Uto LXXII.9 št 32 Ljasljama, četr Irhaja vsak dao popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — InaeratJ do 80 pettt vrat a Din 2. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3. već ji inaeratl petit ▼rata Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokor!-? se rc vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VN1STVO LJUBLJANA. Knailjeva alicm štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-2i, 31-25 in 31-20 Podrutnlce: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 20 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon St 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Konec bojev v Kataloniji: Včeraj so Francove čete zavzele Figueras Kljub padcu zadnjega večjega mesta v Kataloniji izjavlja Negrin, da bo ostal na svojem mesta kot min. predsednik, dokler se bo v Španiji boril še kak republikanski vojak Barcelona. 9. febr. o. Tu so razširjene vesti, da so se borbe na katalonski fronti kondale že v pretekli noči. Večina nacionalističnih čet je izgubila vsak stik z nasprotnikom ter niso nikjer naletele na odpor republikancev, ki so se zadnje čase borili le še, da bi zavarovali prehod glavnega dela republikanske vojske čez mejo. V sredo zvečer so nacionalisti zavzeli meseci Olot in Ripoll in prodrli v naglih pohodih proti Figuerasu. edinem večjem meMu. ki je bil še v posesti republikancev. Istočasno so prodirale Francove čete proti Figuerasu iz Gerone ter so medtem že zavzele mesto Banolas, 17 km severno od Gerone. Republikanci so uničili vse mostove čez Reko Fluvijo, da so morale Fran- cove čete povsod zgraditi pontonske mostove. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Včeraj so nacionalistične čete napredovale izredno hitro ter zasedle 24 krajev. Mesto Figueras so zasedle včeraj popoldne. Ko so korakale v mesto so se republikanske brigade še vedno pripravljale, da razstrelijo več poslopij v mestu. Francove čete so zasedle tudi mesto Ribaa^ ki je 5 km od francoske meje. Na železniški postaji v Ripoll u so zaplenile 26 vlakov z 200 vagoni vojnih potrebščin in 15 lokomotiv. Tovarna Hispano-Suisa v Ripollu je popolnoma nepoškodovana ter zopet dela Osvobojenih je bilo 125 ljudi, med njimi več nacionalističnih častnikov, ki bi bili morali biti ustreljeni. V O lotu so Francove čete našle veliko skladišče umetnin, ki so jih republikanci pripeljali iz Tarragone in Barcelone. Mesto Figueras je oddaljeno 25 km od francoskega obmejnega mesta Le Perthusa, Figueras šteje 14.000 prebivalcev. V Figueras so prve vkorakale čete 4. navarske divizije, ki je osvojila tudi Tarragono. Figueras je delno porušen. Cesta od Figue-rasa do francoske meje je polna beguncev. Ker je med njimi mnogo žensk in otrok, je general Franco prepovedal bombardirati to cesto. Negrin v Perthusu Perthus, 9 febr d Včeraj ob 14. je prispel v spremstvu generala Roja predsednik španske republikanske vlade Negrin na mejo, ob 14.12 pa je stopil na francoska tla. V njegovi okolici poudarjajo, da je ponovno izrazil, da njegov prihod v Francijo v nobenem primera ne pomeni, da je opasti! dolžnosti predsednika vlade. Ostal bo na svojem mestu do zadnjega republikanskega borca. V Negrinovem imenu je Del Vayo podal naslednjo izjavo: Predsednik vlade me je naprosil, naj povem poročevalcem listov, da se mora na francoskih tleh vzdržati sleherne izjave. Rad bi se le zahvalir francoski vladi in Franciji za sprejem civilnega prebivalstva Španije in njene vojske ter za sprejem njega samega in španske vlade. Na vprašanje, ali misli iti Negrin v Valencijo, je Del Vavo odgovoril: To more povedati samo Negrin. Perthus, 9. febr. AA. Kakor se je zvedelo, bo predsednik republikanske vlade Negrin odpotoval z letalom v Valencijo takoj po prehodu katalonskih čet v Francijo. Bombardiranje Cartagene in Puigeerde Cartagena, 9. febr. A A. Francova letala so včeraj bombardirala Cartageno ter Italijanski glas o francosko-angleški vojaški zvezi „Informazione Diplomatica" o obrambnem sodelovanju Francije in Anglije Rim, 9. febr. AA, »Informazione Diplo-itica* objavlja: V rimskih odgovornih krogih ni ChamberLainov govor glede vprašanja tesnega političnega in vojaškega sodelovanja med Francijo m Anglijo izzval nobenega presenečenja. Chamberlain je za svojega bivanj« v Rimu, kaker tudi v svojih prejšnjih govorih v parlamentu, že večkrat podal podobne izjave. Francoski anti-fašistični krogi, ki gredo mogoče v svojem navdušenju predaleč, so objavili v 6vojih listih, kako je v Italiji zavladala prava po-bitost po tej najnovejši Chamberlainovi izjavi. Ti krogi se zelo motijo. Italija ni niti najmanje pobita, ker se že davno ne šele od včeraj zaveda, da obstoja med Anglijo in Francijo prava vojaška zveza ter da je -ta zveza stvarnost. Ta francosko-angleška vojaška zveza je sicer samo obrambna, vendar pa se ni treba motiti zaradi pojma »obrambna«- Kar je glavno je to, da določa francosko-angleska vojaška zveza preventivno ali napadalno vojno proti avtoritativnim državam. Za sedanji trenutek je to odločilne važnosti. Po tem italijansko^an-gleški sporazum z dne 16. aprila in fran-coako-nemaki z dne 6. decembra minulega leta ne bi imela svojega »raison d*etre«. Zato bi bilo napačno gledati v bodočnost z neko sigurnostjo, čeprav smatrajo pri vsem tem italijanski odgovorni krogi, da je potrebno nadaljevati politiko miru, ker Italija ve, da je za njo nujno potrebno, da pripravi svojo nacijo v vsakem pogledu. To delo bo Italija izvršila. Komunistični