36. številka. Trst, v četrtek 13 februvarija 1902, Tečaj XX« II .Edinost" 1 e;s takrnt srn 4ar., razun «edetj 1» *-rsi• računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd. se raćunajo po pogodb« Vsi dopisi naj se pošiljajo uređalitvo 9»fzankovani dopisi se ne sprejemajo Eokopiei se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase spre* f tu s Bpravnl'tTo. Naročnino in ogias« j« plačevati Ineo Trst. 1'rednlfttiu in tiskarn« se uatiajKla v ciici Cariutia Siv. 11*. VpravulStvo, In •prejemanje hi seratut v ulici Molil ptccolo 5tv. Ii, 11. »Kti-n. >.d*ja;elj in odgovorni urednik Pran Qs d n i k. lastnik konaorcij lista Kdinoat' Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trst Narodoslovje in politika v Avstriji. (Dalje.) To je glavna vsebina peterih člankov, katere je prinesel omenjeni dunajski tednik v številkah od 4. januvarja do 1. febnivarja. Pa tudi to je samo posnetek, kajti Kirchbach je isto tvarino obdeloval v 21 člankih, ki jih je »Kolnische Zeituns;« objavljala od začetka julija do oktobra 1901. 1. in katere je pisatelj izdal v posebni knjižici. Sam se opravičuje, da se v omenjeni brošuri nahaja dosti tiskovnih pogreško v, ker je samo zadnje tri sestavke popravljal sam, in meni, da čitatelji v Avstriji eami lahko popravijo pomote, ki se lahko vrše v dnevniku. Mi Slovani se smemo veseliti, da je tako ugleden in razširjen list, kakor je »Kolnische Zeitung«, svoje predale odprla spisu take tendence. Pri nekaterih izvajanjih, ki nam niso ugajala, smo na k»atko, v oklepih, pristavili svoje menenje. Pisatelj je brez dvoma protestant, ker misli, da samo činitelj ultra montes povzroča narodni jezikovni prepir in da samo ta činitelj utegne motiti lepo idejo o plemenitejši prihodnjo ti človeštva sredi Evrope. To mislimo, da je glavna zmota pisateljeva. Kjerkoli se strastno razpravljajo te stvari na škodo narodov in sicer v časopisih tam stoje v prvih vrstili povsod — Seillitje. Tem je glavni namen: razdvajati n a r o <1 e in p r •» v z r o č a t i nemir, da imajo dober lov za svoje žepe. To se posebno vidi v Trstu, kjer so Slovanom nasprotnemu časopisju voditelji — Židje ! Najvplivnejši časniki na Dunaju in Pešti so v židovskih rokah. Ta zmota pisatelja pa izginja vspričo toiiko lepih mislij in tolike izredne nepristranosti Nemca nasproti Slovanom. Znani nemški slovstveni zgodovinar Bartels je v svoji knjigi : »D i e A 1 t e n u n d <1 i e J u n g e n«, ki seje zaporedoma natisnila štirikrat, izjavil, da so v slovstvu in javnem življenju na Nemškem provzročili etično dekadenco nemški Židje, ki so svoje ideje prinesli iz Pariza v Berolin po veliki zrnati Nemcev nad 1" rancozi. Ker je to vsekako silno redek slučaj, da se Nemec tako poteguje za Slovane, hočemo na kratko narisati razvitek njegove iz- obrazbe. Za pomoček nam služi knjiga : »D as j a n g e t e D e ii t s c h 1 a n d. Zwti Jahr-zehende miterlebter Litteraturgeschichte. — Dargestellt von Albert von H a h n -s t e i n, Dr. phil., Privatdocent an der Ko nigl. Technischen Hochsehule zu Hannover. Mit 113 Schrifisteller-Bildnissen. Leipzig 1900. 8. 375. str. Politični pregled. V Trsta, 13. feb. 1902. Italijanski poslanci — opeharjeni. »Politik« piše: Na glasovanju o celjski resoluciji grofa Stiirgkha so bili Italijani jedini N e n e m c i, ki so stali na Btrani Nemcev. Menili eo, da si s tem nenaravnim Trije bavarski kralji so zaporedoma, vsaj \ podpiranjem zagotove povračilo, mislč, da s začasno, okoli sebe združevali mnogo nemških j pomočjo Nemcev strmoglavijo hrvatski gim-duševuih -dličnjakov. Kmanuel Geihel in j nazij v Pazinu. Ali Nemci niso imeli moči, j Bodenstedt sta dolgo časa bivala na njiho- i tla bi bili dali tako »revanche« in tako se J vem dvoru; najodiičuejši pa je bil slavni no- ' vidijo Italijani opeharjene za ceno malo-veiist Pavel Hevse, kateremu je življenje: lepemu pomaganju Nemcem. To jih je Bpra-teklo tako ugodno, kakor Goetheju. Zato je j vilo v jako neprijetno razpoloženje, kateremu v svoji gostoljubni hiši zbiral mlade nadar- j izlasti domače novinstvo neprikrito daje jene pisatelje. Živeli so kakor pod vedrim izraza. nebom italijanskim brez skrbi, ne brigaje se j Zdi se, da odnošaji v »Club Italiano« za druge in so pod varnim šotorom srebali sploh niso naj zz do volj i v ej i. Ne le, da je tu veselo umetnost. Bil je v družbi duhovit nasprotstvo med »konservativnim« in »libe-zgodovinar Mariz Carriere. Tam je bil anti- ralnim«, obstoje še druge stare taktiške raz-pod Rihard \Vagner. like med južnimi Tirolci in Istrani. Interes Mlajši naraščaj pa je opazoval važne prvih sili k nenemškim strankam, poslednji zgodovinske dogodke, ki so se vršili ; je videl eo od nekdaj zavzeti za liberalno nemštvo. dviganje nemškega duha io ni mogel uživati »Politik« meni tudi, da za sedaj ne idiličnega miru pod vaino streho. Med temi pride še do tega, da bi kateri italijanskih je bil \V o 1 f g a n g K i r c h b a c h. Bilje poslancev položili mandate, sin nemškega slikarja in se je porodil leta Ali — opeharjeni so vendar le bili. 1857. v Londonu. Istodobno sta v Londonu j Novi namestnik V Dalmaciji. Zaživela nemška politična prognanca, pesnik grebški »Obzor« je dobil z Dunaja od zaupne Ferdinand FreMigrath in pisatelj Karol Blind. | osebe sporočilo, da v krogih hrvatskih po-Prvi je imel fina \Volfganga, drugi Ferdi- slance v goje veliko nade, da novi namestnik nanda. Sam Kirchbach opisuje svoje utise iz v Dalmaciji bar. H a n d e 1 — ki je sicer teh mladostnih let tako-le : »B,l sem še pre- J nevešč hrvatskemu jeziku, (Pravijo pa, da se mlad, da bi vse umel, o čemer sta se pogo- ga že pridno uči. Op. ured.), ali je jako Iju-varjala \Volfgang in Ferdinand, pa videl sem j beznjiv in čestivreden človek, ne centralist in v sanjah že v naprej njuno usodo; oba sta : liberalec — uvede notranji hrvatski gorko ljubila svojo nemško domovino, dasi uradni jezik. sta govorila angležki, kakor jaz. Deček Ferdinand Blind je začel tako: »Veš ti že, \\ oligang, zakaj tvoj in moj oče živita tukaj v tujini .