Čarobna sekira. ^DoEro, dobro,« je menil car, »rad bi pa veni3ar vedel, fkaj vidva mislita o meni.« | »Dragi oče,« je odgovorila hčerka in je objela iočeta okoli vratu, »midva oba misliva, da si ti majboljši in najpametnejši oče na svetu.« »Gotovo, to ve ves svet,« je rekel car, »a zdaj :te, Miško, imenujem za vojvodo.« ) »>Živio moj gospodar! Živio vojvoda Miško!« je zaklical velikan tako silno, da so popokalc vse žipe na oknih dvorane. VII. Ne bom pripovedoval o poročnih' slavnostih Miška in princesinje, !ker so si vse take poroke med seboj slične. Povem vam samo to, da je bilo mavzoče ljudstvo zelo dobre volje, najbolj pa velikan. Da bi pokazal po poroki svoje navdušenje, je dvignil v zrak poročno kočijo z novoporočenima vred ter jo je nesel na dvor. V. vsej državi je bilo veliko veselje. Samo so jedli, pili, smejali se in prepevali ter so bili vsi zadovoljni. Vsi razen Pavla, Miš-kovega lastnega brata. Na poročni dan od same zlobe ni mogel gledati, ikako je Miško srečen, in zbežal je v gozd. Joj! Tam so ga napadli inedvedi ter so ga raz'trgali. Nihče ni žaloval za njim. Kar se tiče Miška, so sc radi vsi malo posmetiovali njegovi mali rasti. Ali izkazal se je tako plemenitega, veselega in dobrega, da so ga vsi podaniki silno vzljubili. Mogoče je bil plemenit zato, ker je bil pameten, mogoče pa je bil tudi pameten, Iker je bil plemenit, tega prav ne vem. Gotovo pa je, da zlobni Ijudje niso srečni. Ničvredneži so vobče nesrečna bitja. To vidite tudi iz te povestice. Konec. Lov na lcvc. V Afriko poda se Miha, tja, kjer topel veter piha. Lovil bo leve, nosoroge, in tigre, opice uboge. Zdaj si je gramofon navil, da bi si bolje odpočil. In osel? Kdo bi mir mu jemal? In on tam sladko je zadremal. Z drevesa opica ju gleda, in nekaj zmisli si, seveda. Ob deblu puška tam sloni in brž zase jo poželi. Prav spretno z repom jo vlovi —; in že je ni. Kaj se ti zdi? Po gozdu se rjovenje čuje, naznanja, da se lev bližuje. Tudi osla to ikar prebudi. prestrašen izbuli ti oči. Pa jezno lovcu Mihi kliče: »Kak' moreš spati zdaj, oj striče?« In z nogo brcne ga tako, da lcar Idobuk zgubi. Oho! Zdaj se pa Miha nanj zadere: »To pa presega že vsc mere!«