno vzgojo, pozneje pa bi se udejstvovali pretežno v učilnicah. Na ta način ne bi bilo telovadnih učiteljev, ki bi v dolgoletnem izvrševanju enostranskega in napornega poklica prezgodaj opešali. Našo srednješolsko telesno vzgojo bodo tako vodili pretežno mladi strokovnjaki, ki bodo imeli vse pogoje za vzgajanje mladine. Iz navedenih razlogov so se odločili slovenski telovadni učitelji za rešitev, ki predlaga ustanovitev zavoda za telesno vzgojo pri filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je minister za prosveto predloge v načelu sprejel in da je odredil posebno komisijo, ki je že izdelala podroben načrt in proračun. Vsekakor je velikega pomena, da dobimo Slovenci visoko ustanovo, ki bo skrbela za znanstveni napredek stroke in za temeljito izobrazbo bodočega kadra. Množična telesna vzgoja, ki bo postala v bodočih retih dobro vsega delovnega ljudstva, bo dobivala z univerze sposobne učitelje, pobornike, urejevalce in publiciste. Že v predvojnih razmerah, ko je država naravnost zanemarjala vzgojne in zdravstvene vrednote, ki jih je možno črpati po množični in načrtni telesni vzgoji, smo dosegli 'Slovenci nekaj vidnih telovadnih in športnih uspehov. Prepričani smo, da bomo vrednotili nekoč te uspehe le kot skromne v primeri z onimi, ki jih bo dala bodočnost. Zato od srca pozdravljamo pobudo, da dobi v novih razmerah razcvetajoča se telesna kultura čimprej visoko ustanovo, ki nam bo dajala, vsestransko izobražene strokovnjake in znanstvene delavce D. U. ali pa v daljšem (n. pr. tek na 100 metrov) in celo zelo dolgem razdobju, (n. pr. tek, plavanje, veslanje na dolge proge). Sprinter se bo zato zadovoljil z nekaj teki, med katerimi bo hitrost stopnjeval, teči pa mora brez naprezanja. čim bolj sproščeno. To ogrevanje bo potem izpopolnil z nekaterimi raztegovalnimi vajami in nekaj starti, ki naj jih opravi kot na tekmovanju na startni znak. Namen Tia.ztegovaln.ih vaj je, olajšati deto mišicam', ki .opravljajo ravno nasprotno delo od mišic, ki jih raztegujemo. Morda se bo komu zdelo čudno, da more biti delovanje mišic nasprotno- Toda na tej osnovi ravno temelji vse gibanje telesa. Vzemimo za primer samo gibanje podlakti. Roko skrčimo, če se skrči mišica, ki je na sprednji strani nad- Za obnovo naših domov in igrišč bomo čim manj obremenili naše izčrpano ljudstvo, čim več bomo naredili z lastnimi močmi! n ja utrujenosti. V splošnem se dvigne sposobnost sodelovanja vseh mišic in njihova sposobnost dojemanja na dražljaje živcev. Obseg in trajanje takega ogrevanja nista za vse enaka. Določiti ju je treba za vsakega športnika pose-be s preizkušanjem. Zajetni, močni in dobro utrjeni atleti potrebujejo, posebno če je hladno, mnogo več ogrevalnih vaj, kot pa slabotnejši, živčni in sploh naglo razdražljivi. Paziti pa je zlasti treba, da se z ogrevalnimi vajami ne pretirava, ker bi mogle potrošiti preveč moči, ki bi potem manjkale pri tekmovanju. Zavedati se moramo, da so ogrevalne vaje samo sredstvo za pripravo na večje ali največje napore, ki jih mora atlet vzdržati, bodisi v zelo kratkem času (n., pr. prT dviganju uteži), lakti (biceps). Pri tem se mišica, ki je na zadnji strani nadlakti (triceps) raztegne. Če bi bita ta mišica trda in stežka raztegljiva, bi imela mišica na sprednji strani nadlakti več dela. In ravno zato je treba pred tekmova-jem v zvezi z ogrevanjem opraviti tudi raztegovalne vaje, ki pripomorejo do čim večje sprostitve mišic. Nadalje je še važno vprašanje, kdaj naj tekmovalec začne z ogrevalnimi vajami. Velja pravilo, da niti prekmalu niti prepozno, to je neposredno pred tekmovanjem, ker sicer ne bi koristile. Prezgodnje so ogrevalne vaje, če se telo do tekmovanja znova ohladi. Če pa 'je bilo telo ogreto prepozno, mora atlet na start še utrujen, kar pa je skoraj slabše, če se sploh ne bi ogreval. Z. V. ★ ★ ★ Zakaj se pred tekmovanjem ogrevamo KRONIKA »DAN BRIGADE« Prav gotovo pomeni »Dan brigade« za vso slovensko športno javnost velik praznik in brez dvoma pravo množično manifestacijo naših športnikov. Ves teden pred nastopom smo imeli priliko videti številne zastopnike posameznih športnih panog, ki so neumorno urili, da bi na ta veliki dan čim uspešneje nastopili. Že v soboto smo ob tekmah v boksu in tekmah v namiznem tenisu opazili, da je organizacija v resnično skrbnih rokah in da se nam ni treba bati razočaranj. Z vzorno disciplino so nastopali naši boksarji, ki so želi pri prisotnem občinstvu mnogo odobravanja. Takoj nam je bilo jasno, da bodo zavzeli vsa prva mesta jeseniški boksarji in to povsem upravičeno, ker ne posedujejo samo sijajnih poedincev. ampak ker imajo že pravo boksaško tradicijo. Imena Zupan, Majnik, Pristov, Razinger nam nazorno povejo, da je bil sobotni boks na zadovoljivi višini. Žal, da so imeli Jeseničani v Ljubljančanih in v ostalih tekmovalcih preslabotne' nasprotnike, kar je imelo za posledico, da sposobnost Jeseničanov ni mogla priti do popolne veljave. V ringu smo opazili tudi našega znanca Baloha, ki pa ni aktivno sodeloval, temveč je kot Odličen sodnik štel premagancem usodne udarce. V tekmah v namiznem tenisu je sodelovalo preko 60 tekmovalcev, od katerih je odnesel prvo mesto nam dobro znani Bogataj. Ob tej priliki bi poudaril, da bi slednji prav gotovo ob vestni in vztrajni vaji in kar je