-'c — »Dobro vem to«, je odgovoril \Volfgang Freiligrath, in tukaj mali \Volf-gang (Kirchbach) naj tudi čuje to, da tega ne pozabi nikdar, nikdar. Morala sta iti v tuji kraj, ker sta slavila svobodno in zdru ženo domovino, ker nista hotela, da bi Nemčija bila dežela sramote, ker sta to deželo ljubila čez vse, to deželo raztrgano i u bedno Pa bi bil res čas_. da se odpravi taka kričeča krivičnost, da je v deželi, ki je, da ali ne, po 2°/0 italijanska, na državnih uradih italijanščina uradni jezik ! Avstrijski prestolonaslednik v Petrogradu. Predvčerajšnjim je bil v zimski palači dvorni ples, katerega so se udeležili car in carica, nadvojvoda Fran Ferdinand se svojim spremstvom, ruski veliki knezi, členi vseh poslaništev in mnogo drugih odličnjakov; vsega skupaj bilo je na med drugimi kraljestvi.« — »Pa ne ostane i plesu *O0 oseb. Piea je bil kaj sijajen in je raztrgana, \Volf«, je odgovoril Ferdinand. (Pride še.) bila posebno dvorana, v kateri je bil bufet, spremenjena v pravi eksotični vrt, ki je po svoji krasoti prekosil vsako najbujnejšo do- mišljijo. Carica je nosila čudovito krasno obleko in se je vsa svetila v dijamantih, car je nosil huzarsko uniformo, nadvojvoda pa, ki se je jako pridno udeleževal plesa, uniformo Bugskega dragonskega polka. Na željo carja Nikolaja je nadvojvoda Fran Ferdinand odložil svoje odpotovanje na 3. uro popoludne včerajšnjega dne, da se je mogel udeležiti včeraj zajutrka v cesarski rodbini. Pred zajutrkom je nadvojvoda Fran Ferdinand obiskal še carico-vdovo. Na kolodvoru poslovili so se od nadvojvode car in carica ter drugi dostojanstveniki in ga je rusko častno spremstvo spremilo do avstrijske meje. Najnoveja afera na O^erskem. Gonja traja, dalje z nezmanjšano silo. Zaupnik »Neue Freie Presse« v Budimpešti priznava sicer, da je grof Ziehy kavalir brez prigovora, visoko izobražen in najlzbranejih manir ; ali brat tej židovski sestrici ter hlapec vseh vlad madjarskih, »Pester Llovd«, vendar ostaja pri tem, da je bila kombinacija Ziehy huda pogreška, ker je mož dvakrat neljub : kakor opozicijoualen vodja in klerikalec. Radi tega da je politiški svet na Ogerskem v hudih skrbeh. Kolik nesmisel! Mari je šel nadvojvoda Fran Ferdinand v Petrograd pretresat strankarsko življenje v Budimpešti?! V Petrogradu se prav brigajo za to ! Smešno je torej, pre-smešno, ako si madjarski šovinisti domišljajo, da je bilo to sploh kakega pomena, ali je šel v Petrograd z nadvojvodo kakov klerikalni ali liber. Madjar ! In mi bi stavili, da ni niti za las zmanjšan vspeh te misije nadvojvode vsled tegar da ni šel ni Zichv ni kdo drugi! ! Ali to stoji, da so Madjari tu posegli v osebno pravo-nadvojvode. Nadvojvoda sam si je izvolil Zichva. Madjarski liberalizem je pokazal to pot, da je nestrpen navzgoraj in navzdo-laj. Osebam navzgoraj ne pušča nobene svobode ; na zdolaj pa, ljudi, ki pripadajo drugim politiškim strujam, pa »aj bo sicer še tako odlični po socijalnem položaju in intelektu, izključa od vsakega prava, od vsacega uživanja na javnem življenju. Nekdo pa je vmes v tej gonji, ki se nam smili. Proti grofu Goluchovskemu sikajo Madjari svoj srd. Revež ! Vse tovore svoje vnanje politike vozi pod madjarsko zastavo, vsaki njegov čin nosi budimpeštansko znamko. In sedaj bi hoteli, da bi ravno on biljagnje, ? O D I, l 8 T E K :;o Vladimir. Hrvat-ki spisal Avgust Šenoa. prevel M. C-t-č. II. Klara je dalje vihrala po zagrebški družbi. Karte, konji, kočije, moda, šampanjec so izpolnjevali dneve njenega življenja, a o tem se je pod njenimi rokami topil denar icakor sneg. Kaj še le, ko je viharno življenje, ko so leta jela posezati v sveži cvet njenih lic, ko je trebalo posezati po umetnih pripomoćiih, spremenila seje Klara v formalno koketo, izticaje se hlinjenim sijajem in Iepotiiom ter ljubkovaje na vse strani. Dobra n c je gledal, molčal. Vide, da mu ženina razkodnost raztroša imetje, da mu imetje pod bremenom dolgov gineva bolj in bolj ; iskal je odpomoči v visokih službah, da mu izdatna plača vsaj kolikor-toliko zabeli hude tiuancijalne rane. Politična samostojnost njegova je bila izgubljena brez sledi. Ziveje in živeje postajaj oče narolno gibanj* ga je u ve -rilo, da so želje narodne pravične, da je domače pravo potlačeno ; on je čutil to, ali ni smel izpovedati tega in ni se smel boriti za to. Finaneijalua neprilika ga je storila odvisnim, plahim. Kajti: kako je bilo z i>orl>o? Velikaši, plemiči, državna inoč, neuko ljudstvo so stali proti peščici navdušenih čast mi je predstaviti se Vaši velemož-sicer, ali neimovitih borilcev : zistem od 800 nosti.« let se svojimi tradicijami in predsodki proti Dobranic je dvignil glavo ter pogledal ilirski novotariji. »Želje so pravične, jaz sem mladeniča. pogrešil«, je šepetal Dobranić samemu sebi,1 »Kdo ste Vi?« je vprašal, »ali te želje so idealne, neizvedljive; one; »Vladimir Milkovid, na Vašo službo: ni*o dovolj jake, da bi strmoglavile ukore- čast mi je tu izročiti Vam priporočno pismo ninjeni zistem, niti da bi se upirale žilavemu gospoda profesorja Niemčića.« narodu madjarskemu : Ilirci ne zmagajo nik-j s Aha«, dvignil se je Dobranic, vzemši dar. Zato moram molčati proti volji srca piemo in pogledavši mladeniča pozorneje, »Vi svojega, ker nisem svoj, ker me je zla usoda ste tisti, ki mi ga je priporočil gospod pro-ohsodila, tla sem suženj — drugače sem fesor Niemčic za inštruktorja mojemu sinu.« propal.c Pa tudi če je v Dobranicti bila ostala i »Da.« iskra prejšnje odločnosti, krvavi julija dan ^Lepo! Lepo! Gospod profesor Niemčic 1845, ko je na Markovem trgu tekla kri mi Vas je jako pohvalil. Da, Vi ste tudi ilirskih rodoljubov od p u še k italijanskih vo- pesnik.« jakov po zapovedi bana Madjara, udušil je »Tako je, magnifice, je rekel mladenič še to zadnjo iskro v srcu Dobranicevem. pordeči vsi, »tu pa tam delarn stihe.« Ili rci so bili premagani, Dobranic pa se je i »Tudi latinske?« moral držati mogočnikov, da obdrži svojo »Te sem delal samo na gimnaziji za na službo, da pride do veče službe. Svet pa je loge, sedaj delam samo ilirske.« mislil, da je banskega stola predsednik Do- »Ah, tako! To je : hrvatske.« branič jako jako bogat. Dobranic je bil, ka- j »Da, hrvatske, to je vseeno.« kor smo rekli, zaglobljen v razsežne spise »Pa jih tiskate ?« »Samo nekatere.« »Kje?« težke pravde, ko je nekdo potrkal na vrata njegovega zavetišča. " j »Svobodno!« je velel Dobranic. V sol)o je stopil mladič ter se poklonil časopis: »Ilirsko Danico«.« globoko. j »A v Gajevi »Danici« ! Vi ste »Prepokorni sluga, domine magnifice, Ilirec!