Se 77.
V Trstu, v soboto 25. septembra 1886.
Tečaj
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»RDINOST« z zhaia *Krat na ted^n viako irili in •■»•ta o nohidn®* ioa pnlogn Tel . noln 3 «rl. Rt>fcr.. za Satrt lata 1 gl. k*. - Sama Pri" />ga» ane 1 gl. RO kr sa celo leto. - Poaunecne lt«vllk» ae iioivajo nri opravniltvu ji * trafikah v Trata no & kr., v Sarlal in v A|tf«vS8ial no H kr. - Nara««*«, reklamacije m inaerate prejema Opravalfcva, vla Terruta, »Nava tlakam«.
Vri i«f«M m pošiljajo Urrtalfttva >vla Tarnata* »Nuova Tipografi* vaakmorabttl frankiran. Rokopiat trez poaebne vrodnoatl a* na vrafiajo, — Innratt (razne vrat« oasna-
— — prar c«n6; pri kratkih ogiaaih z drobni«!
ni)a in poaianice) a« zaradunijo po pogodbi Srkami ae plažuje za vaako b—ado 2 kr
Vabilo.
Trst je za naSe slovenske dežele vedno jako važna točka, v njem se steka velik del trgovine Slovencev. O tržaških zadevah in o kupčiji na-lega trga pa naš- list vedno zvesto in natančno poroča. Zato pa bi nafiega lista ne stnelo manjkati v nobenej slovenskoj vasi!
Prijatelje prosimo, naj priporočajo naSjlist v vseh krogih, stare naročnike, naj nam zvesti ostanejo; one naročnike, ki so Se kaj na dolgu, pa prosimo, da svoj dolg precej poravnajo, da jim lista ne ustavimo.
S 1. oktobrom namreč začne nov kvartal in nova naročilna doba; kedor hoče torej list redno prejemati, naj nam še pred tem dnevom pošlje naročnino.
Edinost stane za vse leto gl. 6 8 prilogo . . ...» 7
za pol leta.....» 3
s prilogo ..... » 3.50 >a četrt leta * . . » s prilogo...... »
Zaključujoči m ta sestavek nam
je omeniti Se neke vrste učiteljev, ki po pregovoru »nemo propheta in pa-tria«, pa si na slovanskem jugu usta-ntvijo srečo, kakor, da bi slovanski jug bil, po katerem se cedi samo mleko iu strd. Meni so znani neki slučaji,
Posleduje bi mi bilo mileje, nego par krajcarjev več v Žepu.
A jezi me tembolj, ker vidim, kako postopajo z drugimi, n. pr. z učitelji. Tako so odpustili v Sofiji lani o počitnicah Čeha, učitelja gimnazije Korbilara, ki je služboval v
da so si nekateri taki učitelji ideja-j Bolgariji uže blizu 15 let fše za časa
listi pomagali celo v Bolgarijo. Vendar, da dokažem, da tako izpeljava-nje ne bi bilo učiteljem dobičkonosno, naj mi bode dovoljeno priobčiti odlomek pisma iz Bolgarije, ki ga je pred letom pisal odličen v Bolgariji bivajoč rodoljub takemu selitve-žej-nemu učitelju:
»Nikakor ne bi Ti svetoval, odpotovati iz domovine; nasproti: jaz Te prijatelsko pred tem svarim. Ti si Se prevelik idejalist glede slovanskega juga in slovanske vzajemnosti. Ti Se ne veS, da nas imenujejo v Srbiji vfce
turškega gospodarstva) in je sedaj uže belogrlav starec od kakih 60 let. Niso mu dali niti penzije, niti krajcarja za pot. Zato biva še zdaj v Sofiji in živi ob milosti drugih Čehov.
Takih primerov mogel bi ti Še veČ navesti tudi v Srbiji. A mislim: ta in moje odkritosrčne besede bodo Ti zadosta razjasnile.
Kar so pa tiče Tvojega menenja: »nemo propheta in patria«, to je samo od jedne strani resnica, a ne v ob5e. Odviuno je namreč od tega, kako deželo zameniš s svojo očetnjavo. A da
1.50 1.75
Upravništvo.
O stanovih ter o učiteljskem stanu posebe.
(Dobrovoljua beseda starišern in dijakom.) (Konec.)' Na Štajarskem, kjer vlada še velika nemškutarija, dobivajo dobre službe navadno le učitelji-nemčurji; a v tržaškej okolici le »Boninovci« etc. ad infinitum. Torej učiteljski kandidat, ki te Bog ni obdaroval s talentom in spretnostmi, no obupaj! Dobra služba ti ne uteče, ako se boS le ravnal po besedah nemškega pesnika:
Wlllst Du's zii etwas bringen, sei gebiickt Und lerne vorher kneehtiseh acblejchen, Nur wer sich sch\veigend in die Ecke
drttckt,
Kann Amt und Herreogunst erreichen. Sei demiithig, ein dienstb>fli«»s'ner Marin, Lieg' v o i* den »Grrossen« stets in Stauhe, Denn, \vo der Nagel nlcht eindringen kann, Da windet sicn hindurch die Schraiibi.
katoliške Slovane »Švabe« fsicIJ, a v okolnosti, v katerih se nahajajo bal— Bolgariji je vsak drug Nebolgar tujec,kanski narodiči, niso blažene za sedaj, (čuždenec), bil Madžar, Nemec, Ho-.to je fakt. Drugo je za trgovca, in-tentot ali pa Čeh aH Slovenec! Tamjženirja, doktorja in. sploh Človeka s bratstva ne poznavajo, tako mi Boga! svobodno profesijo; ta s$na re8 srečo Pardon, poznavajo ga do tačas, do- najti, A uradnik fučitelj) nikdar, dokler morejo jednega molzti, dokler ga kler se v teh deželah ne ustanovi neobhodno potrebnjejo. A potem gle- notranji red in mir, in dokler so ne
povzdigne obrazovanje, in dokler se ljudjo no naučijo na Evropo; kajti do sedaj se sami še nikdar ne broje mej Evropejce. Imajo bogme prav!«
Te vrstice, bolj kakor obširna razprava, kažejo stanje na slovanskem
j dajo, da se znebijo tujca (sic!). Mene I n, pr. so krvavo trebali (in še me bodo), zato so me dosta dobro plačevali. A zdaj gledajo bolj pisano na-me, (posebno, ker vidijo, da sem [ človek, ki nekaj gleštam, bilo na
PODLISTEK.
Pogled na Notranjsko.
Spisal J. Velkov.
(Konec.)
Dolani imajo osobito dobro polje za pšenico. Tu blizo Sent Mihela ima grof Hohenwart svojo grajščino. Pod Nevrhkami je globoka j ium, iz koje bablja on .lež-vju moji i pot< k »Sušica«. Pri »Struinlkar-jevib« se zliva v reko »Reko«. Pripoveduje ne, da so Dolani r posebno hrabrostjo odganjali Turka iz dežele. Omeniti vredne so 5e doline: Cerkniška, Ložka, Planinska in kotlu podobna Idrijski«.
Po Notranjskem se nahaja mnogo starih celih ali uže razrušenih gradov in trdnjav iz rimskih, srednoveških in turških Časov. Zakulj* teh strani pa so tudi kakor ustvarjena za taka skrivališča, I/.inej dru-zih je najbolj znamenit grad »Predjama«, jedno miljo od Poatojine na zaholni strani. Pozidan je v samotnem pustem kraju pod visoko čez Strlečo skalo. Tukaj je I. 1485 skončal svoj« živenj«* nesrečni junak Erazem Predjamski po izdajstvu svojega služabnika.
Skozi Notranjsko drži južna železnica, ki ima od Ljubljane do Krasa 7
umu. bilo v materijalnom obziru.) jugu v vsem lesku in blesku. Naj te
Kajti ti narodiči se boje vsako konkurencije kakor hudič križa.
Zatorej začenjajo sedaj odpuščati iz službe vse »tujce« profesorje in uradnike (Čehe). V Srbiji je ravno tako. Seveda g. D. Jenka drže, ker nemajo druzega sposobnega. A ne drže ga morda iz bratstva ali iz hvaležnosti! —
O tem »panslavizmu« bora še
torej, dragi učitelj, ne premoti, da bi šel tja dol, sreče si iskat, nego ostani lepo doma, kjer moreš mnogo koristiti svojej domovini.