najvažnejše brez kakršne koli ___ vzvišenosti nad ostalimi, dosegel edinstvene uspehe. Pa tudi ostali igralci kot Dular, Recek, Gabrovšek, Lazar so s svojimi igrami ponovno dokazali, da je namizni tenis telesno vzgojna panoga, ki mora živeti in ki zasluži vso pozornost našega vodstva. Naslednji dan, v nedeljo, pa je ljubljansko občinstvo v rekordnem številu obiskalo stadion »Železničar- ja« v Šiški, kjer so se po brezhibni organizaciji razvijali ostali športni dogodki. Kot prvo je bilo na sporedu lahkoatletsko tekmovanje. Zopet je nastopil naš znani in odlični metalec Danilo Žerjal, ki je v metu krogle 13.96 m in v metu diska 47.36 m postavil dva nova rekorda DEJ. Sledile so motorne, kolesarske in konjske dirke, ob katerih so se številni Ljubljančani vendarle enkrat po dolgem času ponovno ogreli in ob burnem odobravanju dajati duška svojemu notranjemu razpoloženju Kot zadnja točka je bila nogometna tekma med FDŽ : 1 LBNO. O tekmi sami ne bomo razpravljali, temveč hočemo poudariti drugo, važnejše dejstvo, namreč mišljenje ljubljanske športne javnosti o današnjem nogometu. Čim so pritekli na igrišče nogometaši, se je igrišče pričelo prazniti in le najvnetejši pristaši nogometa so prisostvovali mvačni igri, ki se je nato razvila na zelenem polju. Iz tega nam mora biti razumljivo. da ves naš današnji nogomet še vedno ni na pravi poti. Priznati sicer moramo, da je igra potekala fair in disciplinirano, a primanjkovalo ji je tehničnega znanja in borbenosti. To dvoje pa predstavlja nerazdruž-ljivo vez, brez katere se ne moremo misliti lepe nogometne igre. Boks Antolin' je zmagal po točkah nad Šibenikom (I. LBNO). Dacar' I. LBNO je zmagal nad Rudolfom I. LBNO po točkah. Pristov (Jesenice) je zmagal v drugem kolu s tehničnim k. 'o, nad Vidmarjem (Udarnik). Majnik (Jesenice) je v prvem kolu zmagal s k o. nad Šobrlom (I. LBNO). Zupan (Jesenice) je zmagal po točkah nad Završnikom (I. LBNO). Razinger (Jesenice) je moral zaradi prevelike razlike v teži prekiniti s Fridolinom (I. LBNO). Ažman (II. BNO) je zmagal po točkah nad Mitrovičem (Srbija). ★ ★ ★ Lahkoatleti JA na Slovaškem Pri proslavah češkoslovaškega narodnega praznika, ki je 28. oktobra, so sodelovati v Banski Bvstrici na Slovaškem tudi lahkoatleti Jugoslovanske armade in nekaj članov F D »Partizana« iz Beograda, za katere je kot gost nastopal tudi najhitrejši Slovenec Marko Račič. Naši predstavniki so osvojili skoraj vsa prva mesta. Najprej so nastopili v teku na 3000 m. Od 20 tekačev jih je bilo 5 iz Jugoslavije in vsi so pritekli na cilj pred vsemi ostalimi. Proga je vodila po ulicah mesta, končni uspehi pa kažejo, da je bila nekoliko krajša. Vrstni red na cilju je bil: 1. Kotnik (Jugoslavija) 8:55,1 min.; 2. Stefanovič (Jugosl.) 8:56,3; 3. Mi-kuška (Jugosl.) 9:34,1; 4. Bedenikovič (Jugosl.) 9:34,1; 5. dr. Rem (Jugosl.) 9:34,2; 6. Bakalijar (ČSR) 9:52,0; 7. Galo (ČSR) 10:06,0, itd. Isti dan popoldne je bil tek na 10 kilometrov (proga je bila v resnici dolga okrog 12 km), in sicer so morali tekmovalci teči v uniformah. ■— Proga je bila zelo težka, neprestano po cesti in z veliko višinsko razliko. Teklo je 13 tekačev Čehoslovaške armade in 2 tekača Jugoslovanske armade. Vrstni red na cilju je bil: 1. Godler (JA) 48:18,0 minut; 2. Morcinko (ČSA) 50:32,0; 3. Nemky (ČSA) 51:06,0; 4. Majerčik (ČSA) 53:00,0; 5. Kovalčik (ČSA) 59:04,0. Na stadionu so bila tekmovanja v raznih lahkoatletskih disciplinah. Te-kališče pa je bito precej slabo, ker so meščani ravno odkopavali velik električni kabel, ki so ga zakopali ravno na tekališču in ga tako skrili pred grabežljivimi rokami fašističnih okupatorjev. Uspehi tega tekmovanja so bili: 100 m: 1. Račič (Jugoslavija) 11,2 sek.; 2. Blanš (Jugosl.) 11,3; 3. Popo- vič (Jugosl.) 11,4. 1500 m: 1. Stefanovič (Jugoslavija) 4:20,0 min.; 2. Mikuška (Jugoslavija) 4:21.0; 3. dr. Rem (Jugosl.) 4:28,0- Vis: 1. Vukovič (Jugosl.) 180 cm; 2. Živkoyič (Jugosl.) 175 cm; 3. Kou-bek (Slovaška) 160 cm. Dalj: 1. Živkovič (Jugosl.) 6,19 m; 2. Račič (Jugosl.) 5,95 m. Krogla: 1. Jovičevič (Jugosl.) 12 m; 2. Klimo (Slovaška) 11,35 m. Disk: 1. Jovičevič (Jugosl.) 32,50 metra. Kopje: 1. Jandrlič (Jugosl.) 46,90 metra; 2. Jovičevič (Jugosl.) 45,90 m. Granata: 1. Koubek (Slovaška) 63,45 m; 2. Jovičevič (Jugosl.) 62,15; 3. Vlahovič (Jugoslav.) 59.00. ★ PREHODNI POKAL ZA NAJBOLJŠEGA SKAKALCA V SPOMIN PADLEMU LAZAREVIČU Leta 1941.. kmalu po okupaciji, je bil v vasi Prujasov v Mačvi ustreljen kot talec eden najboljših lahko-atletov v Jugoslaviji — Dragotin Lazarevič. Njegovi največji uspehi so biti: skok v višino 180 cm, skok v daljino 7.18 m in tek na 100 m 11,0 sekund. Fizkulturni odbor Srbije je v njegov spomin razpisal tekmovanje za pokal, ki si ga za dobo' enega leta pridobi najboljši skakalec v daljino, katerega ime bo vrezano v pokal. Kdor zmaga štiri leta zapored ali šestkrat v presledkih, si pribori pokal v trajno last. FIZKULTURNI ZLET V VARAŽDINU Prvo nedeljo novembra so priredili člani F D »Tekstilne« v Varaždinu telesno vzgojni zlet, na katerem so bila tekmovanja v nogometu. odbojki, kegljanju, boksu in lah- Tovarišice iz Maribora — državne prvakinje v odbojki PARTIZAN DANILO ŽERJAL je najboljši lahkoatlet v Jugoslaviji Disk je vrgel 47.36 m, kroglo 13.96 m in kladivo 40.51 m ki atletiki. Tekmovali