proces v Albaniji 73 obtožencev obsojenih v zapor do dveh let Tirana* 9. febr. e. V Tirani je bila ob koncu januarja odkrita zelo razširjena tajna komunistična organizacija. Aretirani voditelji organizacije so pri prvem zaslišanju izdali tudi svoje tovariše in je policija na podlagi njihovih izpovedi aretirala mnogo ljudi v Skadru, Korči, Tirani in druged. Ker pri večini niso našli kompromitujočega gradiva, in jim niso mogli ničesar dokazati, so jih izpustili, štirje komunistični vodje in sicer Sef Malija, Javolin Juka iz Skadra, Vasil Santo iz Tirane in Niko Bossi iz Bllihte pa so bili skupaj z 69 soobtoženci z močno es- korto prepeljani v kazenski zavod za politične zločince. Višji državni tožilec je vse zbrano gradivo in obtožence izročil sodišču za zaščito države. Te dni se je pred sodiščem pričela razprava proti 78 komunistom, ki so bili obtoženi, da so sirili komunistično propagando s pomočjo raznih brošur, ki jih je prevajal dijak Sef Malija in so jih razmnoževali na šapiro-grafih Razprava je trajala pozno v noč, naposled pa so bili vsi obtoženci obsojeni na zapor od treh mesecev do dveh let Internirani bodo v Elbasanu, Porto Pa-lermi, Gramšl itd. Vohunska afera v Alzaci]i Napoveduje se večja akcija proti alraikim avtonomistom . . m 9. jan. e. Včeraj so se zvedele podrobnosti vzroka aretacije dr. Karla Rosam, vodje alzaških avtonomistov. Pred dnevi sta bila namreč aretirana neki vojak in neki trgovec zaradi suma zvez s tajno policijo neke tuje države Oba sta takoj izdala nekega Marka, ki je bil aretiran skupaj z Rossom. Sodijo, da bodo Rossa prepeljali iz Nancvja v Strasbourg, kjer ga bodo postavili zaradi veleizdaje pred porotno sodišče V Strasbourgu so se zbrali narodni poslanci Alzadje pod vodstvom župana Strasbourga ln poslanca Lehra, na drugi strani pa bo odšel prefekt spodnjerenskega departementa v Pališ, da konferira s Kamilom Chautemp-tom, podpredsednikom ministrskega sveta« v čigar področje spadajo vprašanja Al-in Lorene, Po izjavah policijskega komisarja v Strasbourgu presega ta afera po svoji važnosti vse dosedanje avto-nomistične afere. Mislijo, da bo aretacija dr. Rossa pričetek splošne akcije proti vsem pristašem avtonomističnega pokreta, ki pa jih je v Franciji zelo mala Likvidacija dvolastnlšklh posestev ob bolgarski meji Sofija* 9 .jan. Po 14-dnevnem posvetovanju je jugoslovensko-bolgarska komisija končala svoje delo za likvidacijo dvo-lastniških posestev Ob tej priliki je predsednik jugoslovenske delegacije pooblaščeni nVn******* dr. Momčilo JuriŠič priredil članom obeh delegacij obed v jugo-slovenskem poslaništvu. Komunike o zultatih to konferenca bo izdan je bilo ob tej priliki 10 ljudi ubitih. Pri včerajšnjem bombardiranju Puigeerde je bilo ubitih 15 ljudi, 50 pa ranjenih. Pri bombardiranju Puigeerde je neko nacionalistično letalo priletelo nad francosko ozemlje, francoska artiljerija pa ga je s topovskimi streli opozorila, naj se takoj vrne v Španijo. Vojaški posvet v Madrida Saragossa, 9. febr. AA. Po vesteh iz Ci-vidad Reala v srednji Španiji je general Miaja sklical sejo vseh poveljnikov republikanskih armad v centralni Španiji. Na seji bodo proučili položaj, ki je nastal zaradi izgube Katalonije. Trdijo, da več generalov zahteva predajo srednje Španije generalu Francu. Zamenjava ujetnikov Pariz, 9. febr. br. Senator Berard je imel včeraj popoldne daljše razgovore z zunanjim ministrom Bonnetom in min. predsednikom Daladierom, ki jima je podrobno poročal o svojih razgovorih v Burgo&u. Pred vojnim ministrstvom je novinarjem izjavil, da je svojo misijo v Burgosu opravil zelo uspešno. Nacionalisti so pripravljeni sprejeti vae španske ženske, otroke in starce, ki so zbežali v Francijo, pridržujejo si pa pravico do izbire med španskimi republikanskimi vojaki. Nacionalistični zunanji minister general Jordana mu je tudi zagotovil, da se maroške in italijanske Čete ne bodo pojavile na španski meji. nego bodo ostale v Geroni. Tudi talci in ujetniki obeh taborov bodo v kratkem izmenjani. Perthus, 9. febr. AA. Snoči je stopil v veljavo sporazum med nacionalno in republikansko Španijo o zamenjavi ujetnikov. Sporazum se je začel takoj izvajati ter je davi prestopilo francosko mejo 2000 vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Barceloni. Prihodu je prisostvoval francoski poslanik Smatrajo, da bo na drugem obmejnem kraju, bržkone v Prats de Molu prišlo v Francijo okoli tisoč interniranih meščanov. Glavni del republikanske vojske bo prestopil francosko mejo jutri. Chamberlain o položaju v Španiji London. 9. febr. w. Špansko vprašanje je bik> včeraj predmet živahne razprave v spodnji zbornici. Na vprašanje poslanca Herdersona je izjavil mm. predsednik Chamberlain, da ni v anglesko-italijanakem sporazumu nobene določbe o razgovorih med angleško in ita^jansko vlado za za-ključitev španske državljanske vojne. Na vprašanje poslanca Herdersona, kakšno stališče zavzema angleška vlada glede na pisanje italijanskih listov, da se italijanski prostovoljci ne bodo umaknili iz Španije, dokler general Franco ne bo izvojeval samo vojaške, temveč tudi politično zmago, je Chamberlain odgovoril povsem nejasno. Nato je državni tajnik But*ler izjavil v odgovoru na pismeno vprašanje poslanca Noela Backerja, da se mora i o načrti odbora za nevmešavanje o umiku prostovoljcev šele tedaj izvršiti, če pristaneta nanje oba španska tabora. Ker se to doslej še ni zgodilo, ni nobenega vzroka za angleško vla do, da bi sklicala odbor za nevmešavanje. London. 