Govorili smo obširneje o ljudsko-šolskem našem učiteljstvu le zato, da staršem in dijakom pokažemo v pravem svitu, kakošno je, ter da zajezimo ono manijo, katera se je strahotno pojavila v denašnjih dneh, da
obširno pisal ob svojem času. Mene'liki ovce v hlev, vse dere v — pre-sicer ni zadelo nič hudega; a tudi parandije! .... nemam niti priznanja niti hvaležnosti.
postaj: 1. Borovnica z sloveči m „ mostom (Lep naraven most je tudi v Skocjanu blizu Cerknice); 2. Logatec, od kod&r drži na desno veliku cesta v Idrijo, a v levo nad Logatcem pa Čez H ušico v Vipavo. Letu 1801 so bili Turki v HruSicl hudo pohiti. Tudi rimska cesta iz Ajdovščine je bila tu čez v Logatec, na Vrhniko, v Emono speljana. 3. Rakek. najžU vahnejfia lesna trgovina; 4. Postojina, od kodar drži glavna cesta skozi Vipavo na Gorico; 5. Prest.ranek; Imenitna cesarska konjereja; 6. Šempeter, glavna postaja Reško-Tržaške Železnične črte; 7. Zgornje Ležeče, nad vodo Reko, kjer ima železnica vrstema Šest prevrtanih hribov v dolg" predore ali »tunele«. Na Retki črti od Šempetra je prva postaja v Kilnvčah. Tu j« bil rojen eden prvih slovenskih pisateljev; Malija Kastelec, novomeški prošt; a druga je pri Bistrici poleg Trnovega, kjer se od nekdaj napravlja mnogo žaga-nic na vodi Bistrici. Na tej črti ima Železnica tri predore: pri Narinu dva in enega pri Kilovčah.
Notranjsko ljudstvo se živi največ od poljedelstva, živinoreje, vinarstva, sadjarstva, gozdarstva in trgovine. Ker je mnogo tekočih voda. ne manjka mlinov, žag in tudi strojarjevi itd.
Osobito lepa lastnost ljudstva je ne-vpebana marljivost. Malokje vdobiŠ toli pridnih rok, kakor prav na Notranjskem.
Važnost družbe sv. Cirila in Metoda.
(Konec.
Enako društvo so si baje ustanovili Italijani pred kratkim čaBom v Trstu 23 primorske dežele našega cesarstva. Kakor nas torej hočejo na jednej strani severni naši sosedje ponemčiti, tako vsiljujejo nam južni svoj italijanski jezik.
Toda sila rodi upor!
Ako Nemci in Italijani tako gore za svoj jezik, da ga, ker j m je najdražji biser, skušajo povsod spraviti v veljavo in raz§iriit med druge narode, marl nočemo li ml Slovenci, ki smo le majhna vejica na ogroinnej slovanskej lipi, broječi na 100 milijonov du5, mirno trpeti in gledati, kako nam naši sovražni sosedje oitruu-jejo vas zi vasjo, dolino za dolino? Ako oni tako strastno ljubijo svoj jezik in svojo domovino, hočemo li mi sramovati se svojega jezika in domovine? in za njimi zaostati ?
Hočemo 11 zatajiti svoj mili materin iezik, s katerim nas je ljubeče materino srce v nežnej detinskej mladosti razveseljevalo, tolažilo in zazibavalo v sladki sen?
Hočemo 11 kar tako prepustiti svojim nasprotnikom domovinska tlu, ono zemljo, 7,a katero so naši dedje, braneči jo pred J silnimi napadi krutih sovragov, skozi to-| liko stoletij prelivali svojo kri? Saj nam 'tak) krasno opeva n-iS Gregorčič domovino :
»Oj zlata mati — domovina! Ti krasna si, krasnejše ni, Kir jih obseva zarja dneva; Krepostna si, vsa vre ina ti, Da krona venča te kraljeva«.
Ne! To ne sme biti, to se ne sme igoditil
Braniti in varovati moramo svoj narodni čolnlč S Da si tudi visoko spoštujemo nemški in italijanski narod zaradi njune omike in napredka, da si tudi se obeh jezikov radi učimo, ravnaje se po prislovicl: ^Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš«, vendar je nam naS mili materin jezik najljubši. — Najomikanejši in naj-zave inejši Slovani so Čehi. Oni so takoj spoznali nevarnost, pretečo češkemu narodu od nemškega šolskega društva. Za-toraj so njihovi voditelji takoj ustanovili »nemškemu društvu« svoje protuliufttvo, Šolsko matico. Vendar jim je bil namen različen, kajti oni niso ga ustanovili, da bi v svoje otroške vrte in druge od njih ustanovljene iu vzdrževane šole sillii in lovili otroke druge ^ narodnosti, ampak ustanovili so si »Šolsko raatico« le za češke otroke. In uže dan danes morejo
Slabe letine iu ogromni davki tarejo No-tranjca. vil, vender se drži korenjaško po konci. Tudi zemlja nI tako ploiovita, in težja je za obdelovanje v primeri k drugim krajem. Vegetacijo mnogo zavira silovita burja, kadar razgrne svoje mrzle perutnice čez doline in planine, brda in griče; osobito vtliko škode provzročuje žlahtnim sadežem In vinskej trti na Vipavskem.
V narodnem in političnem oziru No-tranjci prvenstvujejo To kažejo volitve v deželni in državni zbor. V prejšnih burn h časih so se nemški ust<voverci pri volitvah Notranjcev najbolj bali. Navadno su z svojim kandidatom tuui grdo propali. Če je narodni poslanec proti ljudstvu kaj zagrešil, vdobil je po pošti pisemce in v njem n. pr. t^ko le kratko pesmico z več podpisi:
»Svetilko smo zbrali, Pa slabo brli. Se ž njo ogoijfili, Sroe nas boli.«
Nemškutarija «e je tedaj na Notranjskem najbolj zagrizla v Idriji In Posto-jioi. Start nemški normtlki v omenjenih dveh krajih stn imeli važno nalogo, širiti nemštvo mej Notranjsko ljudstvo . . . Delo brez vspeha! Sama gola potrata časa in denarjev] Mesto da bi se našo ljudstvo ubijalo s trdo nemščino, bolje bi bilo napraviti v Postojlui spodnjo realko s slo-
venskim učnim jezikom. Notranjci imajo polno pravo to zahtevati, ker nenuijo še nobene srednje šole, kakor Dolenjci in Gorehich
ZgodovinopUci: ruski Nestor Kijevlja-nin, češki Prokop, nemški Herder in dr. pišejo o Slovanih sploh prav pohvalno: da so bili odkritosrčni brez zvijače in zlobe; priproste nravi; prijazni iu človekoljubni; potrpežljivi; krotki in blagohotni, negujoč mirno tiho družbinsko živenje, kakor čebele v svojem panju itd. Predrzno bi bilo trditi, da so se te lepe čednosti pri sedanjih Slovanih vse ohranile; a popolnem vendar niso zatrte. Močno so oslabele po pritisku tujega vpliva. Najmanj pa je segala tuja moč v Notr injske kraje, bodisi od nemške ali italijanske strani; mej drugim si je obranil Notra-njec tudi n«jboli čist jezik. To prvenstvo mu priznavajo jezikoslovci sami.
Te kratke vezane in nevezane vrstice končavam i dobro nadejo, da se prihodnjič več ne pisari o Notraniskem: »od Vrhnike naprej golem svetu, ki je večinoma z belim kamenjem posut;« in z srčno željo, da ljudstvo naše v duševnem in gmotnem oziru Čvrsto napreduje v svojo in svojih potomcev veliko srečo. —
Nam goste zvezdice bleščijo
V	tihe doli In vrhe;
V	nas milo zi6 — na vek molčijo; K sebi vabijo srce. —
I NO S T
karati Da vebk vspeh, kaiti mah je najti čeških starišev, ki bi pošiljali svoje otroke v nemški šole, da bi se tam ponemčili in postali nasprotniki svojega rodu, — in da bi me kdo krivo ne razume!, — Se manj pa je najti omikanih Ćshov, ki bi pole.' svojega materinega jezika ne bili popolnoma zmožni nemškega.
Kakor ao si naši severni bratj9 Čjhl ustanovili svojo Šohko mat co, da obvarujejo svoj narod potujčevanja, isto tako ustanovili smo si Slovenci v središči vseh sloverskih dežel, v belej Ljubljani, družbo sv. Cirila In Metoda, potrjeno od visokega c. kr. ministerstva notranjih reči 9. aprila 1885. I.
Družbi ustanovljena jđ za Kranjski, Štajersko, Koroško, Gorico, Trst in Istro, ttr nameu jej je, vsestranski podpirati in pospeševati slovensko Šolstvo na katoli^ko-narodni podlagi. V ta namen družba za slovenske otroke napravlj« in vzdržuje Sole in otroške vrtove ali pomaga napravljati in vzdrževati jih, nastavlja učitelje, dovoljuje podpore in nagrade, ter izdaja primerne spise in knjige.