so razen prireditelja še čiani »Slavena« (Borovo), »Oštrca« (Zlatar), »Slobode«, »Partizana« in lil. brigade NO. V lahkoatletskem tekmovanju so zmagali gostje iz Borova 33:26. Posamezni najboljši uspehi so bili: 100 metrov: Vučkovič 11,8; 1500 m: Fra-njič 4:56,0; krogla: Načkovič 12,63; dalj: Vučkovič 6.15; kopje: Petrina 42,82; 400 m: Petrina 59,0. VI. ARMADA : BOSNA IN HERCEGOVINA 3:0 Nogometni predstavniki VI. armade so premagali predstavnike Bosne in Hercegovine s 3:0. Tekma je bila v Sarajevu v okviru proslave 28-let-nice oktobrske revolucije. ★ Igralci namiznega tenisa so gostovali Pretekli mesec so odšli na gostova nje v Beograd in nekatera druga mesta trije igralci F. D. Krima: Brade ško, Štrumbel in Žgajnar. Za potova nje so si izbrali ravno ugodne dni, ko so bratski češki igralci igrali v Beogradu in Zagrebu- Od ni:h so s^ mnogo naučili, saj so prisostvovati vsem njihovim srečanjem z jugoslovanskimi igralci. Zlasti pa j:m je uga jala ona preprostost in nevzvišenost, katero smo v zadnji številki priporočali nekaterim' našim igralcem. Igrali so najprej proti F. D. Bo tipu in zmagali s 5:1. Žgajnar : Milivoje-vič L: 12:21, 15:21; BradeškoMilivo-jevič II.: 21:12, 21:17; StrumblMari-novič: 21:8, 21:13; BradeškoMili vo-jevič L: 21:16, 21:19; Štrumbl Milivo-jevičIL: 21:7, 21:18; Žgajnar:Marino-vič: 22:20, 21:16. Sledilo je srečanje z drugim najmočnejšim beograjskim klubom T. D. Borcem. Rezultat 3:0! Štrumbl : Davidovič: 23:21. 21:16; Bradeško : Popovič: 21:4, 21:12; double: 21:8, 21:11. Po tem srečanju je bilo zanimanje beograjske publike posvečeno tekmam s Čehi, zlasti ker so v Beograd dopotovali še Madžari s svojo prvo vrsto (Loos, Lido itd.) in je bilo računati, da bo prišlo do troboja treh gotovo najboljših celinskih evropskih moštev. Madžarom pa nastop ni bil dovoljen, tako da je ostalo le pri napovedanem dvoboju, v katerem so Čehi, kot je znano, zmagali. Toda zastopstvo Krima tudi v tem času ni počivalo. Izbralo si je za nasprotnika F. D. Metalac in ga, čeprav pred malo manj številno publiko, premagalo s 5:1 in v Davis cup sistemu s 3:0. Uspehi so sledeči: Štrumbl:Markovič: 21:7, 16:21, 21:19; BradeškoMilano-vič: 21:18, 21:7; Žgajnar : Jelinek: 21:17, 18:21, 19:21; Bradeško Markovič: 23:21, 16:21, 21:15; Štrumb:Jelinek: 21:16, 22:20; Žgajnar:Milano-vič: 21:15. 21:11; Davis cuo sistem: Štrumbkjelinck: 21:14, 21:13; Bradeško Markovič: 21:13, 23:21; double 21:13, 21:11,. — Naši predstavniki so igrali odlično, zlasti Štrumbl in Bradeško, ki sta predvedla razen poedin-skih lepih partij, svojo najboljšo partijo doubla. Zmagali so povsem zasluženo. Tudi moštvo Crvene Zvezde je v postavi Dordevič-Stankovič podleglo s 3:1. Z dvema zmagama Bradeška in eno Štrumbla, je bilo gostovanje v Beogradu zaključeno. Odnesli so 5 zmag nad najboljšimi beograjskimi moštvi in bili nato skupno s Cehi povabljeni v Pančevo. Sprejem v Pančevu je prekosil vsa pričakovanja naših in tudi Čehov, ki naj bi odigrali z jugoslovanskimi igralci nekaj ekshibicij. Igram je prisostvovalo nad 600 gledalcev. Nastopili je tudi član Krima Bradeško proti evropskemu prvaku Harangoji 1. in izgubil z 2:1. Tudi zvečer se je nabralo isto število gledalcev, da podprejo svoje moštvo (kombinacija Beograda in Pančeva) v borbi proti zastopstvu Slovenije, kakor so označili uspešno moštvo Krima. ■— Doseženi uspehi: Štrumbl:Aleksič: 21:13, 21:16; Bradeško :Carina: 21:9, 21:17; Žgajnar.Di-mitrijevič (večletni prvak 'Srbije): 11:21, 9:21; Bradeško:Aleksič: 21:13, 21:15; Štrumbl :Dimitrijevič: 11:21, 20:22; Žgajnar:Carina: 21:18, 21:19; Bradeško :Dimitri j evič: 15:21, 21:17, 21:19; 5:2 za Krim. Sledila je ekshibicija parov Dimitrijevič-Aleksič : Bradeško-Štrumbl: 17:21, 17:21. Naši igralci so sodelovali tudi na turnirju poedincev. Bradeško je porazil Damjanoviča z 21:13, 21:18, Dimitrijevič pa Štrumbla 21:15, 23:21; v finalu sta se tako srečala prvak Srbije Dimitrijevič in naš najboljši igralec Bradeško. Po krasni partiji, v kateri se je Bradeško odlikoval z nenavadno točnimi in silnimi backand udarci je zmagal zastopnik F. D. Krima z 2:0 (26:24, 21:16!) Tako je zastopstvo F. D. Krima zaključilo uspešno gostovanje v Pančevu in Beogradu; naslednji dan je še skupno s češko in jugoslovansko reprezentanco obiskalo grob Neznanega junaka na Avali in potožilo poleg »šopka zmage« iz Pančeva še krasen venec na spomenik. Odpotovali so nato v Zagreb, da odigrajo še tam 7 ogovorjenih tekem z zagrebškimi klubi. Igrali so pa samo eno in to proti II. Armiji in zmagali s 3:2. Za armijsko reprezentanco sta igrala znana Zagrebčana Kros in pa Trampetjč. Lahkoatletska sezona je v kraju. Še kakšen tek čez drn in strn — in konec. Pogled nam zato nehote uhaja nazaj, na vse številne nastope naših lahkoatletov, ki so bili kljub vsem težkočam gotovo uspešni. Če pregledujemo dosežene uspehe, posebno opazimo številke enega najmočnejših predstavnikov športa v Jugoslovanski armadi, ki je posebno v metu diska dosegel tako velike uspehe, da je gotovo med prvimi desetimi, ali celo petimi v Evropi. Kdor je letos obiskoval lahkoatletska tekmovanja v Ljubljani, je gotovo opazil mladeniča visoke rasti ter smelega, odločnega pogleda. Vsakega je presenetila tudi njegova gotovost med nastopi. Nič manj pa ni bilo začudenja, ko smo videli njegovo tehniko metanja krogle in še posebno diska. Le redki so bili, ki so v teh skladnih, smiselnih gibih opazili ne le veliko moč in hitrost, ampak tudi eno najuspešnejših tehnik metanja, ki omogoča velik uspeh tudi manj. težkim a zelo hitrim atletom. Prve dni so bili sicer nekateri, ki so zmajevali z glavami in dvomili, da bo »novinec« uspel. Tembolj pa so bili osupli, ko je disk letel z vsakim metom dalje. Najprej čez 40 m, potem čez 42 in nato celo čez —- ali je mogoče — 45 m! Tako daleč diska v Ljubljani ni še nihče vrgel. Vsi sp se začeli zanimati zanj. Atlet, ki je vzbudil ne samo pri nas, temveč v vsej Jugoslaviji toliko zanimanja, je Danilo Žerjal, doma v Dutovljah pri Trstu. Rojen je bil 1. 