9. febr e. »Fv-emng Standard* objavij a vest iz londonskih službenih kro gov, da bosta Anglija in Francija priznali vlado generala Franca samo v primeru, če bo padel tudi Madrid. Cincar-Marković pri Goringu Ribbentropova čestitka novemu zun. ministru BERLIN, 9. febr. e. Danes popoldne bo jugoslovanski zunanji minister dr. Cta-car-Marković prisostvoval obedu, Id ga bo njemu na čast priredil v svojem domu maršal Goring. Obeda se bo udeležil tudi nemški zunanji minister Ribbentrcp. Včeraj Je novi jugoslovenski zunanji miniser prejel od Ribbentropa brzojavko, v kateri mu čestita k imenovanju v prepričan ju, da bo po svojem delu. sposobnostih in izkušnjah Se naprej delal za poglobitev od. nosajev med Jugoslavijo in Nemčijo. Dr. Cincar-Markovic se je brzojavno zahvalil. BEOGRAD, 9. febr. e. V zadnjih dveh dneh je prišlo v Beograd več banov, ld jih je sprejel min, predsednik Cvetlcovič. Poročali so mu o razmerah v svojih banovinah. Sp^jeta sta bila bana Krasojevič in Jevtić, vršilec dolžnosti bana savske banovine dr. Mihaldžič in vršilec de Iznos i bana vardarske banovine Peter Cvetkovič. BEOGRAD, 9. febr. e. Bivši prosvetni minister Dimitrije Magaraševič je bil izvoljen v dveh s rezih za narodnega pos1an-ca in sicer v rumskem in v vačar-palan-skem. Obdržal si je mandat v Rumi, drugega pa je prepustil svojemu namestniku dr. Josefu Tischlerju, tako, da bo zdaj nemška manjšina dobila še tretjega narodnega poslanca. Proces proti romanskim teroristom Pričakujejo, da bodo vri obtoženci obsojeni Bukarešta, 9. jan. e. Razprava proti teroristom iz Cluja je že končana, toda sodba še ni bila izrečena Zaslišanih je bilo 30 prič obtožbe in 30 prič obrambe. Značilno za ves pokret Železne garde je, da je bilo med obtoženci tudi mnogo mladoletnikov pod 17 leti Deset izmed njih ni prisostvovalo razpravi, ker se jim je posrečilo, da so se še pravočasno skrili, in jih sedaj oblasti povsod iščejo. To dejstvo služi kot pojasnilo za novi poseben zakon, ki je bil pred nekaj tedni uveljavljen in po katerem bodo kaznovani s strogim zaporom in z globo do 2 milijonov lejev vsi hišni posestniki, pri katerih bi stanovali ubegli teroristi, ali ki bi jim nudili zavetje. Oblasti so uveljavile ta zakon v glavnem zaradi tega, ker sta med pobeglimi zločinci tudi Forja Sima, ki je v Bukarešti pri aretaciji ustrelil Criste-sca, in Veres, ki je znan kot vodja teroristične družbe. Pričakujejo, da bo za vse obtožence izrečena smrtna obsodba. Po tem procesu bo prišlo pred sodišče 12 učencev višjih razredov liceja v Alba Juliji zaradi prepovedane politične propagande in širjenja nedovoljenih letakov Mislijo, da bo s tem akcija 2elezne garde v vsej Rumuniji popolnoma zadušena. Težkoče palestinske konference v Londona Neugoden potek pogajanj z delegacijo 9. febr. AA. Pogajanja med kolonij skim ministrom Macdonaldom ln delegacijo arabskih opozicijskih strank niso rodila do snoči nobenih rezultatov. Popoldne bo prva skupna seja predstavnikov angleške vlade ta arabskih delegatov. Ce do tega trenutka ne bo dosežen sporazum s člani arabske opozicije, potem se bo bržkone angleška vlada pogajala posebej z delegati in posebej z opozicijo, kar bi pomenilo, da bo konferenca trajala dalje časa. Snoči je bila prva seja predstavnikov angleške vlade in Židov. »Times« poroča, da Židovski delegati niso postavili nobenih predlogov glede bodočnosti Palestine »Daily Telegraph« pravi, da so 2idje pripravljeni dati Arabcem v Palestini zagotovilo, da ne bodo skušali zavladati nad Palestino, ako bodo Arabci zavzeli enako stališče napram 2idom_ »News Chronicle« prinaša izjavo vodje kft da Palestina lahko takoj sprejme 100.000 novih Zidov. Jeruzalem. 9. febr. AA. Včeraj so vojaški oddelki s podporo letal izvršili intenzivno čiščenje 22 arabskih vasi v srednji Palestini. Prišlo je do pravega spopada z oboroženimi Arabci, ki so imeli mnogo žrtev. Med drugimi je padel v borbah arabski šejk Abdul Kader. Angleške čete so aretirale mnogo Arabcev ter zaplenile veliko pušk. .... 9. jan. e. V političnih krogih smatrajo, da bo v kratkem prišlo do razpusta parlamenta, ker je spor med zgornjo in spodnjo zbornico zaradi načrta rakofia o agrarni reformi in zakona oroti 9i * ■-- ---- ___-aa*j__im_ i".___ »..— m t- i ■■mil i msmmmđ* „Mussolini to izvaja ln Hitler"4 . .. »Katolički tjednik*, glasilo saraje\rskega nadškofa dr. Sariča, je objavil v nedeljo 5- f. m. u\'odnik »Usidjelice« (Stare devi' ce). V članku list razptavlja o neoženjenih molkih in o neomoženih ženskah m prihaja do tega-le zaključka. »Zahtevali so, da se ženskam odpro pisarne in moški poklici. Zato so moški ostali brez kruha in brez zaslužka, ženske pa — brez moža in sreče. Ženska hoče biti žena in mati. a ne uradnik. Ona potrebuje ognjišče, a ne potrebu* je ne denarja, ne oblast:. Vsi bi morali o tem razmišljati, a feministke najbolj. Ako hočemo, da zginejo z naših ulic stare devi* ce in ž njimi one tužne polžene delavke, ki nosijo zjutraj svoje dojenčke v preskrbo-vališča, večjo deco pa puščajo na ulici, moramo iz osnove spremeniti sistem. Ženske morajo nazaj v hišo. a moški nazaj na delo in v pisarne. Treba jim je dati kruha. Toda z dolžnostjo in nalogo, da osnujejo družino in osrečijo kako dekle. A vsi morajo biti trezni, skromni in dobri. To je krščansko. Mussolim to izvaja, Hitier to izvaja. Preje ali kasneje bodo morah izvesti tudt vsi drugi. Ali povratek k prirodi in rodbini ali komunizem. Tretjega m! . .