Namen tej družni t o raj ni poslove-novanje drugih narodov, ampak e.iino le obvarovanje slovenskega naroda potujče-vanja — to pa z vsemi silami. Povsodi se je lehko prepričati, da Slovenec ni neprijazen niti Nemcu niti Italijanu. Mi spoštujemo njih jezik, njih prosveto, njih bogatstvo, njih umetnost, njih napredek v rokodelstvu in gospodarstvu. Njih jezika smo se — vsaj obrazovanci — uže z rana naučili in to gotovo ne v svojo Škodo. Priznavamo, da smo se od Italijanov in Nemcev mnogo koristnega in potrebnega naučili, ali pri vsem tem ljubimo svoj mili materin slovenski jezik z isto gorečnostjo, kakor oni svoj. Učimo toraj svoje otroke tujih potrebnih in koristnih jezikov, ali učimo jih pa pred vsem nad vse ljubiti in spoštovati svojo domovino v svoj materin jeziki Tako dosežemo, da nas iiodo tudi drugi narodi spoštovali, kajti
»Kdor zaničnjese sam, podlaga je tujčevi peti«.
Družba sv. Cirila in Metoda - kaj je to?
V poduk slovenskemu ljudstvu.
I. Zakaj smo ustanovili družbo sv. Cirila in Metoda?
Leta 1880 je prišlo iz Rima pismo, kakorštiega že celih 1000 let nismo dobili od tam. V tem pismu nas opominja po-glavar sv. katoliške cerkve Leon XIII., naj nikar ne pozabljamo največjih dobrotnikov svojih sv. Cirila in Metoda, onih dveh izvoljencev božjih, ki sta naše dede pripeljala k spoznanju resnice. Glas sv. očeta je našel radosten odmev povsod, kodar koli stanuje slovenski rod. »Sv. Ciril in Metod, prosita za nas !• klicalo je naše ljudstvo po slovenskih cerkvah zlasti leta 18*5, ko je C. dan aprila minulo ravno 1000 let, odkar se je preselil v večnoBt sv. Metod. Tedaj smo se živo spominjali težavnih bojev, ki sta jih imela sv. brata za vpeljavo sv. evangelija in slovenskega jezika. Spominjali smo se, kako lepo sta dokazala v Rimu pred papežem čisto, ne-popačeno vero ter naši prelepi materini besedi pridobila pravico, da se sme opravljati v nji služba božja. Ta prednost slovenskega jeziki je pa hudo pekla Nemce. Pestili, preganjali, zapirali, obrekovali so če-Uitljivega apostola Metoda; po ječah vlačili, mučili in izganjali so učence njegove. Oskrunili so naše staro ime: Slo-veni, in so rekli, da aSloven« pomenja suŽnjpga človeka. Trdno so sklenili, da hočejo, Čem prej bo mogoče, zatreti slovenski jezik in Slovence prenarediti v Nemce. 2ali Bog, da s* jim je to po mnogih kvajih posrečilo. Pred 1000 leti namreč je imel naš rod trikrat toliko sveta v lasti, kakor ga ima zdaj. Takrat so stanovali Slovenci od jadranskega morja t. j. od Trsta in Istre pa tje do Donave in visoko gori v Tirole. Najimenitnejša slovenska dežela je bila Koroška. Tam so Še pred 000 leti tako čislali naš jezik, da so prisegali v njem koroški vojvode, ko so zasedali prestol na Gospe-svetskem polji. Dandanes pa se ravno na Koroškem najhujše godi našemu jeziku. Vasi, ki so bile pred 50 leti Čisto slovenske, so zdaj že nemške. Zaslepljenci, ki zatajujejo slovensko mater, zametavajo večjidei tudi katoliško vero. Sole so vse nemške. Otroci slovenskih starišev morajo hoditi vanje po 8 let in ko jih zapuste, ne znajo niti nemški niti slovenski. Ne znajo bri»ti katekizma, ne masnih bukev, ne knjig družbe sv. Mohorja.
Ne veliko boljše je na Štajerskem. Zagrizeni sovražniki našega rodu po teb dveh deželah kar divjajo zoper vse, kar je slovenskega. Najrajši bi.^da bi se Slovenci po Koroškem in po Štajerskem čez noč spremenili v Nemce ter ž njimi vred psovali staro, od očetov podedovano katoliško vero in častitljivi slovenski jezik.
Slabo se nam godi tudi na južni m9ji, Po Istri, po Trstu in po Goriškem rujejo
zoper nas Lihi in Laboni (t. j. rojeni Slovenci, ki pa so prestopili k Lahom in zaničujejo slovensko materino besedo.) Oni nam povsod vsiljujejo svoj laški jezik. Na vso moč jih jezi, da je toliko naših ljulij na Primorskem. Veliko je takih med njimi, ki bi radi Trst, Istro, Goriško in celo Kranjsko izdali pod oblast laškega kralja. Njim je Garibaldi največji junak; najsrečnejša drživa, prava obljubljena dežela pa laško kraljestvo, ki je že toliko vojska prizadejalo našemu cesirstvu. Da Labi niso prijazni naši sv. katoliški cerkvi, razvidite lahko iz tega, kako grdo ravnajo s sv. očetom v Rimu.
Taki so naši nasprotniki 1 Ali ne poznate jih še do dobrega. Zadnji čas so se lotili najdražjega, kar imamo — slovenske mladine. Oni vedo, da otroci slovenskih delalcev ne morejo biti po dnevi pri starših, ker ti se morajo z delom ukvarjati, zato so jeli napravljati otroške vrtove in zabavišči t.j. take naprave, kjer so taki zapuščeni otroci čez dan hranjeni pa tudi podučavani, da se okoli ne potepajo in da ne delajo nadloge staršem. Ko malo odrastejo, zvabijo jih v svoje Šole, kupujejo jim bukve, obleko, obutev, dajejo jlrri hrano.
Po tem takem so to veliki dobrotniki slovenskih otrok — porečete. Potrpite malo! Ni vse zlato, kar ae sveti. Vsi ti darovi so goljufivi. To je nastavljena past. Vanjo love ubogo slovensko mladino. »V takih nemšk h in laških otročjih vrtovih in šolah rujejo ti navidezni dobrotniki in prijatelji slovenskim otrokom iz srca ljubezen do vsega, kar je dobrega domačega ; zadušejim kali sv. vere, katere je za-sejala skrbna slovenska mati v otrošk j dušo; privajajo jih na to, da se začno sramovati milega materinega jezika ter ga celo zaničevati In sovražiti*. Naši sovražniki bo ustanovili cela društvr — pravijo jim: • šulhrajn:« — katera vodi geslo: Potuj-čimo Slovencem otroke! Ukradimo slovenski deci iz srca ljubezen do sv. vere in do slovenskega jezika, petem Be mora zgruditi ta trdovratni slovenski narod v grob !
Učimo se od sovražnikov! — rekli so lani nrkiteri slovenski možje. Ne polagaj ino rok križem! Ustanovimo tudi mi družbo, ki bo izpodbijala pogubne naklepe poprej imenovanih nemških iu laških društev ter si na vso moč prizadevala, da se ohrani našim otrokom prava Kristusova vera in stari, čestitijivi slovenski jezik. Novo družbo so krstili na ime »sv. Cirila in Metoda«, rekoč:
Slovencll za kar sta sv. apostola naša delala in trpela, sa to delajmo, zato živimo in se poganjajmo tudi mi. Za Boga in za blagost slovenskega naroda sta gorela s v, Ciril lo Metod. Za Boga in za jezik slovenski sta iinemala mladino. Njej sta UBtanovila slovenske Šole. Ona sta prvoučitelja slovenski. Isti prelepi namen, kakorfinega sta pred 1000 leti imela sv. apostola, spolnuj dandanes družba sv. Cirila Metoda. Ona naj varuje slovensko mladino, da zvesta oBtane Bogu in jeziku slovenskemu !
(Dalje prlh.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je 21. t. m. iz Bruntka odpotoval na Dunaj. Pred svojim odhodom je poslal tirolskemu deželnemu namestniku lastoročno pismo, v katerem se Tirolcem gorko zahvaljuje za dokaze ljubezni, hvaležnosti, zvestobe in udauosti, kakor tudi za prijazen in požrtvovalni sprejem vojaščine in deželnih strelcev o priliki vojaških vaj; pismo sklepa s temi le besedami: Božji blagoslov naj vlada nad vso deželo in izbriše tudi zadnje sledi ttške nesreče zadnjega leta, in prijetno mi bode pri vsakej priliki,v veselem spominu nazadnje dni deželo zopet obiskati.
Ogerski državni \bor bode zboroval do konca meseca oktobra, ker je vladi na tem ležeče, da se rešijo razna nujna pra-šanja, mej drugim zastran povišanja državne podpore parobrodnemu društvu • Adria», kakor tudi predlog carinske in trgovinske zveze z Avitrijo in avstrijsko-ogerske banke, ker 3. ali 4. novembra se uže skličeti delegaciji. Proračun pa pride v razpravo še le konec meseca januvarija, ali v začetku meseca fehruvarja.