1919. in je sin preprostih staršev. Njegova telesna nadarjenost je ostala dolgo časa neizrabljena. Ker je bil sin zavednih slovenskih staršev, ni bil deležen od fašističnih vzgojiteljev nobene pozornosti. Njegova mladost je potekala v ozračju zaničevanja slovenskega življa na Primorskem, kar pa ni omajalo njegove zavednosti. Od doma Leto 1939. pomeni preobrat v njegovem življenju. V napetem političnem ozračju, ko je fašizem najbolj dvigal glavo, je bil Danilo Žerjal pozvan na odsluženje vojaškega roka. Poslali so ga v Rim, kjer je bil, daleč od svoje domovine — na varnem. Tam so tudi nekega dne spoznali njegovo nadarjenost. Zahotelo se jim je siave, ki naj bi jo jim prinesel sin slovenske matere. Seveda pa bi bilo preveč sumljivo, če bi se hoteli bahati s slovenskim imenom! In kaj so naredili? Za fašiste čisto enostavno — spremenili so mu priimek. Namesto Žerjal — naj se niše Ccreali. To italijanskim ušesom bolj prija in je bilo po fašističnem mnenju tudi kul-turnejše. Tako je Danilo Žerjal — Cereali pod pritiskom vojaške discipline nastopal in se uril. Fašisti niso bili z njim niti nevljudni. Čemu? Ime so mu itak spremenili. Kdo bi slutil, da je ta Cereali pripadnik tako zaničevanega slovenskega naroda? Vendar mu fašisti v dušo niso mogli videti ... Nagel napredek Prvo leto Žerjal sicer ni postavljal rekordov, toda zaslutiti se je dalo, da je izredno nadarjen. Pošiljali so ga s ; tečaja v tečaj in celo v šolo k znanemu ameriškemu trenerju Comstocku, ki mu je kmalu vcepil osnovne pojme pravilnega urjenja in tehnikč. Žerjal se je kmalu specializiral za met diska in krogle. Ameriški trener je bil nanj posebno pozoren in ga je skrbno uril. Ko je začel skokoma napredovati, mu je celo ponudil, da bi šla skupaj v Ameriko. Toda vojna je prekrižala te načrte. Comstocka so fašisti internirali in Žerjal je ostal sam. Njegove misli so odslej vedno bolj in bolj uhajale v domovino. Ci-tal in slišal pa je sem in tja tudi o junaških bojih svojih rojakov, ki so zadajali velike izgube fašističnemu okupatorju. Takrat mu je zadrhtelo I srce in iskrica upanja se je rodila v njem. Morda bi lahko kdaj še nastopil s svojim pravim imenom?! Čas pa je tekel... Od svojega najboljšega uspeha v metu krogle 11.84 m v prvem letu, se je povzpel 1. 1940. na 13.03 m, kar mu je prineslo zmago na drž. prvenstvu Italije v II. kategoriji. Disk je vrgel 39.66 m. Leta 1941. je na držav lem prvenstvu zmagal v drugi kategoriji z 42.45 m, dočipi je bil v metu krogle drugi s 13.23 m. Leta 1942. je vrgel disk 45.03 m in kroglo 13.57 m. in sicer v Trstu na dvoboju Julijska krajina : Hrvatska. Leta 1943. je že pri prvem nastopu vrgel disk 47.17 m, kroglo pa 13.35 m. Tisto leto je upal, da bo disk vrgel preko 49 m, kar mu pa ni uspelo, čemur so deloma vzrok politični dogodki, ki niso bili brez vpliva na njegove sposobnosti. Na fronto in v ujetništvo Približno mesec dni pred kapitulacijo Italije je Žerjal s svojo edinico odpotoval čez Jadransko morje na ozemlje Jugoslavije. Na Kosovem polju je demoralizirana vojska čakala na svojo usodo. Osmega septembra so Italijani kapitulirali, naslednji dan je prišel .Žerjal že v nemško ujetništvo. Čez jugoslovansko ozemlje je bil odpeljan z drugimi vred v zadnjo trdnjavo fašističnega odpora. Gotovo niso bili zanj prijetni trenutki, ko^ je moral potovati zaklenjen in zastražen tako blizu osvobojenega ozemlja, kamor ga je vlčklo srce, čeprav se tega ni upal reči nikomur. Toda v njem je takrat dozorel sklep... V Nemčiji je ostal Žerjal le do konca decembra. Takrat se mu je ponudila edinstvena prilika, da uresniči svojo namero, ki je ni hotel zamuditi. »Prostovoljno« se je javil za v novo organizirano fašist, vojsko v Italiji. Komaj je prišel čez mejo, je pri prvi priložnosti odvrgel osovraženo in vsiljeno fašistično uniformo in si priboril pot med slovenske partizane in prvič v svojem življenju v — svobodo. To je bilo 3. januarja 1944. leta. Uspehi v domovini Skoraj leto in pol se je nato boril za svobodo slovenskega naroda, rti jo je končno tudi dočakal. Takoj po osvoboditvi je pričel z urjenjem in tudi dosegel zmago za zmago. Najprej v Trstu, potem v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in zopet v Ljubljani itd. Njegovi uspehi so se večali z dneva v dan in kmalu so ga poznali vsi športniki v Jugoslaviji. Največji je bil njegov uspeh v Zagrebu, ko je postal državni prvak Jugoslavije v metu diska in drugi v metu krogle. Posebno velik uspeh pa je dosegel na tekmovanjih »Dneva brigade« v Ljubljani 4. t. m., ko je izboljšal kar dva državna rekorda. Kroglo mu je takrat uspelo vreči 13,96 m daleč, disk pa celo 47,36 m, kar mu je prh neslo prvo mesto med najboljšimi lahkoatleti Jugoslavije. Če namreč ocenimo letošnje najboljše uspehe v Jugoslaviji po točkah, dobimo sledeči vrstni red: 1. Žerjal 944 točk (disk 47,36 m). 