Učiteljski krožki. V dobi konkordata in še pozneje je bilo rSlovensko učiteljsko društvo v Ljubljani", ki je segalo tudi preko mej kranjske dežele, edina učiteljska organizacija na Kranjskem, Štajerskem in Priraorskem. Ustanovitelji te ueiteljske organizacije so bili naši prvoborilei Praprotnik, TomšičinMočnik. Glavna naloga in glavuo delo tedanjega »Slovenskega učiteljskega društva" sta bili boj za pravice slovenskega jezika v Ijudski šoli, zakaj v tistih časih so se ponemčevale naše šole na vseh koncih in krajih. Duh časa je napredoval, in z novim državnim šolskim zakonom je nastal velik preobrat na šolskem polju. Učiteljstvu se je naložilo več dolžnosti in več dela, ki je zahtevalo zaraditega tudi večjih pravic in večjih plač. Da čim prej pride do svojih pravic in plač, se je začelo učiteljstvo tesneje združevati, in nastala so naša okrajna učiteljska društva, ki so že mnogo koristnega dosegla v prid učiteljstvu in šolstvu. Iz teh je nastala naša vrla BZaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Iz nje je vzklilo med slovenskim učiteljstvom novo življenje, ki mogočno vpliva na razvoj in napredek šolstva in na prosveto narodovo. Staro BSlovensko učiteljsko društvo" se je preustrojilo v toliko, da je postalo deželno učiteljsko društvo, ki mu je glavni namen, delovati za izboljšanje učiteljskega gmotnega stanja. Deželna učiteljska društva so se ustanovila tudi na Spodnjem Štajerskem in Primorskem. Naša organizacija gre pa vedno navzgof. nSlovanska avstrijska učiteljska zveza" je že gotova in bo zborovala prvič ob letošnjih velikih počitnicab v Pragi. Tja pohiti takiat tudi ve6 slovenskih učiteljev in učiteljic. Na zadnjem shodu zastopnikov avstrijskih učiteljskih društer, ki je bil ob Vseh svetih na Dunaju, se je pa položil temelj BAvstrijski učiteljski zvezi". S to zvezo bi bila naša organizacija navzgor dovršena, ne pa navzdol. Najnižja naša organizaeija so okrajna učit. štva. V teh se pa učiteljstvo bodisi zaradi slabih gmotnih razmer ali pa zaradi slabih pronietnih sredstev in zaradi oddaljenosti ne more tolikokrat shajati, kakor bi bilo v današnjih razmerah potrebno. Zato so nam kot nalašč dobrodošli učiteljski krožki, ki jim je ustvaritelj tovariš Jauko Žirovn i k iz Št. Vida nad Ljubljano. Pri učiteljskih krožkih ni treba kakih posebnih predavanj, ampak zbrano učiteljstvo naj se r a z g o v a r j a pri teh krožkih o aktualnih učiteljskih in šolskih vprašanjih, o učiteljski organizaciji, o ufiteljskem izvenšolskem delovanju, o delu med Ijudstvom z raznimi predavanji, s prirejaDJem roditeljskih večerov, veselic, božičnic, koncertov, o ustanovljanju ljudskih knjižnie, dijaških kuhinj in — na kar pokladamo jako veliko važnost — o volitvah, o pripravah za razne volitve, o taktiki in o agitaeiji. JJčiteljski krožki" naj kontrolujejo, kateri učitelji in učiteljice dotičnega okrožja še niso naročniki nUčit. Tovariša" ter jih v to vzpodbujajo; skrbe naj, da je vsaka šola naročena na BPopotnik", nZvon6ek" in BDom. ognjišče" in da se sDom. ognjišče" širi med ljudstvo. Torej je snovi ve6 ko dovolj za učiteljske k r o ž k e. Pametne nasvete in razgovore naj nazuani starašina učiteljskega krožka predsed8tvu okrajaega u&iteljskega društva, da jih reši namenu primerno. Kje pa naj bodo sedeži učiteljskih krožko?? To je odvisno od prometuih zvez, krajevnih razmer in tudi od agilnosti učiteljstva. Bržkone bodo pa najumestnejši kraji, kjer so večrazredne šole, če ne leže preve6 ob periferiji dotičnega okrožja, ki se je zanj ustanovil učiteljski krožek. Gledati je torej na to, da 80 do sedeža učiteljskega krožka vsi učitelji v dotičnem okrožju kolikormogoče enako in ne preveč oddaljeni. Saj ni neobhodno potrebno, da bi moral biti krožek mnogoštevilen; nifi ne de, če so v njem združeni trije, štirje ali pet učiteljev. Vsak krožek pa se naj snide mesečno vsaj enkrat in k vsakemu krožku imajo prost vstop tudi člani sosednjih učiteljskih krožkov, čeprav so morebiti iz drugega okraja. V Ljubljanski okolici so ustanovili že tri učiteljske krožke, in sicer v Št. Vidu, pri D. M. v Polju in na Igu. To je pa seveda še premalo. Primerni kraji za učiteljske krožke so če: Grosuplje, Borovnica, Vrhnika, Brezovica itd. Čim več, tem bolje. V postojinskem okraju se je ustanovil zadnji čas učiteljski krožek v Hrenovicah. Drugi primerni kraji za učiteljske krožke bi pa bili še: Vipava, Št. Vid, Senožeče, Št. Peter, Knežak, Trnovo, Košana itd. Svetujemo tudi, da učiteljski krožki ne zborujejo vedno na sedežu krožka, ampak da potujejo v svojem okrožju, če so krajevne razmere in prometne zveze ugodne za to. Tako se dobe primerni kraji za krožke tudi na Primorskem in Štajerskem. Za ustanovitev učiteljskega krožka pa ni treba posebnega dovoljenja; dovolj je, če se o tem pomenijo dva ali trije učitelji in eden izmed teh naj povabi sosedno učiteljstvo k učiteljskemu krožku, oziroma ksestanku. 0 k r a j n a učiteljska društva naj paučiteljske krožke podpirajo in pospešujejo njih ustanovitev. Le ven iz šole na delozaljudstvo in ugled našega s t a n u!