V ogerskej poslanskej zbornici je mini-sterski načelnik Tisza 23. t. m, izjavi), da vlada želi po rešitvi prtdloge o državnej podpori parniškega društva «Adria», najprej razpravo o carinskej zvezi, potem pa o banknej predlogi. Zbornica utegne zborovati do konca oktobra. Grof Apponyl, vodja zmerne liberalne stranke, ioterpe-liral je o bolgarskem praftanjl, naglušil zvezo z Nemčijo, katera zveza je mogočno sredstvo za razvitek moči naše države.
Vendar se v zadnjih časih zapazuje, da Nemčija podpira prodiranje Rusije na Balkanu, in to povzročuje skrbi. V interpelaciji zahteva odgovor, ali Tisza rabi po ustavi mu pristujoči vpliv pti vodstvu zunanjih zadev, da se ubrani razširjanje enostranskega gospostva katere velevlasti na balkanskem poluotoku, on praša, ali Tisza odobruje postoptnje Rusije proti Bolgariji, ali so se kake spremembe zgodile v zveži Avstrije in Nemčije, ker zadnja podpira Rusijo v prizadevanju, ki je interesom naše države nasprotno. To podporo odobruje javno menenje na Avstrijsko-ogerskem le pod tem pogojem, ako pomnoži poroštvo večje drživne oblasti in moči.
Ministerska posvetovanja o predlogah delegacije so se danes pričela v Budimpeštu. V ta namen so včeraj z Dunaja v BudimpeŠt prišli skupni ministri grof Kal-noky. p|. Kallay in grof Byiandt, potem otdelkni načelnik pl. Szogypny in morna-ričiti poveljnik baron Sterneck, kakor tudi avstrijska ministra grof Taaffe in pl. Du-najevski. Potem se v ministerskem svetu na Dunaji pod cesarjevim načelništvom na podlagi teh sklepov konečno določijo predloge in sklene se tudi, na kateri dan se imati sklicati delegaciji. V bosniŠkem proračunu tudi prihodnje leto ne bode primanjkljaja, ampak imel bo nekoliko prebitka, zato se za Bosno v delegacijah ne bodo stavile nobene tlrjatve.
Avstrijsko-ogerska carinska konferenca je zopet odložena, ker Re obe vladi niste mogli porazumeti zastran carine na petrolje. Ta zadeva je prava Ahilova peta.
Tegethofu, zmagalcu v morskej bitvi pri Visu, odkrili so včeraj na Dunaji Bpo-menlk z veliko slavnoBtjo, katere se je tudi cesar udeležil.
Po cesarskem ukazu, razglašenem 23. t. m., ne smejo se rubiti vozila in vožnja sredstva tujih železnic.
Vnanja dežele.
li Sredca se 21. t. m.poroča v«Agence Havas»: Dve zadevi zakesnujeti spravo Bolgarije z Rusijo. Prva zadeva banket od zadnje nedelje, pri katerem so Stambulov in druge osobe napili take zdravice, da se je ruski konzul zarad njih pritožil; Bolgari pa tajč, da se je govorilo o caru; druga zadeva se tiče note zastran kaznovanja krivcev državnega prevrata. Bolgarska vlada je včeraj izročila ruskemu konzulatu zadevajoči odgovor. V tem odgovoru je bolgarska vlada izrekla svoje obžalovanje, da je Rusija izrekla za-htevanje, ki se ne opira na resnično podlogo ; ruska nota lahko duhove vznemiri. Pravda zoper zarotnike se ne začne pred Kaulbarfiovim dohodom. Vlada je sklenola, obsedni stan preklicati. Dekret, s katerim se določuje, da se prično 10. oktobra volitve v veliko sobranje, podpisal se je danes. — V AngleŠkej spodnjej zbornici je Churchill 21. t. m. izjavil, da se zastran Bolgarije ni bati posebnih težav, ako pa bi take nastopile, postopala bi vlada ustavno in kraijici dala svet, ki bi primeren bil za varstvo državnih interesov.
Ji Sredca 22. t. m.: Prepir zastran bolgarske note ruskemu konzulu je poravnan. Bolgarska vlada je noto predrugačila; v njej pravi, da je bil ruski konzul napčno podučen in da se sodba zarotnikov tako hitro ne sklene. Preiskava se je še le začela In bode dolgo trajala, ker zatoŽeni stanujejo na raznih krajih dežele. Bolgarska vlada sama ne ve dneva, kdaj se pravda prične, ker je pravosodje popolnoma neodvisno od izvrševalne oblasti. Sicer pa je vlada vedno pripravljena, zastopnikom velevlasti, posebno ruskemu, dati potrebna pojasnila.
O bolgarskih \adevah pišejo »Moskovske Vledomosti« 23. t. uj. te le pomenljive besede: Za ruskega diplomatičnega opravnika zdaj ni prostora v Sredcu, pač pa za komisarja z neomejeno oblastjo. Zoper po-slatev komisarja, In celo zoper zasedenje Bolgarije po Rusih ulegne le Angleška, in Še ta le na papirju, ugovarjati. Posla-t«v komisarja pojasni, kaj ima Rusija v prihodnje pričakovati. Še pred kneževo vo-Ittvljo In predno se kar koli določi, mora se razjasniti, ali velevlasti dovolč da bo sedel na bolgarskem prestolu knez, ki bo irnel Stambulovo stranko za narodno, večino ljudstva pa, ki na pritrjuje Stambu-
j
lovu, za služčad panslavizma. Sicer bi prišla Rus j^ v položje, ki bi na Slovane bilkanskega p)luotoka ne bilo brez vpliva.
V	Anglelkej spodnjej \bornici je 23. t. m. izjavil Church li, da bo razmere na Balkanu brez dvoma ozbiljne in lahko postanejo nevarne. Ali ta nevarnost bi se še pospešila, ako bi se vlada spustila o tej zadevi v razprave. Vlada je popolnoma prepričana, da zadeve v Bolgariji lehko postanejo ozbiljne in nevarne. Zbornica naj vladi zaupa, da si bo ta prizadevala težave premagati. Glavni namen vlade v vseh tujih evropskih prašanjih je, ohraniti slogo mej velevlasti in evropski mir. — Te besede diše po vojni, ali pa vsaj, kar je Še verjetniše, hočejo strašiti ruskega medveda, ki pa, kakor se kaže, ni zelo bojazljiv. — Z Angleškega se dalje poroča, da se v angleških lukah noč I dan pri* pravljajo za vojno, pa tudi iz Rusije so došle vesti, da Rusija zbira i proti jugu pošilja vojake.
Mej Nemčijo in Rusijo je vsakako trdna zveza, vsa znamenja to razodevajo, zdaj se celo poroča, da se ta zveza Še s tem utrdi, da Be ruski carjevič poroči s hčerko nemškega cesarjeviča, za resnico te vesti vendar ne dajemo poroštva.
Franeoska vlada se je začela Bismarku bolj prikupljavati, to priča posebno to, da je imenovala na nemškem dvoru poslanca Herbette, ki je Bismarku po volji; tudi francoski časniki ne napadajo Nemčije več tako hudo, kakor so jo Še le nedavno napadali. Ta promemba utegne najbolj iS tega izvirati, ker se angleška vlada pripravlja Egipt priklopiti angleŠkej državi, kar bi Francozi nikakor ne mogli mirno gledati; sami bi se Angleškej teško po robu postavili zarad velike angleške vojne moči na morji, zato Iščejo zaveznikov vedoč, da bi AngleSka odstopila od svojega namena, ako bi videla vso Evropo Zoper sebe. In če se Bismark upre Angležem, imel bo na svojej strani tudi V6e druge velevlasti, ker je tudi v interesa teh, da Egipta ne dobi v svoje kremplja angleški leopard.
Angleika spodnja zbornica je 22. t. m. z 297 glasovi proti 202 zavrgla Parnelovo ustavo za irsko kraljevstvo. Gladstone je to ustavo sijajno zagovarjal, a angleškim lordom je več za svoj žep, nego za ljudsko blagostanje, pride pa čas i ta ni več tako daleč, ko se angleškim lordom žepi nižje zavežejo.
V	Carigradu se govori, da ruski carjevič k malu pride v Carigrad sultana obiskat.
Il Madrida se 21. t. m. poroča: Uporniki so bili pri Vicalvaro tepeni in zapo-deni do Morate. Ker se je bati, da se gibanje v provincijah razširi, zaukazala je vlada več revolucionarjev zapreti. V novej Kastiliji je bil progla&en obselnl stan.
DOPISI.
IZ Kazel, 19. sept. (Izvirni dopis) Sel sera danes zjutraj nekoliko na spre-* hod. Od doma grede ves osupei vidim na desno in levo pred malo dnevi bogato obetajočo, zdaj pa od suša uže na pol osmo-jeno ajdo. Pa kakor žalostno je to, tako veselo pa je, da, hvala Bogu, trtne strupene rose ni nikder zapaziti, marveč trte so vse polne zelenega perja. Dospel Betn uža kraj polja, kar ugledam tropo pastirskih dečkov, ki so drug za drugim korakali ter s polnimi klobuki zrelega grozdja veselo prepevali:
Veseli bodmo fanti, Dokler je na planti, Kadar bo v brentači Bode vse drugači.