2. Flass 854 t. (5000 m : 15:29,2 min.) 3. Kotnik 849 t. (5000 m : 15:31,2 mm.) 4. Gubi jan 845 t. (kladivo : 47,94 m) 5. Slanac 843 t. (100 m: 11,0 sek.) Danilo Žerjal je sedaj v L ljubljanski brigadi L divizije KNOJ-a, ki mu, kot je sam izjavil, omogoča redno urjenje. Za to, da je letos dosegel tako velike uspehe, pa da se mora v veliki meri zahvaliti svojemu komandantu podpolkovniku Bojanu Polaku, ki mu je poleg drugih ugodnosti odobril premestitev iz Postojne v Ljubljano, kjer ima več možnosti za redno urjenje. V ostalem pravi, da mu v Ljubljani nekako ne gre disk tako daleč kot bi želel, ker je n. pr. v Beogradu pred 14 dnevi pri treningu vrgel 1,85 kg težki disk 52 m daleč! Sicer pa mu želimo, da bi dosegel še večje uspehe, posebno še, da bi vrgel čimprej disk preko 50 m, kar je tudi njegova največja želja . ■ . Širi/e »Pole/«/ DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU IN BOKSU BO DECEMBRA Fizkulturni odbor Jugoslavije je odredil, da mora biti do konca decembra t. 1. opravljeno državno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo verjetno v Zagrebu ter državno prvenstvo v boksu, ki bo verjetno v Beogradu. Zaradi tega morajo federalni fizkulturni odbori prirediti svoja prvenstva najkasneje do 10. decembra t. l. Prvenstvo Slovenije bo v dneh 8. in 9. decembra. Ljudje v fet&i s fiekcde_____________ KONEC HORNBVJEVE ODPRAVE V ALJASKI (Izkušeni vodja je očividno storil vse, kar se je dalo, da ne bi tovarišema upadel pogum. Kadar je trojica čepela v primitivni koči, po kateri se je širil smrad po razpadanju, je metala sveča kalno svetlobo naokoli, da so se v njej zdeli ljudje bolj duhovi kot kaj drugega. Lahko si predstavljamo, kako je John Horn-by s skrbjo opazoval obraze svojih tovarišev, medtem ko je zunaj brila burja, ki je pihala od severa z nekakšnim grenkim mrazom. ' »Fanta, nikar obupavati!« ju je bodril z umetnim glasom, »jaz sem že vse to poskusil in sem bil samcat, brez družbe. Ali hočeta kaj slišati iz mojega starega dnevnika? Čital vam bom svoje doživljaje z zadnje raziskovalne ekspedicije, ki je šla še mnogo delj proti severu!« In medtem ko išče vodja svoj dnevnik, se v mlajšem tovarišu oglasi tiho vprašanje: »Ali se bomo še kdaj vrnili med ljudi?« O Hombyjevem dnevniku — ki jima ga je bil prečital dne 19. marca .— piše Christian naslednjega dne takole: »Treba je pomen takšne odprave popolnoma spoznati, in sicer tembolj, ker trpimo sedaj pod enakimi, čeprav ne tako trdimi razmerami.« Bog ve, kaj je starejši vodja pripovedoval svojima tovarišema, da bi ju navdal s srčnostjo in pogumom, da je mlajši tovariš zabeležil v dnevnik, češ, saj ti pogoji, ki nas. zdaj tarejo, niso »trdi«.) V tem duhu se zapiski nadaljujejo. 26. marca: Poiskal sem past, ki smo jo bili nastavili zajcu in sem prišel do zaključka, da se je zajec sicer ujel, potem pa nam je ušel iz pasti. Velika žalost, da motamo zdaj začeti pri trdi koži naših kučem in da moramo prekuhavati že davno suhe kože rjavega mnogožera . .. Nič ne ustrelimo... Ampak upajmo, da pojde ta čas mimo nas, čeprav nas medtem morda čakajo še preklicano trdi .dnevi. Izdržati moramo! Saj ne bo trajalo večno, pa se bodo severni jeleni zopet začeli vračati proti se- Reakcionarna fašistična športna ustanova CONI (Comitato Olimpio-nico Nazionale Italiar.o) bo v kratkem razpadla. Coni je bil fašistična športna organizacija in jasno je, da brez čiščenja, brez novega^ vodstva ni mogoče napraviti čez noč za demokratično organizacijo. Coni ne zajema in noče zajemati v svoje vrste slovenskega in hrvatskega življa v Slovenskem Primorju. Pravila te organizacije prepovedujejo, da^ noben športnik ne sme menjati društva, ne sme igrati brez dovoljenja in mora igrati, četudi noče, če Coni to zahteva. Radi tega je bila ustanovljena nova enotna Fizkulturna zveza. Pretežni del športnikov je izstopil iz Coni-ja in se priključil novo osnovani Zvezi. Po treh mesecih je _bit opažen velik napredek. Več kot 700 mladincev iz »Cone A« pod zavezniško upravo, se je udeležilo I. Fiz-kulturnega zleta v Ljubljani, mnogo tržaških in goriških nogometnih moštev je nastopalo po Sloveniji, o priliki L Balkanskega Kongresa je šlo v Beograd delavsko nogometno pred stavništvo Trsta; v tej coni je bilo preko 50 telesno vzgojnih društev na veru . . . Takrat bomo imeli velik praznik... V resnici je to naše trpljenje zgolj vprašanje potrpljenja, čeprav postavlja naše telo in naš duh na trdo preizkušnjo, zakaj vsi se že čutimo šibke in trudne. Kaj bi bilo drugega mogoče ob kuhanih kožah. Mraza pa je še vedno 58 stopinj! 1. aprila . . . Jacka mučijo neznosne bolečine v desni nogi. Predstavljam si, da trpi kakor v peklu, posebno v teh razmerah. Harold nabira les, do-naša vode in pravi, da se čuti bolnega in slabega. Z nami ni nič boljše! (Lahko si predstavljamo, kakšna bojazen se je zdaj polotila mladega moža, ki je videl, da noče vzeti bolezen Hornbyja in Adlarja nobenega konca. Začel se je bati, da se bo vseskup tragično končalo. In tedaj je začet več nego prej zapisovati v dnevnik.) 