* — Tako piše glasilo sarajevskega nadškofa dr. 5a-riča. „Balkan" fabricira framasone Znani beograjski tednik »Balkan*, ki. ka» kor »Mlada Hrvatska* in sedaj »Nova Hr» vatska*, preganja Žide m framasone, ie V svoji predzadnji šte\'ilki imenoma navedet člane prostozidarske lože »Libertas*. Med temi je imenovat tudi našega rojaka vse* učitiškega profesorja dr. Borisa Zamika. V »Hrvatskem dnevniku* sedaj čitamo to-la izjavo: »Prejeli smo od vseuč. prof. dr. Zar* nika to izjavo: »V beograjskem »BalkaniMt z dne 28. januarja t l. se nahaja popis članov masonske lože »Libertas* v Zagrebu? pa se tudi moje ime navaja med člani Glede na to izja\'ljam. da sem šele iz tega po* pisa prvič izvedel, da obstoja v Zagrebu masonska loža z imenom »Libertas*:, in dm nisem član ne te, ne kakršnekoli druge ma* sonske lože.* Slovaška politika Semški listi poročajo: V Risnovcah nm Slovaškem je Hlinkova stranka priredim preteklo nedeljo velik politični shod. ki ta ga je udeleži o okrog 10.000 ljudi Kot pn4 govornik je nastopil katoliški župnik Šiška* *led velikanskim pritrjevanjem je izjavil^ »Mi Slovaki smo našli v Hitlerju moža, ki nam privošč' svobodo in ki Ščiti naio r eodvisnonl m samostojnost.* Načelnik propagandnega urada Mach je poudanal, dd hočejo titi Slovaki gospodarji v svoji hih. zato zahtevajo, da se takoj reši cei- a in židovsko vprašanje. Kot zadnji je govoril šef štaba Hlinkove garde Karel Mur^ut, Tudi ta je zahteval, da se mora nemudomm po nemškem vzeru rešiti židovsko vpraša* nje in da se morajo takoj popolnoma it* ločiti Čehi iz vseh državnih uradov in ~poh iz vsega javnega življenja na Slovaškemu Sad al je je izjzvil: »Čehi še vedno nosijo v febi klice boljševizma in marksizma. Za* to bomo mi Slovaki tako Žide, kakor Čehe, ki se nam bodo postavljati po robu. poman* drali in osnovali svojo lastno neodvisno irt samostalno državo. Tudi Slovaki morajo siediti zgledu nemškega naroda, ki je dore-gt'i v svojem, po Adolfu Hitlerju izvojevanim uedinjenju končni smoter in največji razmah svoje državnosti. Slo\'aškemu naro* du ni treba skuvati svojega spoštovanja tn občudovanja, k- ga goji napram velikemu vodji nemškega naroda...* 4 Ciano pojđe iz Varšave v Berlin Berlin, 9. jan. e. Ker je bil obisk grofa Ciana v Berlinu, ki je bil prvotno določen za 30. januar, preložen, poročajo sedaj iz dobro poučenega vira, da se bo italijanski zunanji minister 28. februarja na povratku iz Varšave ustavil tudi v Berlinu, kjer bo razpravljal o najaktualnejših političnih vprašanjih Govoril bo % nemškim zunanjim ministrom Ribbentro-pom o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, zlasti o zahtevah Italije napram Franciji, o splošnem položaju na Sredozemskem morju po Francovi zmagi, poleg tega pa tudi še o nemških kolonij skih za* htevah. Kralj Boris v Švici Sofija, 9. jan. e. Pričakujejo, da se bo kralj Boris, ki je že kakih 10 dni v inozemstvu, čez nekaj dni vrnil v Sofijo. Kralj se mudi v Švici. Sorzna Doročsls. Čarih, 9, februarja. Beograd 10. Pasti 11^925, London 20.696. New York 441 625, Bruselj 7*625, Milan 23.25. Amsterdam 238. — Berlin 177.25, Praga, ^^ft V. a«va 83,50, Bukarešta U& r Stran 2 Izpopolnitev železniškega omrežja v Sloveniji Glede razširjenja železniškega omrežja je Slovenija zelo zaostala za drugimi pokrajinami Ljubljana, 9. februarja Izpopolnitev železniškega omrežja v Sloveniji je prav tako potrebna kakor izboljšanje ter moderniziranje cest. Za* hteva po novih železniških progah je pri nas upravičena, ker je dokazano, da so železnice v Sloveniji rentabilne in ker bi bile Se bolj, ako bi bilo železniško omrežje razširjeno ter izpopolnjeno kakor zahtevajo gospodarske razmere. Poročali smo o donosnosti nadih železnic ter opozorili, da slovenske železnice donašajo največ. Zato je umestno, da zdaj še opozorimo na razvoj železniške mreže v Jugoslaviji v 20 letih in na potrebe Slovenije. (Po brošuri »Jugoslov. železnice«.) Na področju ljubljanske železniške direkcije je bilo 1. 1918 1086 km železnic; do L 1937 se je železniško omrežje povečalo le za 60 km ali 5.5%. V vsej državi se je železniško omrežje razširilo za 17.7% ali l«/o povprečno na leto. Slovenija je selo zaostala; tako je n. pr. beograjska Železniška direkcija pridobila 46.6% železnic (737 km), sarajevska 20^c (246 km) in zagrebška 275 km ali 14%. Slabše je odrezala samo se subotiška direkcija, ki je razen ljubljanske najbolj rentabilna; pridobila je samo 4.3% ali 96 km železnic. V vsej državi se je železniška mreža razširila v 19 letih za 1414 km. Ce bi se povečala sorazmerno po vsej državi povprečno za 1% na leto, bi se ne smeli pritoževati. Toda na področju ljubljanske direkcije znaša povprečje novih prog na leto le 0.29%, medtem ko odpade na beograjsko direkcijo na leto 2.45% in na sa-arajevsko 1.05%. Porast železniškega omrežja je torej na področju beograjske direkcije 2.5krat večji od normalnega, na področju ljubljanske pa 3.5krat manjši. Toda tega ne obžalujemo zaradi lokalnega patriotizma; pomisliti je treba predvsem, da ima prenagla izpopolnitev železniške mreže v pokrajinah, ki še niso dovolj gospodarsko razvite, slabe posledice, Zato so tudi železnice na podTočju beograjske direkcije pasivne, kar škoduje vsemu gospodarstvu. Nasprotno bi pa izpopolnitev železniškega omrežja v naprednejših pokrajinah vplivala ugodno tu. dl na železniške dohodke. Ce bi se železniško omrežje razširilo na področjih vseh direkcij povprečno za 1%, bi ljubljruiska direkcija pridobila na leto po 11.5 km železnic, ali v desetletju 115. po vojni, v 20 letih Jugoslavije, bi morali torej dobiti 230 km novih prog. Lani je bilo v delu v vsej državi 748 km novih prog. železnica St. Janž—Sevnica je bila Izročena svojemu namenu decembra. Najdaljša proga, ki je v delu, je Banja Luka—Valjevo, v dolžini 340 km in spada pod zagrebško direkcijo. Delo bo končano 1. 