Veselo ganen grem dalje po polja, videl seru tu pa tam mnogo popolno zrelega grozdja, kakoršnega se je lani še ob času trgatve teško kde dobilo. Ako ga Bog obvaruje in blagoslovi, naiiejuti nam seje prav dobre vinske kapljice, ker, žalibog, rainola leta smo je pogrešal*. Gotovo bI ga marsikateri privošči par kozarcev, ko pridejo dolgi pozimskl večen, ko bodo pri gorečej svetilni predice predle, oče pa z svojimi s novi kmetiško orodje popravljal, ter vsi vkup veselo zapojo:
Kol'kor kaplj e, tofko let, Bog nam daj na svel' živet'.
Poilffrad dne 23. septembra. (I?v. dop ) Slavno odstavljenega župana prijatelji in podporniki zvijajo se na vae načine pod udarcih, ki jim padajo po grešnih njihovih grbah. Ker si ne vedo drugače
S D I N O S 1
pomagali, rabijo laži, zvijače in eumni-čenja.
Ali mi imamo zaupanje ▼ zdravo pamet našega kmeta in mislimo, da ne veruje priliznenim besedam nekaterih po-tuhnenoev in tihotapcev, ampak da vender zdaj pozna prijatelja in neprijatelja, ko vidi, kako slabo ne je gospodarilo v občini z njegovim težko prišluženim de-Darjem.
Glavni naskok napravljajo se ve na gospoda Slavoja Jenka, moža ki se tri leta nevštrašeno bori proti slabemu go» spodarstvu v občini. Eno mu tudi tni zamerimo in to je, da uže dvakrat ni hotel prevzeti županstvu, seveda ima svoje uzroke, ki so tudi veljavni. Vender upamo, da se na novo tej sploŠnej želji ne bo ustavljal za dobro občine. Naj le lažejo prijatelji odstavljenega župaua, kar hočejo. Obč.narji vendar vedo da g. Jenko pošteno misli in dela za občino in da se imamo samo njemu zahvaliti, da smo obvarovani še pred večjo Škodo, nego je do zdaj. Ker ne vedo več, kaj bi vse proti njemu čenčali, začeli so proti njemu kot dežel nemu poslancu dražiti s tem, da ie on kriv nove postave, po kateri se plačajo takse za lov.
Posebno si ob to brusijo jezike sod-njiski sluga Bratlna in pa pisar Črv, ki je bil že dvakrat zapoden iz občinskega urada, zdaj pa zopet v njem kraljuje *sled krivice, ki se je prigodila tajniku Živicu, kateri je bil jako priljubljen.
Postavo za lovske karte imajo Že vse dežele. Za Istro jo je predlagal deželni Odbor in kar deželni odbor predlaga, temu Italijani pritrdijo, naj rečejo naši poslanci, kar hočejo, ker so Bamo 4 proti 29. Sicer pa ta postava ne Škoduje kmetu, ampak mu je v korist. Samo pametno je treba premisliti, koliko denarja zapravijo lovci )n koliko zlatega ČaŠa, ki je še več vreden. Ako ima tudi srečo, vendar ni nikdar na dobičku, ampak samo na zgubi. Lov je za take, ki imajo denarja za zapravljanje, za skrbne gospodarje ne.
Zarad tega pa so le takse namenjene za gospodarske zadruge, torej prav kmetu ▼ korist. Koliko je vredna ta zadruga, tega si dosti od njih zdaj še misliti ne more. Skoda je samo, da so bile ustavljene zarad kolere premije /.a govejo živino in razstava kmetjskega orodja. Tam bi bili videli, koliko dobrega je od te »a-druge pričakovati. In kadar se več stori in be dobra semena dajala kmetom, sploh kadar prične pravo svoje delovanje, takrat vsak poreče: to je pametna naprava in nobenemu ne bo ial, da plačujejo takso kmetu v korist tisti, ki čas trotijo z lovom, svojo kmetijo pa zanemarjajo.
Torej ohČinarji, vse je treba pametno
Eremisliti. Le boste pametno mislili, ne oste nikdar verovali krivim prerokom in zapeljivcem, ampak ločili boste prav lahko srno od pleve.	Y. P.
Iz Škrbine, 20. septembra. (Izv. dop.) V fit. 71 ((Ediuostii hvaljena letina SS je žaliboža pohabila, kajti pekoči solnčnl žarki so uježno ajdino cvetje zdelali tako, da težko dobomo nje semena; a toča je dne 11. t. m. večini posestnikom doren-berških goric vinograde tako klestila, da je uničila vinski pridelek, da so bili primorani v nedeljo 12. t. m. pobirati jagode 1 ostalo potolčeno grozdje. Neusmiljeno je tudi pomlatila del Škrbinskega polja do Rubij. Tako ste suša i toča večinoma zamorili naše upe, naše nade.
Mnogi bi radi videli, da bi eplaval oaš novi vek, kateri * sladkih sanjah meni stare šege i staro kolo prenoviti, s ne vrne se nam ona zlata doba, ki je cvetja pred tridesetimi leti, ko je naših dijakov o šolskih počitnicah p enajalo pot v Gorico in iz nje v polnem številu trinajst, ter potem se je število krčilo i palo na Zdajna uva.
Iz naše vasi, broječe 76 hiš, od one dobe do dandanes je izšolanih osemnajst oseb in sicer: šest duhovnov, trije učitelji i ostali so c. k. uiadniki. — To število dovtli zn iči, da je v naŠej vasi cvetlo blagostanje, ter se vsak poštenovič solzi po minolih časih pa nevjerna z našo novo ero. Nikar pi misliti, da je ono šolanje naše posestnike spravilo v dolg, kajti niso več storili, nego jim je bilo možno, ker se oni še dandanes najbolje vzdrževajo.
Dobili smo g. uč teIjn, kojemu bi radi mnogi btregb, a streže mu oni, ki je najkrepkeje v to sukal vajeti.
SliŠi se, da naši veljaki misle preskrbeti cerkvi nove orgle, kajti doŠli učitelj jih je »Škirtiral«, češ, da on na take orgle ne more ig ali. Tako! Ako ne more on, naj pa naš uomačinec, ki že več let vestno opravlja svoj posel.
Pomislite, krmile, da v Škrbini ni več dobe, ko so imeli naši starlši zlate v Skrinjah, — vino do vina, — pšenico do pšenice, — nego postala je večinoma za dolžena, torej ni trebi nalagati bremen, kojih ne moremo prenašati.
SJSe rbinec.
t____•»
Iz Kanala 20. septembra. (Izv. dop.) Veselico, katero je priredila narodna čitalnici v Kanalu dne 19. t. m. v korist društvu sv. Cirila in Metoda, vršila se je povsem p'av dobro, gostov je došlo v obilnem številu, in če tudi se jih je mnogo
več pričakovalo, vendar je bila prostorna dvorana prepolna, tako*da mnogo od njih ni več v njej imelo prostora, in to vsled tega, kar sem z veseljem opazil, da si je domače in iz bližnjih vasi ljudstvo začelo za narodnost zanimati. Spored se je točno in gladko vršil, krep.k pevski zbor se pol vodstvom g. M. Zega nepričakovano dobro obnesel, kar moramo gosp. pevovodji le Čestitati da j a večji del iz novih pevcev sestavljeni zbor v tako kratkem času tako izvrstno izuril, kar mu je občinstvo z burnim odobravanjem tudi priznalo. Pesen *Slava Sloveucem« čeprav se je precizno in navdušeno pela, vendar ni imela pravega efekta, ker za to skladbo, kakor ml je pri nekej priliki sam njen skladatelj pokojni Hajdrih rekel, mora biti vsaj 24 pevcev.
Gosp. predsednik, ki je bil po svojih dolžnostih zadržan, ni bil navzoč, a pozdravil je občinstvo mesto njega v od borovem imenu gosp. M. Zega. Druge peani kakor Kocijančič-eva »Spoved«, Hajdrih-ova »Lunasije«, Vilhar-jeva »Narodna putnica« je zbor izvrstno pel, ter s tem pokazal, da cvet, kateri je pokazal, veliko žlahtnega sadu obeta.