4. aprila: Odslej bom, ker ne vem, kaj nas čaka, obširnejši v teh beležkah. Harold je ponoči sklenil, ker se je vreme medtem izboljšalo, napraviti poskus in prinesti z Barrensove dežei-e črevesje severnih jelenov. Bolečine v njegovi nogi postajajo čedalje občutnejše... Menda, jasno sluti, da se mu bliža zadnja ura, ker se ne more več premikati.. . Harold je izgrebel iz zemlje ostanke rib in kosti — zadnjo zalogo — in jih je skuhal. Jaz sem medtem počival, Jack pa je ves čas buljil predse in je govoril, da bo ostal za vedno pohabljen, če pride še kdaj domov. Vzpodbujal naju je, naj ne obupava in naj se boriva dalje. Kakšen obup je odmeval iz njegovih besed! Lotilo se me je silno domotožje kakor, še nikoli poprej. Pri Bogu se mi zdi, da ne ve nihče doma. kakšne so Jackove muke. Drgnil sem njegovo- ubogo bolno nogo in sem pri tem jokal. Prihranil si je malo lisičjega mesa ter mi ga je dal! To me je nekoliko razvedrilo. Zdi se mi. da sem se čutil na pol mrtvega, ker nisem imel ničesar jesti... Opoldne je velel Jack, naj mu podam zadnje odeje. (Darje) novo ustanovljenih. Dva velika uspe-ga za Fizkulturno zvezo in istočasno dva velika udarca za Coni. je turneja v košarki, odbojki in nogometu, ki se bo pričela krneč oktobra. Nadalje se je »Italijanska težkoatlet-ska federacija za Julijsko Krajino« odločila za pristop v Fizkulturno zvezo. To pomeni odtegnitev 55 od 60 nogometnih, 15 od 20 za koša; ko in 20 od 25 vrst za odbojko iz samega Coni-ja. Razen tega pa popolno uničenje težke atletike v Coni-ju. Tekme za prvenstvo v nogometu, košarki in odbojki, ki so se pričele konec oktobra in so bile zaradi lažjega dela razdeljene na štiri področja: tržaško, goriško, vzhodno primorsko in istrsko. Prvi dve vrsti iz vsakega področja bosta igrali za prvenstvo. Zmagovalna vrsta bo za nagrado prejela pokal in žogo, druga pa pokal' enotnih sindikatov. Turneja je velika politična in organizacijska zmaga, ki bo pomenila konec diktature Coni-ja, Obenem bo pomenila polet novega množičnega športa, ki bo pravilno usmerjal vse množice po novi poti, po poti prave telesne in moralne vzgoje v duhu resnične demokracije. gradnja je stala Nemce »malenkost« poldrugega milijona dinarjev, je torej od muh in le v napoto. Nam ne preostane . drugega, kot da ga podremo! Zaleta in doskoka se niso lotili po izrecnem nalogu športnega ministra Tschammer von Ostena. Ta gospod je pač dobro poznal svoje strokovnjake in ni dopustil, da bi pokvarili profil skakalnice. Prepoved se je izvajala tako temeljito, da so odgovorni pustili propasti skoro vso leseno konstrukcijo, katera je danes v zelo slabem stanju. Prekrili so sicer površno s slabim materialom skakalnico na novo, vendar tako nerodno, da se je pospeševalo zamakanje lesa in da je večina lesenih opornikov strohnela ter ni vzdržala teže snega. Poleg tega so za zidavo stolpa potreben gramoz kopah izpod samih opornikov, da stoje sedaj v zraku. Iztek so planirali in poglobili nemški mojstri za dober meter, ga skrajšali za kakih 10 metrov ter ga obdali z visokim nasipom. Najbrže za to, da se lahko v tej skledi nabira voda in nastaja žabja mlaka. Njihova modrost nas bo stala lepe denarje, ker bomo morali napeljati drenažne cevi, znižati oziroma odnesti nasip, ki je samo ovira za dober razgled, za skakače pa je sedaj iztek prekratek. Izbrani nemški inženirji so bili tedaj na delu, da napravijo iz naše Planice svetovno atrakcijo v nacistične propagandne svrhe. Niso uspeli! V vsem dolgem času njihovega gospodovanja niso bili v stanu izvesti niti ene prireditve! Odšli so kot sd prišli — za njimi je ostala blamaža. Mi pa bomo morali pospravljati in popraviti to, kar so nam pokvarili, iz lastne moči. S. P. PO SVETU »DINAMO« IZ MOSKVE BO ODIGRAL V ANGLIJI TRI TEKME Po poročilu iz Londona, je tja prispelo 18 igralcev moskovskega »Dinama«, ki jih smatrajo za najboljše nogometaše v Sovjetski zvezi. Zato pričakujejo angleški športniki z največjim zanimanjem njihov nastop. Moštvo »Dinama« se je dogovorijo za prvo tekmo 14. t. m.. :n sicer proti moštvu kluba Chelsea, za drugo 17. t. m. proti Westham United in 21. t. m. proti najbolj znanemu angleškemu klubu Arzenal. Sovjetski nogometaši so zato določili tako pozno svoje nastope, da bi se med tem privadili na angleško jesensko podnebje, na igrišča in na hrano. SOVJETSKI NOGOMETAŠI VADIJO V LONDONU Agencija Tass poroča iz Londona, da nogometaši Dinama redno vadijo na igrišču kluba Shepedge in da so pripravljeni za nastope. — Angleški klub Chelsea, ki bo prvi nasprotnik sovjetskih nogometašev, je ojačil svoje vrste z nekaterimi najboljšimi angleškimi nogometaši — da bi se tako kar najbolj pripravil za tekmo z Di-namovci iz Moskve — to ga je stalo nič več in nič manj kot 25.000 funtov ali okroglo 6,250.000 predvojnih dinarjev . ., ANGLEŠKI NOGOMETAŠI STAVKAJO Na občnem zboru angleških profesionalnih nogometašev v Manchestru, na katerem so bili zastopniki 52 profesionalnih klubov, je bila proglašena stavka zaradi prenizke določene tedenske plače, ki je znašala doslej 8 funtov (okrog 2000 din uredvojne veljave). Nogometaši zahtevajo povišanje plače na 12 funtov, oziroma če igralec nima stalne tedenske plače, po 5 funtov. za vsako odigrano tekmo. Zveza profesionalnih igralcev pa je še