1942. Tudi proga Bihać—Knin, ki bo gotova 1. 1941, in ki je dolga 112 km, spada pod zagrebško direkcijo. Pomemt> na je kot zveza severne Bosne, vzhodne Hrvatske, Slavonije in šumadije s Splitom, eno največjih luk. Prav tako je tre- »8COVENSKI NAROD*, eetrtek. t. •tov. 32 ba priznati veUk pomen Mesnici Luka—Valjevo—Kraljevo, ker bo zvezala veliko osrednje državno ozemlje s morjem. Zanimivo je primerjati med seboj naslednje številke. Na področju beograjske direkcije je bilo lani v delu 220 km talemi-skih prog, na področju zagrebške 452 km, ljubljanske le 12 km (8t. Janž—Sevnica), sarajevske 64 km, na področju subotiške pa sploh ni bilo nobenega želzniškega dela. Ko bodo končana vsa ta dela, bo železniško omrežje v primeri z 1. 1918 povečano na področju beograjske direkcije za 61.2 odstotka, zagrebške za 37.1%, ljubljanske 6.6, sarajevske 25.4 in subotiške 4.3%. To se pravi, napake prvih dveh desetletij s tem ne bodo popravljene in pasivnost železnic nekaterih direkcij se bo še povečala. Nekoliko razveseljivejše je, da Slovenija dobi železniško zvezo z morjem (Črnomelj—Vrbovsko, 47 km). Drugih železniških prog na področju naše direkcije ie ni v načrtu ter Še niso trasirane. Po načrtu bo beograjska direkcija pridobila v desetih letih še 640 km novih prog, zagrebška 70, sarajevska 485, a na subotlško direkcijo ne odpade zopet nič. V desetletju 1940-50 se bo železniško omrežje na področju beograjske direkcije povečalo za nad polovico, 51.5%, sarajevske za 39.1, zagrebške 5.6 in ljubljanske 3.8%. To se pravi, da se bo železniško omrežje na področju beograjske direkcije povečalo v treh desetletjih za 101%, na področju sarajevske 85, zagrebške 40.6 in ljubljanske 11.5%. Predlanskim je ljubljanska sekcija Združenja jugosi. inženjerjev in arhitektov izdelala program javnih del v Sloveniji in v njem predlagala tudi položitev naslednjih prog: Črnomelj—Vrbovsko, 47 km; Maribor—Pesnica—Ljutomer, 55 km; Novo mesto—Brežice, 42 km; Brežice— Rogatec 50 km; Rogatec—Ptuj, 30 km; Straža—Žužemberk—Kočevje, 32 km; Kočevje—sušaška proga s priključitvijo pri Severinu ali Delnicah, 50 km; Kamnik— Kranj, 25 km; št. Peter—Vransko—Kamnik, 45 km; Šmartno ob paki—Gornji grad, 25 km; normalizacija ozkotirnice Poljčane—Konjice in podaljšek Čez Vitanje v Gornji Dolič. 45 km; Varaždin— Ormož, 20 km: Beltinci—Dolnja Lendava, 20 km; Podnart Kropa—Bled—Bohinjska Bela, 20 km; škofja Loka—Železniki. 25 km; Kranj—Kokra, 20 km; Ptuj—Maribor, 30 km; Ptuj—Gornja Radgona, 33 km; skupaj 609 km. že sam poglei na zemljevid je dovolj, da se človek prepriča, kako silno potrebne bi bile navedene železniške proge. Strokovnjaki, ki so sestavljali program javnih del, so pa dobro proučili, katera dela bi bila za Slovenijo iz gospodarskih razlogov najpotrebnejša. Zahtevo po železnicah v Sloveniji bo treba ponavljati zelo pogosto, da nas ne bodo vele j prezrli, ko sestavljajo načrte za prihodnja železniška dela. Zasavje dobi velenjsko elektriko Drogove že postavljajo in vse kaže, da bo napeljava končana do 1, maja tolaftUni skupini sta. igrali nato se Italija ln Finska, rezultat se ni Litija, 9. februarja Izrednega gospodarskega pomena bo ne samo za Litijo, temveč za vso našo zasavsko dolino velenjska elektrika, ki so Jo te dni že zaceli napeljevati. Daljnovod namenjen za Zasavje, bo za visoko napetost 20.000 voltov. Odcepil se bo v Dobu. Najo bo šei po Moravski dolini mimo Krtine in skozi Moravče. Potem bo potegnjen čez Zapodje kjer je najvišja višinska mejna točka med Zasavjem in Moravsko dolino. Zapodje so nad Kresnicami, kjer ima znani industrijalec g. Birola svoje moderne apnenice. Tudi sam bo jemal velenjski tok, ko bo potegnjena žica v nado dolino. Preko Zapodja pojde trasa v Vernik in nato preko Save še v Kresnice, kjer bo industrijalec g. Birola največji od-jemalec toka. Električna struja pojde nato vzdolž Save skozi Hctič in Gornji Log ter v Litija Storjeni so že koraki, da se podaljša trasa še do Ponovič, kjer je gnano banovinsko veleposestvo in zadnje leto tudi državna konjarna, znana pod uradnim imenom »Brlela Ponoviče«. Močno se potegujejo za novi velenjski tok še na Savi, kjer je izhodišče za Sv. goro in bi bilo umestno, da tudi temu izletniškemu kraju nudimo sredstva za napredek. Seveda si žele še naši sosedje v šmartnem, da bi tudi njim napeljali električni tok. Po načrtih in pripravah bodo dobile podaljšek S glavne trase tudi Vače. Napeljava bo dolga 23 kilometrov. Dolgo so nam obetali novo boljšo elektriko in seveda tudi cenejšo, toda preko obljub ni prišlo. Zdaj, ko že vozijo kostanjeve drogove za daljnovod, smemo pričakovati, da bo zasvetila, elektrika iz Velenj v naših žarnicah vsaj do 1. maja. Omeniti moramo, da je imela naša občina pogodbo z neko tukajšnjo lesno industrijo, ki nam je dobavljala odvisen tok Na zadnji občinski seji pa je občinski odbor sklenil odpovedati pogodbo z veljavnostjo 31. aprila. Po zagotovilih zastopnikov Kranjskih deželnih elektrarn bo do 31. aprila storjeno vse, da dobimo velenjsko elektriko. Litija je bila med prvimi slovenskimi