Slavnostni govor govoril je gosp. M. Zega; tega govora ne bodem opisoval, saj ga lahko vsak v •Edinosti« čita, le to naj omenim, ko bi se vsi slovenski renegatje v en tabor seŠli in da bi se jim ta govor prečita], spokorili bi se vsi gotovo, ter se spokorjeni zopet v naročje materi mile Slovenije vrgli; želeti bi bilo, da bi ta izvrstni govor zaradi njegov« važnosti in če Bog hoče, za slovenski narod ugodnih nastopkov tudi drugi slovenski časopisi priobčili. Deklamacijo (Gregorčič) »Naš ČolniČ otmimo«, deklamoval je vsenčt-lišČoik gosp. J. Berlot. Občinstvo je kar strmelo nad njegovo spretnostjo, in dovršeno znanostjo v deklamatorikt. Koncertna skladba ■Semiramide« tercet za dve gosli iu glasovir so gg. D< kleva, Kra-šovec in Zega izvrstno igrali, kar je občinstvo navdušeno odobravalo in morali so naš umetniki »nolens volens« težke skladbe zadnji »allegro« ponoviti.
Posebno iznenadila je občinstvo Šaljiva igra »Eno ura doktor«, delitantje in delitantinje so ta dan v prvo na deske, ki svet pomenjajo, stopili, a pokazali so se kot spretni in Izurjeni igralci, posamezne igralce in igralke bi bilo preobširno popisati, le to naj bode dovolj, da so se gostje, ki so po raznih čitalnicah n. pr. v Trstu, Ljubljani in v Gorici slovenske presdstave videli in slišali, zelo
fiohvalno izrekli. Kanalska čitalnica je po-ožlla s to veselico težak kamen korlstnej zgradbi sv. Cirila in Metoda, vstopnina k veselici je donesla 45 gold. 90 kr. tudi podružnica je ustanovljena, kar ml daje povod, da radostoo zakličem:
Bog živi vas vrle Kanalce Za narodno stvar podpiratce!
Domače in razne vesti.
Off. Perhauz u, potovalnem uči telju nam piše iz Razdrtega neka gospodična: G. Perhauz je bival minulo poletje nekaj časa v Senožečah na Notranjskem. Ta čas vporabljal je v to, da se je učil slovenskega. Učitelja izbral si je znanega nasprotnika družbe sv. Cirila in Metoda, g. učitelja Kavčič-a, kateri je bil pred leti baje ut »šulferajnov«. G. Perhauz umeje prav malo slovensko — Če tudi je sin čisto slovenskih starifiev. Koliko si je on mogel nridobiti v kratkem času od nenarodnega učitelja, lahko si je misliti. Mi pomilujemo, g. P., ker ima nalogo pretežavno, pomilujemo pa tudi njegove poslušateIje I
Žalostna nam majka I Otroški vrt družbe sv. Cirila In Metoda pri sv. Jakobu se odpre 1. oktobra 1.1. Sprejemajo se otroci od 3 do 6. 1-it. StariŠi morejo vpisovati v ta vrt svoje otroke odslej vsaki dan, in sicer pri velečestitemu gospodu župniku pri sv. Jakobu v faro vin, ali pa pri predsedniku tržaške podružnice, g. Viktorju Dolencu, v tiskarni, Via Torrente 12.
V	c. kr. tržaško deško ljudsko Šolo se bono učenci vpisavali 28.. 29. in 30. t. m. od 9—12. ure dopoludne v pisarnici vodstvu via deli1 Annunziata št. 1 A In via Chiozza št. 6.
V	me is t n t dekliški llcej se bodo deklice vpisavale 29. iu 30. t. m. od 9. ure dopoludne do 1. ure popoludne.
V	tržaško nemško višjo re
alku se bodo učenci sprejemali 28. in
29.	t. m. od 9—12. ure dopoludne v vod stvenej pisarnici. Pri oglašanji morajo biti pričujoči tu ii roditelji, al) njih namestniki; pr.nesti imajo z sabo krstr>i list, spričalo o stavljenih kozeh in zadnje Šolsko spričalo učencev. Sprejemni izpiti se začno
30.	t. in. ob 8. uri dopoludne.
V	ljudsko In meščansko Šolo v Trstu so bodo vpisovule deklice
28. 29. in 30. t. m. od 9—12. ure dopoludne v pisarnici voditeljice, kder se spre jemajo tudi oglasitve učenk za nadaljevalni kurs.
Avstrijsko-ogerskl <Lloyd> obhaja letos petdesetletnico svojega obstoja.
Pri tej priliki izda krasno opravljeno knjigo, v katerej je popisano delovanje tega društva od začetka njegovega obstoja dokotci lela 1885. Iz te knuge je razvidno, da je ■ Lloyd. v zadnjih 10 letih napravil 13.958 voženj, njegovi parniki s> prebrodili v teh 10 letih 14 962 340 milj, prepeljali 3,209.001 popotnikov, 45,424004 matričnih centov blatra in 4i4.26(J zavitkov, ter prenesli za 1.097.0;55.000 gold. denarja. «Lloyd» ima
zUbj b7 parnikov.
Mobamedanskl Bošnjaki v
Trstu. V sredo je prišlo iz BihaČa v Bosni devet muhamedanskih ebitelj v Trst, ki so se z Lli ydovim parnikom odpeljale v Carigrad. — Bosnlške uprave niso hvalili, posebno nevoljni pa so bili na nekatere uradnike, ker se ne vedo pošteno. Besed, katere smo slišali, ne moremo tu zapisati; mogoče, da so pretirane, a celo prazne, o tem smo se sami prepričali, tudi niso. Mi smo uže pred leti pisali in grajali, da so se v Bosno pošiljali uradniki, katerim Nemec pravi »verzweifelte Existen-zen»; mi smo sami videli, kako krasne in dragocene spomenike so ti uradniki prinašali iz Bosne. Kako so prišli do njih, to je bila javna tajnost. Velik pogreŠek je bil, da so Bosno osrečevali taki uradniki; dobrega imena si tam niso pridobili. Avstriji pa so s tem neizmerno Škodovali. Kako drugače je delal Napoleon 1.1 On je v novo pridobljene dežele pošiljal samo izvrstne in moralne uradnike in gorje uradniku, ki bi se bil pregrešil nad imetjem, poStjnjein ali običaji prebivalcev. V Bosni jc bilo marsikaj drugače, i še zdaj, če tudi se je mnogo zboljšalo, ni še vse. kakor bi imelo biti.
Nova poŠta se odpre 1. oktobra t. I. v Medeji.
Tržaške novosti s
Kolera v Trstu. Od vtorka o polunoči do srede o polunoči so zbolele v Trstu in predmestjih 4 osobe, od srede do četrtka v mestu le ena osoba od četrtka do petka v mestu ena osoba, v okolici nobeden.
Kolera je te dni v okolici popolnoma nebala, v mestu pa smo imeli tako malo slučajev, da te smemo nadejati bližnjega konca tej bolezni. Uže 3 dni imamo deževno in mrzlo vreme in morda je tudi to pripomoglo k zdatnem zboljšanju zdravstvenega stanja v našem mestu. Tisti Tomaž Abram, o katerim smo o svojem Času poročali, da se je dal poročiti v bolnici za kolorozne, ko je bil na smrt bolan, je uže popolnoma ozdravel. — Do danes je v Trstu in v okolici zbolelo za kolero 626 ljudi, od katerih je umrlo 400. V Istri gre tudi na boijše.
Nesreče. Kurjač, 511etni Martin Ba-stijančič je na tukajšnjem kolodvoru skočil na mašino, ki je vagone pripeijavala, ali zdrsnilo se mu je in prišel je pod mašino, katera mu je desno nogo odtrgala in ga tudi na gl ivi močno poškodovala. Na pol mrtvega so peljali v bolnico. — Neka mati je na ulici padla z malim detetom; dete s=e je tako poškodovalo, da ga je mati domu nesla skoro mrtvega.
Policijsko. 451etnega Antona Me-neghetto iz Kopra je polic ja vjela in zaprla, ker je ubežal starišem. V Četrtek v noči so v novej luki pijanega fakina neznani prijatelji tujega blaga skoro do na-zega slekli. — Nekega znanega tatu, Kar-lota po imenu bo zaprli, ker je dokazano, da je nekej krčmarici ukradel srebrno uro. — Zaprli so 341etnega vratarja Josipa BarluŠa iz Ajdovščine, ker je nekemu me-šetarju vkraiiel uro vredno 6 gld. — Nekega prodajalca žganja so predvčerajšnjem zaprli, ker je v pijanosti na ulici ljudi insultiral. — Zaprli so več potepu hov, mej njimi lep parček iz Senožeškega okraja, drugi parček iz Postonjskega okraja, enega iz Velikega dola in enega iz R fenberga.
Iz aiontovelja nam pišejo23.t. m.: Od 3. septembra naprej ni tukaj bolezen kolera nobenega izmed odraslih napadla — zanjo obolel In umrl je *d'ni Mihec Rebuli Šestletni deček, ane 19. t. m. — Ozdravila je tudi popolnoma gospa Ore-lova iz Miramara. le mala hčerka ji je umrls.