posebno naglasila, da se ta stavka ne nanaša na tekme z nogometnim prvakom SSSR »Dinamom« iz Moskve, ki je pred dnevi prispel v London. SOVJETSKI ŠPORTNIKI V FINSKI Na Finskem je veliko zanimanje za nastop sovjetskih športnikov, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta. Finski časopisi podčrtavajo velike napore sovjetskih športnikov v zadnjih letih. Danes imajo v SSSR nad 10 milijonov aktivnih športnikov, 410 novih stadionov, 24 športnih palač, 25 dirkališč, 2500 pokritih bo-rilnic, 18.000 igrišč za šole, 3500 za tovarne, 5000 telovadnih dvoran in 1000 prostorov za zimske športe. KOLESARSKA DIRKA »OKOLI EVROPE« Francozi nameravajo prirediti prihodnje leto po vzorcu Tour de France kolesarsko dirko, ki naj bi se imenovala »Okoli Evrope«. Naslov pa je precej ponesrečen, kar dokazuje 3000 km dolga proga, ki bi bila potekala iz Pariza po Franciji, Švici, Italiji, Avstriji, Bavarski, Luksemburški, Belgiji in Nizozemski ter nazaj v Pariz. Po vsem tem sodeč, manjka temu tekmovanju še precej do naslova »okoli«. ★ ★ ★ Skakalnica v Planici Nemci so pokvarili največjo skakalno napravo Pred dnevi se je mudila v Planici pod vodstvom inž. Bloudeka komisija, ki je imela nalogo pregledati našo svetovnoznano smuško skakalnico ter ukreniti vse potrebno, da se ta naprava ohrani. Z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo negovano in čuvano napravo, je našla komisija v obupnem stanju. Ne samo, da so Nemci pustili propasti leseno konstrukcijo skakalnice, —• tudi drugače so pokazali, da niso bili tehnično kos nalogam, ki so' si jih naložili. Danes, po skoro štiriletnem nemškem upravljanju, je skakalnica v Planici le še zgovorna priča in spričevalo za nesposobnost nadutih nemških športnikov. Ko so Nemci leta 1941. zasedli Go; renjsko, je zavladalo med njihovimi športniki veliko veselje, posebno še med Beljačani in Celovčani. Kako tudi ne! Saj so poceni dobili v roke tehnično dovršeno in preizkušeno napravo, ki je bila edinstvena na svetu. Tu se je sedaj nudila prilika pokazati, kaj zmorejo nemški tehniki. Iz skakalnice, zgrajene po načrtih inž. Bloudeka z najskromnejšimi sredstvi, so hoteli napraviti nekaj svojstveno nemškega, kar naj bi služilo v poveličevanje nacističnega Reicha. Niso pri tem Strdili z denarjem, poklicali so svoje naiboljše na svetu tehnike in izdelali velike načrte. Sezidali so ogromen sodniški stolp, poglobili iztek, napravili okrog njega visok nasip itd. Predvidevali so zidavo velike stalne tribune za gledalce, na nasipu betonirana stojišča. Na Slatni so projektirali velik, moderen hotel, ob pobočjih tik skakalnice pa naj bi bila speljana stalna proga za slalom z električno vzpenjačo, katera naj bi služila tudi skakalcem. Naprtili so si več kot so zmogli! Od vseh tako lepih načrtov so izvedli samo del in še za ta jim ne moremo biti hvaležni, ker kar je izvršenega, je polovičarsko in nestro-kovnjaško. Če se pripelješ danes v Planico, boš že iz postaje opazil pod stenami Ponče sredi lepih gozdov čudo nemške tehnike. Ogromen, v spodnjih dveh nadstropjih zidan, v nadaljnjih sedmih lesen stolp, zgrajen v nam tujem, srednjeveškem germanskem slogu, bije v oči in kvari lepoto vse doline. To je novi sodniški stolp naše skakalnice, ki ima poleg neokusne oblike še to napako, da stoji na nepravem mestu. Nemški strokovnjaki so namreč pozabili, da je sodniški stolp predvsem namenjen za ocenjevanje skokov. S tega stolpa pa je to nemogoče, ker stoji previsoko in predaleč od skakalnice. Stolp, katerega Telesna vzgoja onkraj demarkacijske črte PROGRAM Telesno vzgojno društvo »STORŽIČ« — Kranj, razpisuje I. VELETURNIR ZA PRVENSTVO GORENJSKE v namiznem tenisu za leto 1945, dne 25. novembra 1945 v Kranju. Turnir se prične ob 8. uri s svečano otvoritvijo in traja ves dan z eno in pol urnim opoldanskim odmorom. Igra se v novi Ljudski šoli, Komenskega cesta 2. Igra se v sledečih disciplinah: a) moški posamezno; b) ženske posamezno; c) juniorji posamezno; d) tolažilni posamezno; e) moški dvojice; f) ženske dvojice. Prijavnina znaša za single 10 din, za dvojice 15 din. Igra se po pravilih in pravilnikih bivše STTZ. Pravico nastopa imajo vsi člani in članice vseh telesno vzgojnih društev Jugoslavije in pripadniki JA. Prijave se sprejemajo do nedelje, 25. nov., do pol 8 zjutraj pri vodstvu turnirja, sicer pa na naslov: Telesno vzgojno društvo »Storžič« — Kranj, Titov trg 19, tel. 250. Prvak v skupini moški posamezno in prvakinja v skupini ženske posamezno prejme trajno prehoden pokal, prvaki v ostalih disciplinah in vsi drugoplasirani pa prejmejo praktična darila in diplome. TEK ČEZ DRN IN STRN NA GORENJSKEM V Mojstrani priredi FD Dovje-Mojstrana tek čez drn in strn in sicer za člane na daljavo 5 km in za deco (pionirje) na 2 km. Prireditelj vabi na to tekmovanje posebno smučarje, pa tudi ostale športnike. Start bo pri gostilni Šmerc. V NEDELJO TEK ČEZ DRN IN STRN V LJUBLJANI Za zmagovalno moštvo je določen lep pokal, za posameznike pa priznanice Tekmovanje bo v nedeljo, 18. t. m. pričetek točno ob 10.30 dop. v Tivoliju, na bivšem igrišču TD »Atena«. Tekmovalci in tekmovalke morajo dvigniti startne številke že med 9. in 10. uro v Narodnem domu. — Brez startne številke ne bo mogoče nastopiti! Pismene prijave z rojstnimi podatki posameznikov sprejema pisarna