« »Mi imamo, žali bog, samo en zabaven torej »Sem, magnifice.« »Pa Vi pravite meni to tako odločno ? « »Seveda. Jaz ne morem potajevati svojega prepričanja.« »Ne mislite-li, da bi Vam mogle škoditi ta iskrenost in Vaše davorije ? Vi ste pravnik, danes jutri postanete sodnik, uradnik, odvetnik, pa gospoda so jako strogi.« »Znam, da se danes gleda v prvi vrsti na to, kako kdo misli, a ne, kaj zna. Jaz se sicer nisem odločil še za kakov poklic, jaz se še le pripravljam za življenje. Pa tudi, ko bi se bil odločil, bi me 'ta odločba ne mogla ovirati, da izpovedam 'ono, kar mislim ' in za kar se borim.« »Vi govorite tu jako odločno, kakor da ste gotovi zmage, mladi prijatelj « »Oh, magnifice, sem tudi prepričan dušo in srcem, da narod zmaga, ker so njegove želje pravične.« »Ali morete že presojati, kaj je pravično in kaj ni pravično ?« »To je, jaz seveda nisem še zdrel Človek, ali moje srce me je privelo do tega prepričanja, a jaz verujem svojemu srcu.« (Pride še.) naj vzame na se grehe sveta ! Da, madjarski listi mu podtikajo, kakor da je prav on, grof Goluchowdki, rovaril za Zicbva in proti madjarskemu Bog pomagaj-liberalizmu. Resnica o Srbiji. O avdijenciji dopisnika > Ne\s Vork Heralda« na srbskem dvoril nam je dostaviti še sledeče: Po zatrdilu kraljevem, da kraljica Draga ni nikdar govorila o abdikaciji sploh, kamoli o abdikaciji iz gmotnih razlogov, je dopisnik menil, da bi bilo važno, če bi kraljica sama povedala kaj o tej stvari. Ivralj pa, kakor da bi ne slišal te opazke, je nadaljeval: »Razveo tega pa je vsa dežela v tej stvari na moji strani. Morem Vam reči, da je vse te vesti o nasledstvu — in to pravim odkrito vsemu svetu — >izmaj«torisaW bivši minister in predsednik min. sveta, Vladan Djordjevic, ki je to vprašanje večkrat pretresal z menoj pred mojo poroko. — Vladan Djordjevie je sedaj izven dežele in živi na — Ko sem se poročila s kraljem, pričakovala sem opozicijo. Moj vspeh, moja popolna sreča morala mi je ustvariti neprija-teljev. Poznam svet. Vedela sem, da b o trnja v tej kroni. Bila sem pripravljena. Cesar pa ne umejem, to je brez-koučno nadaljevanje te kampanj e 1 a ž i in da se ta gonja tako dolgo drži. Kavno to ni lepo«. O teh besedah se je kraljica le s težavo vzdržala solz. Tako se je završila avdijen-cija, o kateri se nam je zdelo potrebno obvestiti slovensko javnost, da vsaj ista ne bo zajemala samo iz motnh virov dunajskih Zidov. Ce kje, treba je v stvari slovanske dinastije slišati vsaj — dva zvona. Dogodki na skrajnem Vztoku. V Angliji plavajo zopet v veselju. S > pač postal: skromni. Južno-afriska vojna jih ubija in jih sili biti skromnimi. Ob vsem svojem ponosu — mora le veseliti vsakega pravega prijatelja delavstva ter želimo, da bi ta solidarnost donesla štrajkujočim kurilcem najlepšega vapeha. Zahteve trpinov-kurilcev so tako upravičene, da bi jim moralo ustreči vodstvo Llovda dobrovoljno in brez vsakega pritiska od strani solidarnega delavstva. Ako isto hitro ne u streže tem zahtevam, zapuste, kakor se nam sporoča, delo tudi vsi ostali delavci, kateri so danes še ostal na delu. — Sporoča se nam tudi, da so štr&jkujoči delavci priredili pred mestno plinarno demonstracijo proti temu, da so sedaj tam na delu skoraj izključno inozemski delavci iz Italije, (Ali ste čuli, g. Kopač?! Al tro che vaša mednarodnost !) kateri so izpodrinili domačine in delajo tudi vsem drugim delavcem nevarno konkurenco, ker se ponujajo na delo za nedostojno nizko plačo ter tako še hujšajo itak že skoraj neznosno stanje delavstva. I-jtotako morajo biti veseli, ako so našli koga, ki jim ^ vlada med delavstvom skrajno ogorčenje proti bo pomagal čuvati njih interese na skrajnem onim kurilcem, ki so prišli iz Benetk, da Dunaju. On je napisal in razširil več član- Vztoku. V jeli so Japonsko, ki je sklenila kov o tem predmetu in on je neprestano v tesnili zvezah s pretendentsko familijo Ka-radjordjevicev.« - Ali ni Vaše Veličanstvo nikdar raz- žnjimi dogovor, o katerem sodi del angležkih listov, da je v prvi vrsti naperjen proti Rusiji. Po tolmačenju, ki je pošiljajo iz Londona, je dogovoru namen: ohranitev neza- motrivalo vprašanja o abdikaciji?« je vprašal visnosti Kitaja in Koreje. No, kdor zna čitati dopisnik. med vrstami, ta \e, da je to šahovna poteza nadomestijo štrajkujoče llovdove kurilce. Povdarjam> še enkrat z velikim zadoščenjem, da so domaČi delavci sploh dali di-ven dokaz solidarnosti in je s tem najlepše pobito čvekanje tistih nazori-socijalistov, kisi vsakovrstnih strasti, kakor bi moral biti sodnik, ter predlaga, da se ga odstrani od njegovega {testa. Radi teh obdolžitev je g. dr. StepanČie tožil dra. Sandrina radi razžaljenja časti ter se je vsled delegacije, odrejene po tu k. pri-zivnem sodišču, vršila dotična glavna razprava dne 10. t. m. na tuk. okrajnem sodišču v sodnici g. c. kr. tajnika Zaccarije. Tožitelja je zastopal odvetnik g. <1 r S 1 a v i k, dr. Sandrina pa g. tir. B a s s e g g i o. G. tajnik Zacharija je Jskušal stranki poravnati, dočim je g. dr. Stepančič izjavil, da je pregloboko žaljen, da bi mogel odpustiti, in da mu brani to že obzir na ugled svojega stanu. G. dr. Sandrin je trdil, da si upa dokazati resn co vseh obdolžitev in da je bil kakor voditelj italijanske stranke v Buzetu dolžan, napraviti inkriminirano ovadbo. Zaslišane so bile priče: g.a Meianija Stepaučič.Jsodnikova soproga, g. Jul jan Fabbri, oficijal, in g. Josip Ritossa, dijurnist c. kr. okrajnega sodišča v Buzetu, ki so vse trditve g. dra. Sandrina postavili na laz. Potrdili so, da je g. dr. Stepančič takoj po tatvini zakonskih Flego pretrgal z istima vsako vez in da je celo iskal drugo stano- neprestano tržejo svoja kričava usta — ka- vanje, da bi ne prišel več v doti^o žnjima, k >r je te dni pred četico pekov storil zopet ter da je po dolgem času. iz usmiljenja. »Vsi taki poskusi so absolutno lažni, in proti aspiracijam Rusije v Mandžuriji. Ja- ! znani Kopač, radi česar mu posvetimo jutri, njegova soproga dala Flegotu nekaj malega to iz ra/lrg a. ker stališče vladale a ponski je pa bolj Koreja na želodcu. Ve- da mu bo šumelo po ušesih —, češ: kdor zaslužiti. n i t a k o, da bi se je moglo z a - Ijavnost pogodbe da ni določena za pet let je narodeu, ne more