Vinska razstava v Botznu
je uže začela in so se uže volili presojevalci. — Za Trst sta bila voljena profesor Stossich in Volpi, za Goriško dr. Levi in profesov Bolle, za Kranjsko ravnatelj Bi* hard Dolenc in za Istro profesor Hugues.
Nesreča na Reki- Predsinočnjim je strela udarila v neko italijansko ladijo. naloženo z4180sodi bencina, stoječo v refikej luki. Ko bi trenol, bila ji vsa v ognju 5 mornarjev je zgubilo živenje, 2 sta hudo poškodovana, kapitana ni bilo na krovu. Ogenj j* bil tak, da je bila vsa okolici razsvitljena, da se je lahko bralo, vendar se je posrečilo, ladijo iz luke proti Lovranu zvleči. Zivarovaua je bila pri nekej ltalijanskej družb).
Puškinovi dela, ker k malu ugasne vlastnmska pravica dedičev, prblpjo v 10 raznih izdajah na svjtlo. To priča, kako priljubljena so Puškinova del«, pa diije tudi dobro spričalo ruskom knjigurnicam.
inostranskega o shbSej tendenci. — Prodalo se je te dni 2f>00, vreč Rio po f. 59 do f. 69.—, 1500 vreč Santo« po f. 49 do f. 71.—. Portnricco stane 1.100 do f. 105, Java Mal. f. 73 do f.77, Cevlon plant f. 87 do f. 136.	J F
Sladkor — kazalo je uže, da sladkor postane druži ; pa £e le te dni je postala zopet kupčija inlabova in cene Šibke. — Prodalo ne je te dni 6000 vreč sladkorja v kosih po f. 18.75 do f. 22. Denes je tendenca Še slabša.
Sadje — malo kupčijp, cene mlahove. — Limoni f. 2.50 do f. 10.—, rožiči I vrste f. 8.—. II vrste f. 6.50, fige v vencih f. 11 do f. 13.-, o paša f. 20 do f. 22.-, cvebe Candia, Samos f. 19 do f. 20.—, cvebe Eleme f. 21 do f. 25.—. Sultanina f. 20 do f. 2rt.
Olje — dobro ohrajtano; namizno stane f. 50 do f. 70.—, jedilno f. 36 do f. 42.—.
Petro/je — nekoliko trdnejče oene, še precej dobra tendenca. Rusko stane f.7.50 do f. 7.75, amerikansko f 9.25.
DomaČi pridelki — fižol novi koks f. 16, mandolon f.li, rudeči f. 13, maslo f. 88 do f. !»2.
Žito — slaba kupčija, cene mlahove.
Les — cene nekoliko trdnejše.
Seno — prodalo se je te dni po f. 1.35 do f. 175, slama Skopa po f. 1.50 do f. 1.60.
Borano poročilo.
Borsa )ako mlahova (n po tudi kurzi raznih papirjev nekoliko trpeli. Tendenca za še m|e kurze.
Dunajska Borsa
dne 24. septembra
Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld	95	kr.
Enotni drž. dolg v srebru 84 •	70	»
Zlata renta......110 •	75	•
5'/, avat. .... 100 •	10	»
Delnice narodne banke . . 861 •	—	»
Kreditne de'«1« ... . 276 •	80	»
London 10 lir sterlin . . 125 >	50	»
Napoleon....... 9 ■	95	»
C. kr. cekini...... 5 •	95	»
Kr. državnih mark ... 61 •	45	»
Tržno porodilo.
Kava — kupčija manj živahna in tudi cene manj trdne, ker so došla poročila iz
Javna zahvala.
Podpisano predsedniŠtvo »Delalskega podpornega društva v Trstu*, Iz^ka tem potem iskreuo hvalo z?, lep plan Skorklje, kojega je narisal In zložil g. Fr. Trpin, ter ga velikodušno društvu podaril.
Trst, 24. sept. 1886. V. Dolenc, predsednik. — J. Resman, tajnik.
P (D s Jam©,
Podpisani, občudovaje točnost in br-» zost slavnega društva «občna zavarovalnica V Tratil* (Assicurazioni Generali) pri likvniacji škode, nastale mu po požaru v kemičnej delalnici nj*yove lekarne, št»je si v dolžnost, da s teiu javno izreče svojo iskreno hvalo slavnemu vodstvu, kakor tudi uradnikom, ki so pri t^j priliki in v tej zadevi poslovali, zarad njihove prijaz* nosti in trudoljubnosti.
J. Seravallo, kennk-lekarnar.
POSESTVO
v občini Gabrije z novo hišo — ena soba v najemu za štacuno — in gospodarskim poslopjem v sredi vasi, zelo pripravno tudi za krčmo, z lepim vel kun vinogradom na visočim, prost od peronospore, z lepimi trav.liki in drugim zemljiščem — se prostovoljno pod ugodnimi pogoji, skupno al posamezno, proda, — Nttančneje se zve p: i Viktoriji Koruza, bšt. 100 v Ga-brijah, pošta Šmarje.
ammmmmmmmmmmmmmmamtmmmma^^mmmmmrn^^
Velika zaloga šivalnih strojev, izvornih za vsako porabo. Skladi'Če trdnih blagajnlc, koje ni mogoče razbiti a sigurne so proti o^nju. Velik izbor svetllnlc za petrolfe, finih in prostili, za obesiti in za prenašati. Prodaja vsakovrstnih priprav za popravljanje In prlprawljanje strojev, s posebno nelaimro kovača in mekanike ; prejemajo se poprave vsakojakih strojev pri
FILIPU BATICHU
Trsi, Via dell'Acquedotti št. 23. NaroSbe Izvršujejo se nemudoma povzetjem. Cene ne boje se konkurence.
Trgo1
vina " A. Majer-jevega
Exportne^a piva v steklenicah v LJUBI.JANI
(pivovarna na paro) priporoča
Cesarsko, in Bock-pivo
v skrinjicah po 25 In 5') stekl.
EDINOST
Jakob Klemene - Trst
trgovec
Via S. Antonio nziovo br. i
Ima v svojoj zalogi volnenega blaga za žensko In moško obleko, Izborne kotonine,
dežnikov, barSuna, platna in flanele v raznih barvah in velikih množinah. Dobe se bela zagrlnjala vsake vrsti in velikosti. — Postreči more z najlepSiinl namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in drugimi Ženskimi ogrinjali. V obilnej meri dobi se za gospe vsaktere preproge in 1 šoa za plese in ženitve. Moja prodajalnica je vedno preskrbljena z najmodernijim novim bla goin in preprogami za gospe itd.—Blago je vedno novo in ne staro zaležano. Vsako naroČilo na deželi — po obrazcih ali mu-fttrii) se izvrši hitro in točno, kajti nektare vrBte blaga, namreč volneno blago, koto-nina, pledi, platno, flanela in porhat ne plačajo carine, ako se na dfželo poftljejo. Svilnato blago ima najnovejšega izdelka, prav tako svilnate trakove vsuke velikosti za plese, al' za nagrobne vence in zlate In srebrne franže. Za domača društva je priskrbel trobojne svilnate trakove razne velikosti. Za obilno naročbo priporoči se vsem p. n. «1nmačinom, da ga pogostoma "Z naroČili pr časte, — Ni zahtevanje pošljemo obrazce z dotiČaiml cenami.
Trgovski
pomočnik
mlad, dobro izučen v p-odajalnici iestvln, ali špectrijski za bJ.igo, z dobrimi spričevali, bi rad stopil v službo. Več se zve pri našem upravništvu.
Čudo najnovejše obrtni je!
Jako važen in neobhodno potreben za človtško blagost in vgodnost, za vse dru Žine in vzlasti za kmetije, sirarnice, za posestnike, j-» na novo znajden c. kr. za vso E^rnpn privilegovani Auspitz-Schmidrs Zenitb
Stroj za mesti maslo
ki se odlikuje ne po udarnim ali suvalnim sistemu temveč po nekim novoiznajdenim c kr privil. za vso Evropo patent, rezavnem sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto nepona-rejeno močno in okusno maslo, naredi se to prav ugodno, celo s pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako «t ima ta stroj čistiti i.,
razdeliti poduči se lahko vsak iz navoda za rabo tega stroja, ki je v vseli jezikih tiskan. Z tem strojem napravi ee v »minutah iz neponarej^nega mleka sladko a d kislo smetano, v 3 minutah pa najčistejše in najokusniše maslo.
Da vsakteremu ^mogočim pribavo jednega takega, na vsuk način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih cen.h.-št. 1 (drži 5 litrj s termometrom vred po f A « 2 ( « 10 « ) « « « ■ li « 3 f « 25 „ )	•	„ . « 35
« 4 ( „ 45 • )	«	« « • <15
Opazka.