kraji, ki je imela lastno elektrarno. Ta je bila nameščena v bivši topilnici, ki pa je pred leti likvidirala in so jo podrli. Nedavno so podrli še zadnji spomin na predilnico, orjaški dimnik, ki ga je dobil v dar neki domačin. Električna napeljava v Litiji je bila doslej bolj začasna, Tvrdka, ki nam je dobavljala tok, je ustavila dinamo vsako noč ob pol eni in tedaj se je pogreznila Litija v egiptovsko temo. Razsvetljavo so ponoči pogrešali prav posebno po hišah, kjer imajo majhne otroke ali pa so imeli bolnika. Tudi potniki, ki so se vračali v Litijo z nočnim osebnim vlakom, ki prispe ob pol dveh zjutraj, so morali do mov v temi. Za posebne prilike kakor za razne prireditve pa je bilo mogoče doseči podaljšanje električne razsvetljave. Zdaj. ko bomo imeli velenjsko elektriko noč in dan, bodo prišli vse bolj do veljave tudi naši radijski aparati. Ob nedeljah, ko ni delala žaga, tudi nismo bili deležni radijskih sprejemov. Nove elektrike se veseli vsa dolina. Nekateri predlagajo, naj bi prvo noč, ko bo posvetila velenjska elektrika, priredili več jo zabavo. Cisti dobiček pa naj bi se porabil v socialne namene za obdaritev revne dece. SPORT Svetovno prvenstvo v hokeju Včeraj se je nadaljevalo semifinalno tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. V torek zvečer je bila dokončana •e tekma med Kanado in Anglijo, ki je bila po drugi tretjini prekinjena zaradi goste megle. Do tedaj je bil rezultat 0 : 0. y sadnji tretjini so pokazali Kanadčani vse •voje znanje in so v silnem finišu zabili 4 gDle. Čeprav SO imeli Angleži v svojem moštvu tudi 3 Kanadčane, razigranemu nasprotniku niso bili kos ln je tako Kanada zmagala s 4 ! 0. V tolaiilnem turnirju 9§ Italija premagala po izenačenem a silno ostrem boju Holandsko z 2 : i. V Curinu sta se včeraj popoldne srečali 'JLngHia. in NeroMja. Navzočih je bilo 8000 gledalcev, med njimi veliko število dolarjev, ki so na ves glas neprestano boarm Angleže. Prvi dve tretjini sta se končali U(tB golov, čeprav Je Nemčija igrala boljše od nasprotnika. V prvi polovici zadnje tret-M»e j« nato najboljši nemški igralec Jan* jsaeke dosegel n Bvole vodstvo. Anglefi so Bito prenesli Igro v nemško tretjino, ven- A%T Hm ni uepelo premagata strnjene ofe-jEn,£ poraz Anglije, Id je bila 2 leti S*~ svetovni prvak, ja povsročdl naj- večje presenečenje. Dramatična je bila tudi večerna tekma med Kanado in Češkoslovaško. Cehi so nudili dozdaj svojo najboljšo igro. V prvi tretjini so po Perglu zabili vodilni gol. Vsi napori Kanadčanov, da bi izenačili, so bili zaman. Dve minuti pred koncem pa je Benoit izenačil, v sadnji minuti pa Dame postavil končni rezultat 2:1 za Kanado. Kot zadnja je pozno ponoči sledila še tekma med Letvijo m Jugoslavijo, rezultat se ni znan. Kanada ss je z dvema zmagama že plasirala v finalno tekmovanje, d očim je vprašanje drugega udeleženca curiAke skupine povsem odprto. V Bazlu sta Igrali Poljska in Madžarska Po temperamentni igri so zaduženo zmagali Poljaki a 5:8. 8e bolj vroče je bilo na večerni tekmi med Ameriko in Švico. Prva tretjina nI m In »si s rezultata. Švica je nato v drugi tretjini prišla po dveh zaporednih lastnih golih ameriške obrambe poceni do vodstva 2 :0, vendar so Američani Se pred začetkom zadnje tretjine izenačili. V zadnji tretjini so iviearji postavili na S : 2. Gol je bil dvomljiv lil SO Američani te hoteli zapustiti igrišče, a so končno le nadaljevali igro, ki Je o* konca potekla v popolni njihovi premoči- Vendar je ostalo pri rezultatu S : 9 aa Švico. Tako Se je tudi ta ie plasirala v finalno UkmOVm- , nje. Drugi udeleženec bo zmagovalec aanas-I njega srečanja med Ameriko m X Jutri ob 18.30 bo v damski sobi kavarne Emone važna seja, na katari se bo govorilo o tečaju na Pokljuki. Na novo se sprejme v tečaj nekaj izvezbanib smučark. Prijave se bodo sprejemale na Jutrišnji seji. Bolgarske slike v Jakopičevem paviljonu Ljubljana, 9. februarja Včeraj popoldne je predsednik Jugoslo-venako-bolgareke lige g. ravnatelj Rasto PustosJemšek otvoril v Jakopičevem paviljonu razstavo umetniških fotografskih slik Bolgara Spasev« Totevs tz Pssardžika. Otvoritve so se udeležili ljubitelji bolgarskega naroda, članice n člani lige, zastopnik ba ruske uprave g. Širok, predsednik Ju-goslovenako^ce&o&Iovaške lige dr. Emil Stare s soprogo, dr. Ivan Pless za Zbornico TOI, zastopniki slovenskih fotoamaterskih organizacij m nekaj lepo fotografijo ljubečega občinstva. Namen in naloga Jugosloveosko-bolgar-doe lige je, je poudaril g. Rasto Pust osle m-5ek v otvoritvenem govoru, da posveča vse svoje sile delu za zbližan je med našim in bolgarskim narodom. Prvi pogoj za zbli-zanje pa je medsebojno spoznavanje. V ta namen je treba poglobiti medsebojne stike predvsem ne kulturnem polju. Zavedajoč se te naloge naša liga rada podpira vsako akcijo, ki služi težnji za zbližanje z Bolgari in za boljše poznavanje bratov Bol-gsrov. Zato je predlanskim rade volje nudila svojo pomoč in podporo mladim bolgarskim umetnikom, k- so razstavili svoje umetnine v Ljubljani, lani pa znanemu bolgarskemu akvarelistu Pavlu Francalijske-mu, ki je po vrnitvi v domovino postal navdušen oznanjevalec bratskega zbližan ja in bratske vzajemnosti. Iz istih razlogov je naša liga rada ponudila pomoč g. Totevu, ki je prišel v Ljubljano iz daljnega Pasar-džika, da s pomočjo svojih uspelih fotografij seznani slovensko javnost z ljudmi in zemljo iz svojih rodnih krajev. Predsednik Rasto Pust osle m šek je predstavil