biti socijalist in je ne- j j^ar se tj£e p0nočnega prizora s pijanim pustiti«. (kakor je trdila včerajšnja brzojavka), ampak i zmožen za kakoršnjosibodi delavsko organi- JHegotom. je bilo dokazano da je g. sodnik Z re-nim naglasom je kralj nada- bo trajala še jedno leto od dneva odpovedi zacijo. Glavni kontingent na tej se lanji ve- posredoval le na ponovno prošnjo prestrašene Ijeval : od te ali one pogodbene strani. i liki demonstraciji solidarnosti so dali gotovo cašče Flegotove in še le putem, ko je Flego delavci iz Llovdovega arzeuala, tehničnega BVOjim razgrajanjem prestrašil vso hišo, zavoda in iz ladjedelnice sv. Marka. A glejte, ter ^a ga je sodnik skušal z lepimi »('e zapreti mojemu prestolu nevarnost, jaz bom ga branil z mečem v roki, na čeiu svoje zveste vojske, kakor se spodobi u s t v a r i t e 1 j u nove Srbije. — Kako neumna so poročila o notranji neslogi, ki Tržaške vesti. Do »teletarije« smo torej srečno dospeli v »Slovenskem Narodu« ! Teletarijo nam »Narod« meče na glavo radi tega, ker smo -J v kolikor prihajajo v poštev delavci sloven- besedami pregovoriti, da naj bo miren in da ske narodnosti, so najmanje po 90% pristaši uaj ot|j(ie; in slednjič da ni sodnik izrekel narodne stranke!! Najlepši dokaz torej, da n0\)ene grožnje, da torej ni dal Flegotu no- jim zvestoba do lastnega naroda ni malo ne benega povoda, da ga opsuje. vidi se iz nenadnega potovanja, ki sva je I)onatjsnjii tisto not7eo v »Novicah« o plesu jemlJe zmi3la za 9tanoV8k:o solidarnost med Gledć pretveznega samovlastuega posto- jaz in kraljica izvršila po deželi. Povsod sem ofioirjev. »Narod« laže, da smo mi v re- ^lavstvom. Tako govore dejstva in ta govor panja ^ umešavanja v avoje lađtae pravde na.^el izrazov fn demonstracij najgloblje lo- ^ noticj videlj >krvavo reSaicoc, ker dej- j vej|a S,>tovo neM ve6 ae£° Kopačevo — ^ ^ dokazano ia pojašnjeno po pričah, da jalnost. od strani naroda srbskega napram 8tva gQ . kričanje. dr Stepančič ni storil drugega, nego da dinastiji. — Financijske razmere moje države Da amo prvi čianek dobili iz Ljubljane Vojaški nabori na Primorskem. Leto- je Flegota, ki je bil radi gornjega dejanja v so re-ne, toda obupne niso«. Q(1 _ to la|,ko |)0V€ra0 _ akademiČno izob- šnji nabori novincev vrsli se bodo na Pri- preiskovalnem zaporu, izpustil iz zapora, ker Kralj je izrazil nado, da se Hnance po- raženega moža> 0 katerem torej se ne more morskem po sledečem redu: A. V Trstu: onj <]an) ko je državnega pravdnišlva odstop pravijo v treh leti!.. O vojni sitnvaciji je re- miai;tjt da je ravno _ tele!! j -1-' ia od nadaljnega preganjanja dospel na sodišče, kel, da glede iste ni nevarnosti niti neza- j)a -]e tudj ua§ dopisnik v številki od marca. B. Na Goriškem: v Gradiški dne 1. n[ bii0 nobenega drugega sodnega uradnika dovoljstva. torka smairal za nemogoče, da bi normalen marca ; v Korminu dne 3. in 4. marca;. v uradu, in da je imel nekatere akte pri Proti koncu avdijencije je kralj še re- gjovek resno pi8a[ kaj tacega in daje liase v (okolica) dne 14., 15., 16., 17., in ^^ da jih, kakor je bil dolžan, predloži kel: »Kar se tiče vseh grdobij, ki so jih ure4|nj^tv4» pridodalo opazko, da se mil 18- aprila: v Gorici (mesto) dne f>. in 6. I)r;zlVnemu sodišču v Trstu, da isto odloči o raznušali o kraljici, ne morem razumeti, kako z(Jj jzk| jueeno. da elanek V »Norieali« 11 e marca: v Ajdovščini dne 11. in 12. aprila; napro§eni delegaciji, da je torej g. dr. Ste- zamore svet o kraljici civilizirane države go- ^ bj| krTaya ironija I tv Kanalu dne 21. in 22. aprila: v Tolminu pančič vseskozi lepo in zakonito postopal ter voriti, kar bi se smatralo za nedostojno tudi Ali ko smo to pisali, vedeli smo še ne- dne 2li. in 28. aprila; v Cerknem dne 24. t|a nj storj[ nig drugega nego svojo dolžno3t. glede najbolj divje države. — Kraljico vsa kaj druzega. Xamreč to, da je Iiotieo v aprila; v Kobaridu dne 21». aprila; v Bovcu Priča Fabbri je res potrdil, da buzetski dežela zelo ljubi in ona je dobro znana zbog „Xovieah« pisal irlarni urednik »Sloreu- dne 30. aprila; v Komnu dne 10. in 11. Ualijani ne maraj0 posebno g. dra. Stepan- svoje velike prijaznosti«. ske?a >arodas g. Malovrh !! Vedeli pa marca: v Sežani dne 7. in S. marca; v ^ a da $iči razbg temu v poijtigaih ru0. Kralj je dopisniku izposloval tudi av- gmo tudif da Malovrh ni pisal rečene no- Tržiču dne 18. in 11». aprila: v Červinjanu tiyih ]Q v nekatenh nesporazumljenjih, kate-dijencijo pri kraljici Dragi, katero dopisnik tice morda zato> (la bi kdo >noter padelc, dne 15., Hi. in 17. aprila. C. V Istri: v nh {)a ni zakrivil g dn Stepančič, da pa opisuje zelo simpatično, češ, da ista nikakor ampak jz svojih povsem osebni II razloso V ! dne 11. in 12. marca; v Cresu dne ni podobna političnemu intrigantu, ampak da z radovednostjo smo pričakovali torej, j 10. marca; v Lošinju dne 8. marca; v Poje lepe žene sama dobrota in ljubeznjivoat. kaj p0re5e urednik »Slovenskega Naroda«, reču dne 5. in G. marca; v Bujah dne Kraljica je rekla: Malovrh, na to, kar je pisal urednik »Novic«, in 4. marca; v Labinju dne 4. in 5. aprila: »Jaz smatram, daje kralj pameten mož. Malovrh?! In nismo se motili. Urednik »Slov. v Voloski dne 2li. marca, 1. in 2. aprila: v On pozna vseskozi svoje politične može in Saroda* Malovrh je uvrstil v svoj list Kopru dne 21., 22.. 23., 24., in 2;\ aprila; svojo deželo. On je na ta način popolnoma n0tic0j ki p8uje »Edinost« s »teleta- v Piranu dne 26. in 28. aprila; v Rovinja sposoben, da sam vodi pol. stvari. Zato ne po- rijQ< radi tegaf kar je pj3al v »Novicah« iz 14. aprila; v Pulji dne 8., !'., 10., 11., treboje sveta o takih predmetih in jaz bi tudi 8vojjli posebnih razlogov isti g. _ Malovrh! in 1-- aprila; v Buzetu dne 17. in 18. ne bila sposoima, da bi mu svetovala. .Taz jQ pSUje tudi samega sebe, ko pravi v »Na- marca ; v Pazinu dne 22. 24 in 26. nnrca* sem docela prešinjena z delom, ki po mojem rodu«, da zafikacija v »Novicah« ni posebno j v Podgradu dne 13. in 14. marca; v Moto- menenju komursibodi v takem položaju naj- 0kui.ua bolj pristoja, namreč po delu, ki se nanaša Xa tem izgledu se vidi, kaki odnošaji na dobrotvorstvo.