Ta c. kr. patentovani stroj je narejen ves iz fine in trpežne kovine, ter ima prednost pred vsimi drugimi dosedaj iznajdenimi stroji radi tega, ker nadkriljuje vse druge v proizvajanju masla kakor tudi v kakovosti in zdat-nostl, ter je vedno zvest pomoček v družini.
V dokaz resničnosti mojega oznanila izjavljam očitno: vsakteremu denar koj povr-noti, kojega pričakovanje od tega stroja ne bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brez bojazni naroči.
Razpošiljajo se proti popre 1 odšteti svoti ali proti poštnemu povzetju; naročbe raj se adresujejo:	2_3
An die dsterr.uuq>irische Generalvertre* tung Universal-Export Bureau S. Ldw. Wien. II. Nordbahnstrasse N. 26 Hot-I Dono
Iznenadjcnje za gospe!
Nekoliko tisoč komadov
velikih zavratnih rut
za. jesen, in zimo
Iz najfinejše berolinske volne z čipkami, porotnih v vseh mogočih modnih barvah, kakor sive, plave, rudeče, temne, črne, bele, iko'ake In turklnaste itd. je . na prodaj radi preseljenja
samo po for. M O gf
ter razpošilja po poštnem povzetju
WAARENHAUS «ZUR MONARCHIE*
Wien, III., Hintere Zo'lanittstrasse N. 9.
Nil. Ako w n ikrat ru» naroči, htanu piHtniia I« malo novcor,
Gosp Gahr.PIcoli-ju, iekamičarju v Ljubljani Na suhtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro Znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili	43-50
Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil vitez pl. Si de ki, c. k. vladni svetovalec in defelno-nanitnet poroUevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenc« ljubljanskega b-k.irničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esencp, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plomlnj, Primorsko.
Antlrrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr Pastllje santoninake ; (kolesci zoper gliste) Izkušeno zdravilo zoper frliste škatliica 10 kr 100 košč. f>0 kr. 1000 košč 5 gld. 2000 6 gld Salioilne paatlle proti preblajanju najboljši pripomoček proti da vici (difteritisj, plučnim, prsnim In vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost. škatljica 20 kr.
Zellični prani alrop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, bripavostl, dušljivemu kaŠliu Itd. Odruičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr.
Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila te zmlraj frlina doka v lekarni
G. Piccoli-ja
«pri angel u»
v I^fubijani
Sfitl'nffisfe*^ nB Dunajskej cesti, kder ae naročila takoj po poiti proti povzetji izvršujejo.
99
>mmm<mmnmmm m
Sredstvo varujoče pred kolero
G E L S I O R"
tekočina xa želodec
Specijr liteta	1-20
Bratov Zanardi & Comp. v Trstu
Izvrstno sredstvo za teženje v želodcu in t/žko prebavo za smrdeč vzduli in antimiških boleznih, čisti in jači krv. — Želodčna tekočina „ExoelMlort( vživa s« lahko v vsakem dnevnem čam In pri jedi toliko od odrašenih, kakor tudi od otrok, ima prav prijeten okus ler je napravljena iz najboljš h zdravilnih ST trav brez kakega škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svedočbe bolnice v jC> Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi	»L
Glavna zaloga v Trstu : ItAJMU^D MAVUR, Piazaa Ponterosso.
Naročila se brezmudna opravljajo.	»l
^VVVVVV9VV V
Dva učenca
d( bosta stanovanje in hrano nri slovenskoj družini, v sredi mesta. — Več pri nafitm upravništvu.
Depeša
(iz Geneve ua Švicarskem) mi je naročilu"ha vsak način razpečuti 860 komadov čudotvornih, najfinejših, pristnih švicarskih
Rpmnntnir-nr iz nik,a- Te ure
finejSega nikla, se navijajo brez ključa, z krono in inehatdčno ustrojbo kazal, kristalno steklo in 2 kazali za sekunde; z eno besedo, dobre, li vratne, nepo-končljive ure za večnost po aramotm ceni
fr. 5-75'
Enake remontolr žepne ure od
| pristnega 131. srebra
z fino graviranim okrovom,	,-,1 šane po c. kr kovničnim uredu, sta-
nejo 0 tor. komad. Naročila se spre-	l^li
jemajo proti predplači ali po poštnem	ItU
povzetju, kar ne ugaja, se menja ali	UST
pa denar nazaj pošlje po Feketovi	[Tli1
Genfer Taschen-lhren-Filiale,	§
Wien, Hundi Iiurmstrasse Nr. 18(34	1L0T1
m
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi Želodčni pijači.
Da si tlovek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, izlečkov Itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič dru2ega', nego škodljivaimes.
Edini Jeruzalemski balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne m->či pravio* prednoati nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sć vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzam bogat na delajočili snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n^ga upodnega upliva na prebavljenje nI čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebuvljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki ln zvedenci prlporočujejo proti neješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjuau, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vaakej bolezni v črevesju.
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	38-36
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. POIVTO/1/1
v GORICI.
Skladišča v Trstu v lekarni Marku Raratint, na Reki vlekami alRedentore, G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tomlnu v lekarni E. Palisca.
llSiiiii^iliiiiSSiS
Lekarna
Trnk6czyf
zraven rotovža
v Ljubljani
na
velikem mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in aveia zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prijeli pi menih zahval o naSih izborno akušenlh domačih zdravilih. Lekarne Trnk6(Szy-jevih firm so : Na Dunaji dve in ena kemična tovarna f lnhiiAni rj v.*! A	v Gradci (na btajerskem) ena pa v
se, pr08i: ak0 mu i*™**™ ležeče da spodaj navedena adravila s prvo pošto dobi, da nasl v tako le napravi: Lekarna Trnkciczv polen
rotovža v LJubljani.
Marij aeeljske kapljice
za Želodec, katerim ae ima t>a tiooče ljudi zahvaliti ta zdravje, imujo izvrsten vspeh i ri vseh boleznih v želodcu in so ne-prekosljivo sredstvo zoper mankanje alaatl pri jedi, tlab želodeo, urak, vetrove, koliko, Zlatenico, bljuvanje glavobdl. krč v želodcu, bitje srca, zaba-aanje, gliste, bolezni na vranloi, na jetrih In zoper Zlatožllo-Steklenica velja 20 kr., 1 tuoat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. M-vai-llo! Opozarjamo, da se tiste istinite MARIJACELJSKE kapljloe dobivajo samo v lekarni TRNK0CZY-ja, zraven rotovžana velikem trgu v Ljubljani.
Cvet proti trganju
(Cilolmfi,je odločno najboljše zdravilo zoper protin, ter revma-tlzem, trganje po udih bolečine v križi ter živ cib, oteklino, otrp-nele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva nuj se samo «cvet zoper t ■•spanje po dr. Maličuo z zraven sioječim znamenjom l kr , tucat 4 gld. 50 kr.
_ C • ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite.
(Schutzm rke)
steklenice 50
Planinski zeliščni sirup kranjski,
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hrlpnvost, vratobol, jetiko prsne in pljučne bolečine: 1 steklenu-a S« kr , 1 tucat 5 gl. Samo ta sirop za SO kr je pravi.
Kričistilne kroglj ice,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pregrešati iu so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji člov.škega telesa, glavo olu, otrpnjelih udih, skaženein želodcu jetrnih iu obistnih boleznih, v škatljuh h 21 kr. ; jeden za zavoj s 6 škatljmni i gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
ZDRAVILA ZA ŽIVINE.
Ta pruv dobra Stu|ia po nu»yn mijltolje vri vach boleznih kriv, konj in pniflU'-ev Konju vuriiju tu Stupu trganja po frevlh , btifiuvk,
»s«li nalezljivih kužnih boleznij, k •Siju, plućnih in vratnih holoznij.
oilpruvlja v»c K i8t«, i udi vzdržuje konje dobole, okrogle i iskrune.
Kravo do « iiinoR-<> dobrega intfka-
Zam^t.«»k z rabiinim navodom vred velja h 50 kr., 5 zamotkov Mamo * gl.
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
V ljekarni TRNKOGZY-ja v L j \ik>lj ani
zraven rotovža
flvot V]| krtiiifi N»jbo|jge mazilo za konjo, pomaga pri pretdgu «11, ote-kun l koluti,kopli-nlh bolezni, oirp-uunji v boku, kril, itd otekanji ti 'jf, m'hurjlli na no-truh. izvijenji t.ft-enujinoila,opt'uvi', snSlol iid.,M kratka pri vsuh vnanjili boleznin In liibali. Htiiklvnica ■/. r.ibll-nim navodom vred itaiio I o 1 tfld., 5 stekl r. labilnim navodom vrod
samo 4 gld.
in vsak dan s pošto razpošiljajo.
(3)
UlUMk ornAi.kDINOS 5 . - .zdatelj In odtfovorni ureoni«. VIKTOK DOLENC
Nuovii tiskarna V. Dolenca v Trstu.