FOS-a na Taboeru, v Telovadnem domu, do sobote 17. t. m. opoldne. Tekmovalci bodo tekli ločeni, z ozirom na starostne razlike, v več skupinah. Skupine bodo nastopiife po naslednjem vrstnem redu: 1. Mladinke (letnik 1927. in mlajše) — na progi dolgi 1 km. 2. Mladinke (letnik 1926. in sta- rejše) _ 1 km 3. Mladinci (letnik 1929. in mlajši) — 1 km. 4. Mladinci (letnika 1928., 1927) — 1 km. 5. Mladinci (stari nad 18 let) — 2 km. 6. Člani (stari nad 20 let) — 4 km. Prvih šest v vsaki izmed navedenih skupin prejmejo priznanice. Društvo, ki bo najbolj uspešno s svojimi tekmovalci, dobi pokal, darilo pasarskega mojstra tov. Pirnat Alojzija. Pokal je prehoden in pripade društvu v trajno last po dveh zaporednih, oziroma po treh zmagah v presledkih. Za dosego pokala ne bo zadoščala samo kakovpst nekaj posameznikov, ampak tudi številčna nadmoč udeleženih tekmovalcev. Prvih Jest tekačev vsake skupine bo prejelo- priznanice. Pokal in priznanice bodo od petka popoldne razstavljene v izložbi »Bate«. FD Krim. NAJBOLJŠI IGRALCI NAMIZNEGA TENISA V JUGOSLAVIJI POJDEJO V ČSR Radio Praga je poročal, da bo verjetno v najkrajšem času povratno tekmovanje predstavnikov namiznega tenisa Jugoslavije in ČSR. PLAVANJE NAŠI NAJBOLJŠI V PLAVANJU Letošnji plavalni spored v Jugoslaviji, ki je bil izveden v Sloveniji po : štiriletnem mrtvilu brez posebnih priprav, je zdaj opravljen. Uspehi so bili kljub vsem težkočam tako veliki, da so naše najboljše plavalce in plavalke celo povabili, naj nastopijo v zimskih bazenih v Pragi in v Moskvi. Kakšni so izgledi za tekmovanje v tujinii, lahko deloma sklepamo iz največjih letošnjih uspehov, ki so ocenjeni s točkami, sledeči: 200 m prsno, ženske. Korpes (Hr-vatska) 3:10,8 — 919 točk: 100 m prosto, moški: M Posla vic (JA) 1:01,0 — 884 točk; 100 m prsno, ženske: Korpes (Hr-vatska) 1:28,0 — 842 točk; 100 m prosto, moški: Pelhan (Slovenija) 1:02,0 — 835 točk; 100 m hrbtno, moški: Pelhan (Slovenija) 1:12,0 — 766 točk; 100 m prosto, moški: Klemen (Hr-vatska) 1:03,8 — 754 točk; 3 krat 100 m mešano, moški: Slovenija 3:39,4 — 750 točk; 3 krat 100m mešano, ženske: Hr-vatska 4:17,4 — 733 točk; 100 m hrbtno, moški: Miloslavič (JA) 1:13,8 — 729 točk; 3 krat 100m mešano, moški: Jugo-slov. armada 3:41,2 — 728 točk- m ▲ NOGOMET V ZAGREBU Nogometno prvenstvo Zagreba, ki ga igrajo v dveh skupinah, je že v polnem teku. Po zadnji tekmi med Poštarjem in Milico, v kateri so zmagali prvi s 5:0, je stanje po točkah in zgoditkih naslednje: Skupina A: Poštar 3 2 1. 0 10: 3 5 Tekstilac 3 2 0 1 - 20: 6 4 32. divizija 3 2 0 1 10: 4 4 Lokomotiva 2 1 0 1 4: 3 2 Nar. Obrana 2 1 0 1 5: 5 2 Slaven 3 1 0 2 4:22 2 Jedinstvo 2 0 1 1 4: 6 1 Milica 2 0 0 2 0: 8 0 Skupina B: Dinamo 3 3 0 0 13: 3 6 Grafičar 2 2 0 n 9: 2 4 II. Armija 1 i 0 0 9: 0 2 Element 2 l 0 1 7: 1 2 Dubrava 3 i 0 2 9: 7 2 Metalac 2 i 0 1 1: 2 2 Amater 2 0 0 2 2:15 0 Gradevinar 3 0 0 3 2:22 0 VESTI UREDNIŠTVA Opozarjamo vse naročnike, da naj pošiljajo vse svoje dopise na naš novi naslov: Tabor, Telovadni dom. Številka našega čekovnega računa je 16.416- Nova telefonska številka pa 33-85! Vabimo vse, ki nam želijo dopisovati, naj nam redno pošiljajo svoje prispevke. Stalne dopisnike, ki bi nam v kratkih sestavkih poročali o vseh važnejših telesno vzgojnih prireditvah v svojem kraju, še posebno potrebujemo, ker bomo na ta način najlažje povezali medsebojne športne odnose. V večjih krajih potrebujemo celo več dopisnikov, ki bi nam poročali o delovanju, potrebah in> napredku posameznih športnih panog. Pišite razločno s črnilom ali pisalnim strojem samo na eno stran lista. FIZKULTURNI ODBOR SLOVENIJE Obveščamo vsa telesno vzgojna društva, da morajo odslej, če hočejo pošiljati maršalu Titu nozdravne brzojavke s svojih občnih zborov, na katerih ga imenujejo za svojega častnega predsednika, prej zaprositi za odobritev Fizkulturni odbor Jugoslavije, Beograd, Dečanska 33. FOS. OBJAVA Za nedeljo dne 18. t. m. so odobrene naslednje prijateljske tekme: LJUBLJANA: igrišče bivše »Ljubljane«: FD Partizan : FD Svoboda-vzhod, TRBOVLJE: igrišče FD Rudarja: FD Rudar : neznani nasprotnik. Nogometni referent. OPOZORILO! Zvedeli smo, da nekatera društva »prilagodujejo« pravila telesno vzgojnih društev, ki smo jih razglasili v 9. številki POLETA svojim krajevnim razmeram. Opozarjamo, da so društvena pravila za vsa telesno vzgojna društva v Sloveniji enaka in se ne smejo spreminjati, ker so oblastveno po-I trjena. FOS. DRŽAVNEGA PRVENSTVA V TELOVADBI LETOS NE BO Na plenumu Fizkulturnega odbora Jugoslavije, septembra meseca v Zagrebu, je bilo sklenjeno, naj priredi državno prvenstvo v telovadbi letos FOS v Ljubljani in sicer meseca decembra. Na zadnji izredni seji je FOS ugotovil, da prvenstva še ni mogoče prirediti zaradi prekratkega časa, ki onemogoča zadostno pripravo takega tekmovanja. Zaradi tega je FOS priredbo državnega prvenstva odpovedal in predlagal, naj se v zameno prirede delovni sestanki najboljših telovadcev v državi. DRUŠTVENE VESTI Borec in športnik Marjan Novak se je smrtno ponesrečil Fizkulturno društvo Stepanja vas naznanja žalostno vest, da se je pri izvrševanju svojih vojaških dolžno- j sti smrtno ponesrečil dne 7. t. runa Slov. Javorniku, njegov član, te- . lovadec in smučar, tov. Marjan Novak, borec 5. čete SDNO.