« vladajo v uiedništvu neteletarskega »Slov. vunu dne 20. in 21. marca. Kazenska pravda drja. Stepaneiča proti drn. Sandrinu. G. odvetnik dr. »Oprostite, prosim, zaradi vprašanja —«. Naroda«, glasila inteligence na Kranjskem I! Sandrin iz Buzeta je bil u loži 1 ovadbo proti pa se s.cer dosedaj ni nihče pritožil proti postopanju g. dra. Stepančiča, ki je povsem korektno. Ta priča je tudi razjasnil razlog, zakaj so se pred letom god le znane demonstracije Imzet^kih pobalinuv proti g. dru. Stepančiču, da je bil isti namreč o priliki plesa buzetstce mestne godbe, na katerem so bile nameravane proti hrvatske demonstracija, svojim uradnikom priporočil, naj skušajo, ako pojdejo na ta ples, preprečiti' te demonstracije ; ako pa ne morejo preprečiti teh demonstracij, jim je svetoval, tla bi bilo boljše, da rajši doma ostanejo, da ne bi bili na ta način zapleteni v le demonstracije — a raznesel se > I >a«. je posegla kraljica dopisniku v To smo hoteli pribiti in posrečilo se nam je. I c. kr. okrajnemu st dniku v Buzetu, g. dru. . ^ ^ . ^ avo im besedo, »vprašanje o vesteh, ki se tičejo mo- Kdo je torej i>uoter padel«? Dober tek, g. Henriku Stepančiču, v kateri obiolžuje po- Je g aS I>0 ta Su( ni ' a^°Jlin 1 J J »r , . i n . i i - uradnikom brezpogojno prepovedal, udeležiti jih odnošajev s kraljem. — Vsa poročila, ki Malovrh e comp. bella ! i slednjega: 1 govorijo grdo o najinem razmerju, so podlo Stavka Llovdovih kurileer in soli- 1. da je z zakonskima Flego, vkljub ; ubrek »vanje. Jaz ne morem ničesar bolj že- darnost tržaškega delavstva. Včeraj so se temu, da sta ga okradla in da sta bila obleti svojim prijateljem, nego da uživajo po- voditelji stavke posvetovali oziroma pogajali sojena radi tatvine, dalje občeval, kaRor da polno srečo v svojem zakonskem življenju, z vodstvom Llovdove družbe, namestništvom bi se ne bilo ničesar zgodilo ; kakor jo uživava midva. Kralj mi je v Iju- in redarstvenim ravnateljstvom, kar pa ni bežni naklonjen in prisrčen, oblakov ni med nič pripomoglo k temu, da bi štrajkujoči kunama«. rilci zopet zapričeli delo. Sinoči so imeli po-\a vpiašanje glede abdikacije iz tinan- svetovanje zastopniki delavcev iz raznih tr-cijskih koristi je kraljica odgovorila vidno žaških t »varn oi so sklenili, da vsi de- ožaloščena : » Vem, da se oni (neprijatelji) ni- 1 a v c i vstopijo v štrajk, ako česar ne strašijo. Pa kedar »zloslutni« ljudje L 1 o v d ne ugodi opravičenem vzamejo na sebe trud, da razširjajo lažne zahtevam s t a v k u j o č i h kuril vesti, zakaj se vsaj ne potrudijo, tla bi prišli cev, teh morda naj več i h trpi- kolikor bliže resnici ? — I>a abdicira ! (.'emu nov med vsemi delavci!! bi abdiciral? Absurdna misel! Vprašam vas, je-li tu količkaj zdravega razuma, je-li količkaj logičnega v misli, da bi mož v njegovih letih — še le v petindvajstem letu — ne mogel imet' otrok ? ! — Kraij je popularen v svojem narodu. Na najinem nedavnem potovanju so naju povBodi navdušeno pozdravljali, da je bilo ginljivo videti. Svobodno sva stopala med narod brez kakoršnega-koli spremstva, in oni so naju obkrožali v množicah. I>anes se je, kakor se nam sporoča, ta sklep tudi v resnici izvršil in so delavci skoraj na vseh delih, kakor v Llovdovem arsenalu, v škedenjskem plavžu, v tržaškem tehničnem zavodu, v ladjedelnici S. Marco, v tovarni linolea, v metalurgični tovanr, v livarni Metlikovitz, Osvaldella itd., zapustili delo v znak solidarnosti z Llovdovimi ku-rilci. Ta solidarnost med vsem delavstvom — in naj pripada isto tej ali drugi stranki 2. da se je spustil neki večer, ko je Stefau Flego pozno po noči pijan trkal na hišna vrata in razgrajal, ker mu ni hotel nihče odpreti, brez vsake potrebe v prepir, da mu je žugal, da ga aretira in da mu je eelo žugal z revolverjem, ako ne gre proč — in s tem svojim neumestnim in nepotrebnim umešavanjem provzočil velik škandal, ker ga je Flego o tej priliki obsul z najgnu-snejšimi psovkami ; 3. da se g. dr. Stepančič vede »anirao raorboso«, kakor človek bolehnega duha, da po stopa samovlastno v svojem poslovanju, tako, da škoduje ugledu sodnih uradnikov, in da se protizakonito um^šava v pravde, ki se njega dotikajo. Zaključuje to svojo ovadbo s tem, da predbaciva g. dru. Stepančiču malo poznavanja zakona, da je isti oi vseh ol>3ovražen, da je nesposoben za sodnika, ker da ni prost se tega plesa. G. dr. Slavik je v tem oziru predložil sodišču spričevalo občinskega urada buzet-skega, v katerem se potrjuje, da je g. dr. Stepančič vsled svojega prijaznega in korektnega ravnanja s strankami v vsem okraju obče priljubljen in da je pripisati le nekaterim ujegovim političnim nasprotnikom, da so se godile proti njemu one demonstracije buzetskih pobalinov. Na razpravi je bilo torej dokazano, da je dra. Sandrina ovadba povsem iz trte izvita, izbruh politične strasti, da je imela le plemeniti namen, rešiti se na tak način sodnika, ki tudi v jezikovnem oziru postopa na sodišču nepristransko in zakonito. Na razpravi se je tudi izkazalo, da je bil g. dr. Sandrin že dvakrat obsojen : e n -krat radi pregreška kupovanja glasov in drugikrat radi prestopka razžaljenja časti ter da je o slednji priliki bil njegov nasprotnik oproščen, dasi mu je rekel: »assassino della mia salu te t. G. tir. Slavik je v svojem obtožbeneru govoru dokazoval utemeljenost tožbe ter je tjosebno povdarjal, da že dvakrat obsojenemu dru. Sandrinu slabo p ris toj a uloga Katona nasproti tako vestni in neoma<1eževani osebi, kakor je g. dr. Stepančič, ki ni storil drugega, nego da je vršil zakon, če tudi določila istega ni*o bila po volji g. dru. Sandrinu in njegovim vrlim someščanom. Zastopnik obtožbe je zahteval strogo obsodbo. Po braml»enem govoru g. dra. Basseggia je sodnik razglasil razsodbo, s katero je dr. Sandrin obsojen radi prestopkov po 487., 4**. in 491. na l."»0 kron globe, spremenljivih v tri dni zapora. Obed ve stranki sta priglasili vzklic : g. dr. Stepančič radi prenizke kazni, dr. Sandrin pa proti izreku o krivdi in radi previsoke kazni. Žalostui prizori med Slovenci. Pod tem naslovom piše reški »Novi list« : »Mesto da jih sovražtvo tujinca, ki se je glede gimnazija v Celju tako brezobzirno ohladilo, vspodbudilo na eporazumljenje in na delo, ?e koljejo Ae huje. In le oni. ki dela razdor, postaja u važenja vreden, »Edinost« tržaška pa, ki prinaša besedo miru in graje na škandalih, dobiva po prstih z ene in druge strani, ker obojim brusi resnico ! C. kr. ii rvaše i na. »C. kr. kotarsko »eolsko viječe« v Voloski, razpisuje v uradnem »Osservatore Triestino« službo učitelja-voditelja III. razreda na jednorazredni mešani ljudski šoli v Vodicah in službo pro-vizoričnega pod učitelj a na petrazredni ljudski šoli v Kast v u. >Učeni jezik na obadviuk škola je lir vateki«. V Kastvu poučuje se tudi nemški jezik kakor predmet. Prosilci za mesto v Vodicah dokazati morajo tudi »noposobljenje za podučavanje vjeronauka v »lučaju j»otrebee. Prošnje predložiti je v »eetr iajst danac |t. j. do 19. t. m.) — Pa recite, da ne znajo gospodje pri uradnem »Oss. T.