g Toteva in se nato še zahvalil Narodni galeriji in zastopnikom, ki so se odzvali vabilu. G. Totev je občinstvo nato vodil po razstavi in opozori! na glavne značilnosti bolgarske zemlje in bolgarskega človeka, kakor mu je uspelo ujeti s fotografsko kamero njegovo fiziognomi jo. Posebno uspeli so razstavljal cevi portreti, bolgar&ka pokrajina pa. ki je ne poznamo, bo zanimala slehernega obiskovalca. Izlet s tujim avtomobilom Šmartno, 6. februarja Sredi predpusta smo in ljudje imajo pravico do zabave. Kdor more, si privošči do ber prigrizek in ga zalije z rujnim vincem. V šmarsko dolino prihajajo na kratek nedeljski oddih in razvedrilo mnogi naši prijatelji od blizu in daleč. Včeraj popoldne smo imeli tudi več takih obiskov. Neki naš prijatelj je prispel s svojo družbo na 6-sedežnern avtu. Sam je stopil na obisk s svojimi v hišo, avto je pa pustil pred hišo. Pri nas namreč še ne premoremo garaž. Medtem pa je prišla mimo družba razigranih veseljakov, ki so bili zaradi pred-pustne nedelje precej korajžni. Kar brž so se domenili, da si bodo privoščili prijeten izlet. Da je potrebno za tako pot dovoljenje lastnika in spreten šofer, se seveda niso spomnili. Kmalu je bilo v avtu polno podjetnih izletnikov obojega spola K volanu je sedel mlad sportmik. ki je vajen sicer motornega kolesa, z avtom pa še ni imel dosti opravka. To pa seveda nikogar ni morilo. »Vozi!« je zaklicala družba in že je zdr-čal avto navzdol po vasi in mimo Knaflji-čeve tovarne. Tudi na klancu m ovinku pri trgovcu Jožetu Strmanu v Kostrevnici je šlo še vse po sreči. Malo niže pod Strma-nom je dvojen ovinek. Tam so razigrani izletniki začeli klicati svojemu vozaču: »Hitreje!... Le daj še plina...« Mož pri volanu je ubogal, pa je bila nesreča že tu. Zaradi naglice je izgubil vo zač oblast nad volanom. Avto je pognalo kar naravnost, preskočil je cesto in zavozil preko grabna. Nato je drčal še nekaj časa navzdol in se zaril v visok kup zemlje. Zaradi udarca ob zemljo se je avto precej poškodoval in bo moral v popravilo. Tik preden se je ustavil, je ena rzmed sopotnic hotela skočiti iz drvečega avta. Odprla je vrata, v tistem pa je avto udaril že ob nasip. Zato so vrata najbolj poškodovana, potniki pa so prestali precej strahu in zadobili rudi nekaj manjših prask in poškodb. Ko se je podjetna družba odpeljala iz Smartna. je lastnik že pogrešil svoj voz. Brž je krenil na motornem kolesu za njimi in je že med potjo zvedel, da je izletnike in avto doletela nesreča. Za ponesrečeno ekspedicijo so poslali iz vasi voz. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Četrtek, 9. februarja: zene na Niskavuo-riju. Red B Petek, 10. februarja: zaprto. (Gostovanje v Mariboru: Hlapci) Sobota. 11. februarja: Upniki, na plan! Izven Nedelja, 12. februarja: ob 15. url: Snegul-eica. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20. uri: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene od 20 din navado! ★ Jutri -r petek 10. t. m. bo gostovala ljubljanska drama v mariborskem Narodnem fitfedaliaftu. Vprizorua bo Cankarjevo dramo »Hlapele. nnnl«» veseloigre »Potovanje -v Be-fcec bo definitivno v sredo, dna 15. t. m. pesniierski abonma. O P C S A Tlafetek ob 20. url Nedelja, 12. februarja: ob 15. uri: Ančka, opereta. laven. Znižane cene. Ob 20. url: Tosca. Gostovanje Vere Majdiceve in Josipa Gostica. Izven Za nastop baletne skupine »Devi D Jas z otoka Jave vlada v Ljubljani veliko zanimanje. Vse one, ki so al rezervirali za jutrišnje gostovanje vstopnice pri dnevni blagajni, prosimo, da jih dvignejo do 12. ura. V nasprotnem slučaju se bodo rezervirani sedeži prodali. Baletna skupina ima svoje ime po prvi plesalki Devi Dja. Vsi sodelujoči solisti, plesalci in člani orkestra so doma z velikih Sundskih otokov ter bodo izvajali tamošnje plese in igre v svojih slikovitih originalnih nošah ln ob zvokih originalne glasbe, ki jo izvaja orkester na prav tako originalnih instrumentih. Spored obsega 15 točk. Za vsako točko bo napisana kratka vsebina, ki bo priobčena na gledališkem letaku. Zato opozarjamo na letak za to gostovanje, ki bo jutri v petek zvečer ob 20. uri. Josip Gostič bo pel v nedeljo z gdčno Majdičevo in g. Primožičem v naši operi Puecinijevo opero >Tosca«. Začetek predstave ob 20. Drzen vlom v Slovenjgradcu Slovenji Gradec, 8 februarja V razmeroma kratkem času je bil danes v jutranjih urah izvršen že četrti zaporedni vlom v Slovenjem Gradcu. Po vlomih pri g Lobeju, železniškem postajališču in g. Vvbornem. so si danes vlomilci izbrali v bližini kolodvora pisarniške prostore lesnega veletrgovoa g. Štefana Serbaka. Drzni vlomilci so & pomočjo cepinov vlomili okoli štirih zjutraj v pisarne, tam s cepini odprli vse predale pisalnih miz. a brez uspeha. Nato so se spravili na 400 kg težko železno »Wertheim« blagajno, v katero pa niso mogli vlomiti. Zato so ukradli posestniku g. Ra vi jenu voz. na katerega so spra vili veliko železno blagajno Ln pisalni stroj ter s plenom odšli. Par sto metrov od pisarniških prostorov pa se je vozu zaradi velike teže blagajne strlo kolo Tedaj so vlomilci zakotalili blagajno s ceste v jarek pod železniško progo. Tu so jo pričeli s cepim in sekirami razbijati Ob tem času pa je zalotila zločince pri razbijanju blagajne neka delavka, ki je šla na jutranji vlak. Delavka je o tem takoj obvestila bližnje sosede, katere pa so zločinci pregnali s kamenjem, nakar so sosedje obvestili slo venjegraško orožniško postajo. Vlomilcem se je med tem