« izvrstno hrvaščine. Drobne vesti. Aretiranje. Včeraj popoludne sta dva finančna stražnika aretirala 49-letnega Antona B., ker je hotel odnesti iz svobodne luke več kilogramov sladkorja. Peki med seboj. Včeraj popoludne je bil aretiran v ulici Uomagna 32-!etni pek Elija C., ker je v pretepu ranil z nožem svo-iega kolego Jakoba M. Ranilca so odvedli v zapore. Mlad samomorilec. Včeraj zjutraj se je obesil z vrvjo 19-letni mladenič Ari-stid Stavropulo, stanujoči v ulici S. Nicolo. Vzrok samomoru ni znan. — Truplo mladeniča so prepeljali v mrtvašnico pri svetem -J ustu. Dražbe premičnin. V petek, dne 14. fe bruvarja ob 10. uri predpohidne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile Bledeče dražbe premičnin : ulica Raffimeria 3, konj in stekl. omara; ulica Sette Fontane štev. 32, konji ; ulica Remota 1 B, hišna oprava : ulica S. M. M. ^pod. št. 91, konj. Vremenski cestnik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj (.,Q. 1 ob 2. uri popoln d n« 10°. C.6 — Tlafconcer ob 7. uri zjutraj 751.7 — Danes plima ob 11.1» predp. in ob 11.16 pop.; oseka ob T> 11 predpoludne in ob 4 46 popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X V Kobaridu bodo gradili ..Občinski dom"*. V istem bodo: liisi za uboge, občinska pisarna, posojilnica, čitalnica in pa eno stanovanje. — Na dvorišču se zasadi mal park. X dopolnilne volitve na Goriškem. Vsled znanega nepotrjenja dveh volitev m vsled dobrovoljne odpovedi dveh poslancev na Goriškem, razpisuje primorsko ramestni-štvo dopolnilne volitve za ta le štiri izpraznjena mesta in sicer : Voiitev jednega poslanca za kmečke občine okrajev Gradiška, Kormin, Tržič in Cervinjan z voliščem v Gorici ; volitev jednega poslanca za kmečke občine okrajev Tolmin, Bovec, Kobarid in Cerkno z voliščem v Tolminu in jednega za kmečke občine okrajev Sežana in Komen z voliščem v Sežani. Vse te tri volitve se bodo vršile dne 2<>. marca t. I. Volitev jednega poslanca v drugem kolegiju veleposestva poknežene grofije Goriško-Gradiščanske vršila se bo v Gorici dne 22. marca t. 1. Ta volilni kolegij je sestavljen iz sodnih okrajev Gradiška, Cervinjan, Tržič in Kormin, izvzemši občine Devin, Doberdol, Biljana, Dolenje, Kožbana in Medana. Društvene vesti. Plesni odsek združene mestne in svetojakobške mladine uljuduo prosi vse one, ki so povodom maskarade prejeli vstopnice ali lože, naj blagovoli plačilo za iste doposlati gospodu Josipu Muhi, ulica Toro št. 12. Dopošlje se lahko po osebi ali po pošti. In to čim prej, da bo možno skleniti račune. Za moško podružnico sv. Cirila in Metodija v Trstu. O priliki poroke g. Andreja Maganje v sv. Križu se je nabrala med svati 5 K. g. Juri Martelanc dodal 1 K, dobitek pri »šahu« v kavarni »Comercio« 2 K, v pušici istotam 10 K 4 st., v pušici pri »Francu« 2 K 38 st. — O priliki ženi-tvovanja Terezije Sancin Cemot s Fr. Suman •> K ; v dokaz, da so vsi, ukljub neosnovanim napadom v raznih tržaških časopisih, še vedno dobri rodoljubje. — Lepa hvala ! Blagajništvo. Razne vesti. v Košta Tausanović- Iz »Novega lista« na Reki posnemamo, da je udovi pokojnikovi došla od vseh strani srbskega sveta množica brzojavnih sožaljk. Truplo pokojnika so preveli v Beligrad, kjer je pokopljejo na svečan način. »Novi list* beleži nastopijo epizodo: Bivši minister (ienčic, ki je bil velik protivnik Taušanovićev ter glasovit iz onega procesa o atentatu, biva te dni v Opatiji. Prišel je, da obišče — mrtvega nasprotnika svojega. Tausanović je ležal na smrtni pcstelji kakor da spi — Genčic pa je poleg njega plakal kakor malo dete. Udova pokojnikova je v pravem pomenu strta in se boje za njeno zdravje. Bolezen grofa Tolstega Iz Jalte poročajo. da je slavnemu ru-kemu pisatelju grofu Levu Tolstoju stanje zopet jako nevarno shujšalo. Bolnika zapuščajo telesne moči ; vsa družina je zbrana ob njegovi postelji. Nevesta v zadregi. Župnik Hansjakob pripoveduje v svoji knjigi » Verlassene \\ ege« nastopno mično dogodbico iz Sch\varz\valda : Neko dekle, ki je večkrat poslušalo moje propovedi, je prišlo k meni v sobo in mi je zaupno povedalo sledeče: Kada bi se omo-žila, ali v njenem molitveniku je takov hvalospev na devištvo, da jej vedno in vedno prihajajo pomisleki, da ne izvede tega, kar želi sama in njeni stariši. Neki vrli mladenič, ki jej jako ugaja, je zaprosil njeno roko. ali i ona ne more priti do sklepa, ker jej vsako nedeljo, ko prihaja v cerkev in odpira svoj molitvenik, prihaja pred oči tista molitev o devistvu. To jo preplašuje. Jaz s:m jej velel — pripoveduje župnik —, naj mi da molitvenik in sem jej iztrgal tisto stran, ki jej je vzbujala pomisleke. Potem sem jej vrnil mo-j litvenik z besedami : »Tako, devica, molitev obdržim za se, vi pa pojte domov in omožšte se!« Vsa srečna je deklica odšla domov. Po preteku pol leta sem jo zopet srečal na j cesti. Približala se mi je, dala mi roko in spregovorila: »Zahvaljujem se vam na vašem dobrem Bvetu; ubogala sem vas in sem popolnoma srečna.« Jaz pa sem bil tudi vesel, da sem pripomogel do te sreče. Redek slučaj. Iz Szegedina javljajo, da je bil tamošnji nemški novinar Artur Kori obtožen, da je hujskal proti Madjarom. Kori se je branil, da on ni hujskal proti Madjarom, ampak le proti grdi metodi v šolah na Ogrskem, po kateri se nemškim otrokom ne dopušča, da bi se učili v svojem materinem jeziku, ampak jih madjarizirajo se silo. To pa da je za Nemce škodljivo v gospodarskem oziru. V državno službo jih itak ne jemljejo, ker govore slabo madjarski, a ob sedanji metodi pa se ne nauče tudi nemški. In glej, dogodilo se je veliko Čudo: porotniki so Ko-rija rešili obtožbe. Loterijske številke, izžrebane dne 12. t. m.: Praga s 7 3ij 41 81 1 Lvov 46 11« 47 71 8 Inomost 30 78 87 74 84 Družbi sv. Cirila in Metodija so meseca januvarja poslali prispevke p. n. gospoda in korporac je : Upravništvo »Mira« v Celovcu .">11.40 K. upravništvo »Slovenskega Naroda« 278.32 K, uredništvo »Slovenca« 12 K, prof. Ii. Perušek v Ljubljani 10 K, kapi. Mat. Eferl v Veliki Nedelji 2 K, pevsko društvo »Kolo« v Trstu pokroviteljnino 200 K, župnik Avgust Skočir v Gradcu 120 K, šu pni k Ivan Sakser v Hotedersiči 5 K, Ivan Bonač iz nabiralnika I. ljublj. delal, konsum. društva 1.45 K, tvrdka A. & E. Skabeine od platna 400 K, Srečko Mlekuž v Starem trgu pri Ložu zbirko 5.31 K, dohodek veselice Rakovskih samcev 200.0*i K (po »SI. Nar.), tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K, Zagorske Slovenke pokroviteljnino 200 K (po »SI. Nar.«), Josipina Tollazzi v Logatcu 12 K, Kr. Hodnik v II. Bistrici v hotelu »Ilirija« nabranih 13 K, notar L. Baš v Celju volilo v žup. Pavla Hrovata čistih 8^.03 K : posojilnice : v Ormožu 40 K, go-renje-savinska v Mozirju 20 K, na DjIu (Staj.) 20 K ; podružnice : možka v Kranju 69 K, ženska na Vrhniki 40 K, I. ljubljanska 141 K, možka v Ajdovščini «>0 K, moška v Postojni 7 ti K, v Cerkljah 53.32 K, ženska v Št. Juriju ob južni železnici 60 K, moška v Rojanu 200 K, moška v Kobaridu ! 40 K, ženska v Gorici 250 K, ženska v ] Ribnici 232 K, ženska v Ajdovščini 117.20 K. — Družba je imela meseca januvarja 3898.29 K dohodkov in 2464.90 K stroškov. Blagajništvo družbe 3 v. Čiri 1 a i n Metodija. '.Obrtnijsko aruštvo" v garkovljah. VABILO redni občni zbor ki hode dne 23. februvarja 1902, ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Razni predlogi. 4. Volitev novega odbora. Odbor. Pm tržaška tovarna za izdelovanje ogledal Čiščenje, zaokroževanje, dekoriranje kristalov in šip. Popravljanje pokvarjenih ogledal ter posrebrnjenje istih. = Cene najugodnejše. =zz Aleksander Rocco - Trsi Brzojavna poročila. Oirrska zbornica o potovanju Frana Ferdinanda. BUDIMPEŠTA 13. (B.) V interpela- eijski knjigi sti interpelaciji poslancev Kom-;jati in Viszontav do ministerskega predsednika v stvari petrograjskega potovanja nadvojvode Frana Ferdinanda. Prvi vprašuje a) da-li je vlada sodelovala na sestavljanju programa za to potovanje in da-li je izvrševala pristoječo jej konstitucijoneluo pravico in b) da-li je res, da nadvojvoda Fran Ferdinand ni hotel vsprejeti jednega členov ogerske vlade, ko se je bil proglasil v tej stvari, in da ga je torej nadvojvoda oviral v izvrševanju te konstitucijonelne dolžnosti in njegove pravice. Interpelacija posl. Viszontava povprašuje a) da-li je ogrska vlada o določanju ciljev in na pripravah za potovanje nadvojvode in s tem potovanjem spojeno odlično politiško misijo, uveljavila svoj upljiv se stališča ogrskih interesov; b) more-li ministerski predsednik dati pojasnila o namenu petrograj-skega potovanja prestolonaslednika ter o dogovorih, ki so se eventuelao sklenili med Avstro-ogrsko in Rusijo ? Je-li vlada pripravljena in v stanu dati pomirjenje v tem pogledu, da ni nič namerjano in da ni postalo predmetom kakega dogovora, kar bi se dotikalo pol. in gospodarskih posebnih interesov Ogrske? c) Zakaj ni bil vspremstvu nadvoj. noben ogrski spremljevalec, ki bi reprezentiral Ogrsko"? Se li ministerski predsednik zaveda odgovornosti in dolžnosti konstitucijonelnega ministra in je li v stanu odgovarjati radi te zamude? Nesreča na železnici. OUSTI 13. Si noči je osebni vlak, ki vozi med Toplicami in Ousti, pri dohodu v , Chaborovice skočil s tira, o teemer je bil strojevodja ubit in kurjač težko ranjen. Truplo strojevodje leži pod strojem. Nekateri potnikov, katerih je bilo 120, so lahko ranjeni. Dogovor med Anglijo in Japonsko. LONDON 13. (B.) »Dailv Mail« javlja iz Tokijo včerajšnjega dne: Anglež ko-japonska zveza je bila brez dvoma povzročena po obisku markija Ito, ki bi bil sklenil pogodbo z Rusijo, če bi se mu ne bilo posrečilo skleniti pogodbe z Anglijo. Ministerski predsednik Szell je naznanil, da hoče na interpelaciji, ki ste bili predloženi ob 11. uri, takoj odgovarjati. Tovarna : Pisarna : Resna ženitna ponudba! Mlad inteligenten trgovec na Slovenskem se želi poročiti z gospodično v starosti 11»—24 let, ki ima veselje do trgovine ter nekaj premoženja. Prijazne ponudbe (s sliko, katera se takoj vrne) na upravništvo »Edinosti« sub »Merkur f>O00e. Molčečnosti se jamči! ul. Sette fontane 35. ul. Gelsi 3 a. Telefon i>41. elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne 5 K Ktt cene. M K K t VILJEM DALLA TORRE 5 v Trstu,trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Moje pohlitvo donesesrečo. ■ — * » um PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke Santo d' Aiipli TRST. - Tia S. Autonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). ! Specijaliteta čopi če v za zidna »lela nepresežne 1 trpežnosti. Bogat izbor šeetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk oil perja, palic za iztolči prah. Velikanski izb »r mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjičkov i td. aC Vse po jako nizkih cenah, '•i V prepričanje se prosi blagohoten obisk. | Aleksander Len HinziS i & & & 3» & & ek Prva in najrečja torarna pohlitva Tseh rrst. —•t TRST TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Llmitanez ZALOGE: ^ i Piazza Rosarlo 4t 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 a? Telefon St. 670. -MOM- Velik Is'ior tapecarij, rrcal in Iz- fiV vrfuje urofbe tudi po posebnih načrtih. ^ Cene bres konkurenoe. ^ iS ILDSTR07A1J CEHI ZASTOHJ II f EAHO (!§ Predmeti postavio se na oai obrod Si ^ aH železnico fn^KO XXXXXXXXXXXXXXXX * MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI * z omejenim jamstvom ^^ X naznanja slovenskemu občinstvu, da #C X je prevzela 3C S prvo slov. zalogo plitva * H iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ?? ** vam v Solkanu in Gorici . X Antona Černigoj-a * Katera se nahaja )C X v Tretu, Via Piazza vecchia X X (Rosario) št. 1. X X na i.~;mo VMflstVO 1S«V JMtSKMM-Jjpl, trrziH-ga. <1<-I:< vticpi. z«*l«*njat va ter rv<»Tli«"arstv:i Jm»jmdimma zrnožm-ga ožt*-njviu-ga vrtnarja, kateri mora slovenski «l«»hro pisati znati. Plača znaša * K. iiarlmncstek za kurjavo stanovanja pa 4n K na loto. ali skupaj T" K na iiifsif. Vrlin tega iuImIm vrtnar <»t skti-pićka za i/. šolskega vrta strankam <>2. kašlji in katari < š kakor tu
  • Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. BV In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvr sardine, Antico Gobbo«) Via dello Scoglio. (nasproti Prcjevi pivovarni* Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska » dalmatinska vina, refošk, kraški teran. Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzensko in Spaten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo priporoča 1 * ~ Fran Benčic, krčmar. Rsam T ta imv je lilo icst^ljerili: 151 motorje? n plin in petrolej in 05 parnih stroje? Prodajalnica izgotovljenih oblek = „Alla cM fli Trieste11 = tvrdke BB EDVARD KALASCH sem Via Torrente št. 34 nasproti giedališču ,, A r m o n i a" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovijenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. = od ogolunjene sladke skorje «kutijica pn 60 stotink. V dobiva ne v LEKARNI R A V A SINI v Trstu, Piazza della Stazione it. 3. kubur 111.Ii v l.-kariii !*i<-»-mht Ji r>»tiici, I.ut-iani, V i-tali A Vanlii«""; v Keki: kfkanta Pnulaou ; v tinrici lfkarua. rrirtitfuletti iu PuDtoni. Operateur kurjih očes (kalist) diplomatični s peci jal i s-Giordani ima svoj ambut latorij na Koncu II. Ordinuje od 8. predp. do •>. pop. Izvršuje odatraaiteT kurjih očes iu zaraslih nohtov tudi v najbolj Kompliciranih slučajih na poseben način in brez a-kakoršnih bolečin. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje joHitva Rudolf ZjRner Trst. — Via della Stazione l:J užina m se pošilja ni »toni od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej |k> dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu iti o zmernimi cenan. IVAN KRZE Odlikovan z dvemi zlatimi in bro- nasti ini kolajnami Trst. — Piazza S. Oiovanni št. 6. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izl»or pletenin iu lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega risovega lesa z gobo ali uapge zbobe. Fran Wilhelm°v Fran Hlayaty § »lajajoči čaj ulica Giolia it. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzoren izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. od Frana Wilhelm lekarnarja c. kr. dvornega zalagateIja NEUNKRCBEN (Spodnje avstrijska.) Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 2 K. avst. velj. Tvrdta Schivitz & C.i v Trstu inienjerja Živica se priporoča svojim rojakom. Pro-daja stroje in orodje za kmetijstvo in obrtništvo in vse dotične predmete najljolje sestave in izdelitve po Mijnižjih cenah. Posebno priporoča svoje nepreneli-Ijive stiskalnice za irrozdje, tropine in sadje, svoje dobro zua-ie škropilnice proti peronospori in drugim Mtdnim boleznim in mrčesom, brentače „Emerje*\ la-gleje in trdneje od b'sonih in železaih. Izdeluje načrte in tudi izvršuje dela vodovodov, vodnjakov, r^st, mlinov in druzih industrijalnih podvz»tij. Popravlja tudi stroje. Bogata njena zaloga in pisarna nahaja se na vogl ulice Ghega in Trgovinske ulice. 1. a h on i nas bojkotirajo Nemci Nemce podpirajo Slovani mi trpimo. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TKST. — Via della Pieta št. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika /aloga slauega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naroČba se izvrši točno in po ugodnih c A ah. Po nizki ceni. Via ]taova, nasproti lekarne Zanetti. Velikanski Izbor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z najbolj tistimi lečami in od pravega kristala o nikeljnastib, jeklenih, zlatih in srebernih okovih, zdravniško predpisani od 25 nč. naprej. Velikanski izbor daljnogledov za gledališču, kraje in morje z akromatičmi lečami, knkor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino čioveke ali zraka od u\v. naprej. Izbor povekševalnih leč in velikanski izbor modernih lorirsjet (»jčala . rocem ?a ženske) od 1 gld. naprej. Prodaja na debelo razprodajalcem. Cene jako ugodne. — Sprejemajo se poprave ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lustnih kletij in ISTRSKI TERAN. ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmarjem in restavraterjeni. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolonijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine. nadalje "moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Ja kob .lel leti Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane Št. 1H. priporoča .'i krat na dan svež hrtih in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bo.lisi testo za navaden kruli ali aladčice. Za-oga moke iz prvih ogei-kih mlinov. Skladišče vina •23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, frank.) na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. Salarini. Ponte della Fabbra -t. 2. vogal ul. Torrente. Podružnica „Alla citta di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu ve :: . do 8. zimske močne in podrite jope z ovratnikom od astrahana od gld. ~> — 14, ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — :f2. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene" hlače od gld. 2.50 — 4.f><>, finejse od gld. .'» — Velik izbor oblek za otroke in dečke od — 12 let od gld. 2.:>0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižiih cenah. Hlače od moleškina tzlodjeva ko/.a) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na r -ko v Korminu. Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za mo-ke obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove -e /prejemajo izdelovanja obleke po meri ter se -e posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke. Zahtevajte v vseh javnih lokalih : Sport & Salon ^rrliii. in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj raz-irjeni nemški druž-binski list, ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška iu športna poročila brezplačno. ; Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko iu stane na leto : navadna izdaja K.24-24 Mk. posamezno ."><> -t. 1't'. luksna n n 40-40 Mk. ^ 1 K 1 Mk. krasna l(J0-l00Mk. „ 2K2 Mk. Posamične številke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj. IV , Pl.isslgasse 1. Spoštovale slovenske psplie! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetoBijevo ^m cikorijo.