posrečilo razbiti veliko blagajno in odnesti iz nje manjšo ročno železno blagajno. To blagajno »o vlomilci v bližnjem gozdu razbili *rn odnesli iz nje 318 din K sreči je namreč g. Šerbak prejšnji večer odnesel ves ostali denar domov na svoje stanovanje. Vlomilcev je moralo biti več, ker sicer ne bi mogli tako težke blagajne spraviti iz pisarniških prostorov. Vodi se vestna preiskava. Zaporedni vlomi v Slovenjem Gradcu vzbujajo veliko ogorčenje med prebivalstvom. Današnji vlom presega že po svoji drznosti vse vlome, kar jih je sploh bilo v našem sicer mirnem mestu Tudi v slovenski kriminalni kronik- so kaj redki vlomi, pri katerih vlomilci odpeljejo veliko »Wert-heim«-blagajno Razen ukradenega denarja pa ima g. Šerbak na razbiti blagajni, ukradenem pisalnem stroju in razbitih predalih pisalnih miz še preko 10 000 din škode, ki pa ni bila krita z zavarovalnino. Upamo, da bodo predrzni rokomavhi kmalu v rokah pravice. Iz Celjja Oetrtek, 9. trtak Patak. 10. februarja: Gostovanje pleme skupine Deti Dja. Oran —c Učni uspehi na gimnaziji. Na drž, realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju je bilo ob koncu prvega tečaja letošnjega šolskega leta 846 učencev m 408 učenk, skupaj torej 1254. Izdelalo je 807 učencev in učenk ali 64.37°/» Po 1 ali 2 slabi oceni ima 24.56% učencev in učenk. Po § 54. zakona o srednjih šolah je moralo 13 učencev in učenk (11 nižješolcev in 2 višješolca) zapustiti zavod, ker so imeli več kot polovico slabih ocen iz učnih predmetov. Na klasičnih vzporednicah je izdelalo v I. razredu 65.21% učencev in učenk. —c Smrt dveh uglednih oseb. V sredo je umrl v Zrinjskega ulici 27 v Celju šolski upravitelj v p. g. Peter Wudler. Pokojni je služboval dolgo vrsto let kot upravitelj narodne šole v Petrovčah. Bil je odličen šolnik, kremenit značaj ter odločno naroden in napreden mož. Pogreb bo v petek ob 16 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. V sredo je umrla v Žalcu v starosti 75 let posestnica ga Marija Goričanova, mati g. Franca Goričana, trgovca s hmeljem in posestnika v Žalcu, ter ge Marije Cuševe, soproge davčnega inšpektorja g. Fran j a Cuša, šefa davčne uprave v Celju. Pokojna je bila izredno blaga in vseskozi napredna žena. Pokojnima bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Zopet se )e ujel Ljubljana, 9. februarja Posestnik Šinkovec v Ulici na Grad 7, oairoma njegovi domači so predanočnjim nenadoma začuli v gornjem nadstropju sumljiv ropot. Gospodar je takoj stopil po stopnicah in naslednji hip zagledal v spalnici mlajšega neznanca, ki je svetil z žepno svetilko okrog omar. Videč, da Je zasa-čen, se je brž obrnil in dosegel odprto okno, preden je mogel gospodar Skočiti za njim in ga prijeli Neznanec se je kakor mačka spretno pognal skozi okno zopet na tla in zbežal kar so ga nesle noge proti gradu. Šinkovec je medtem opozoril domače, ki so odhiteli za neznancem in ga dohiteli že kakih 50 korakov od hišo ter zgrabili. Vlomilca so potem odgnali na atražalco, kjer so spoznali v njem 301e£ne-ga. bivšega čevljarskega pomočnika Ivana Plajbesa, Id je sele dan popreje pridal iz zapora, v katerem je odsedel sedemmesečno kazen. Na policiji se je Flajbos izgovarjal, da j« vlomil v sinkovčero stanovanje aamo x namenom, da mL nabere Jestvlu. Povedal je, da je taval po mestu m zagledal prisede* mimo tilde okno aamo priprto, zaradi Cesar je mislil, da bi ta najlažje opravu. Brž se je vzpel po sita In se amuknO v temno sobo. kjer je res našel nekaj suhih klobas. Ko so Plajbesa preiskali, so pa naJh pri n Jam poleg ukradenih klobas tudi Cisto nov vitim ta pa nekaj kovačev gotovine, znak, ^^fc fpeV ^sss> attssaj^^Ottss^sV flsMBB^^ ls%sko£^sj> ^Sjs^G Ss^S^el* no van je. Iz stanovanja bi odnesel, če ne bi bil pravočasno zasačen, tudi se kaj drugega, saj je Plajbes znan kot eden najbolj nevarnih vlomilcev, ki je že pred desetletjem zašel na kriva pota in odsedel Že celo vrsto kazni. Kadar ni bil zaprt je vedno pripadal najnevarnejšim vlomilskim tolpam. Preden je zadnjikrat romal v zapor, se je klatil nekaj časa tudi po Gorenjskem in vlamljal tam v družbi Stanka Zupan ca v hiše, trgovine in delavnice. V Ljubljani se je pozneje pridružil trem drugim nevarnim vlomilcem, Id so največkrat podnevi obiskovali tuja stanovanja, zagrešili so pa tudi več tatvin po trafikah in raznih trgovinah. Kje si je Plajbes, takoj ko je prišel iz zapora nabavil vitrin, ni hotel povedati. Namignil je samo, da ima dobre zveze, kar je policija s hvaležnostjo vzela na znanje in bo poskušala sedaj tudi te »zveze« spraviti pod ključ. (footolnica KOLEDAR Danes: Četrtek, 9. februarja katoličani: A polonija, Ciril DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubljenec Oxforda Kino Sloga: Na bul varu Kino Union: Križ ob potoku Kino Moste: Viva ViUa (Robin Hood iz Mehike) Krajevni odbor Aerokluba »Naša krila« občni zbor ob 20. v prostorih Avto-kluba, Kongresni trg Splošno žensko društvo: predavanje dr. Darka černeja »Pravno razmerje med starši In otroki c ob 20. na ženski gimnaziji, Blei\veisova cesta Socialno ekonomski Institut: predavanje F. Uratnika o »Letnem prirastku prebivalstva v Sloveniji in Jugoslaviji in njega porazdelitvi na poedine poklice ob 20. v dvorani Delavske zbornice DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komo-tar. Vič. — Tržaška cesta. ć&ped bita Božične praznike lahko premeščamo pO koledarju, ker ni nikjer rečeno, da mora biti s\*eti dan na nedeljo, Štefanovo pa na ponedeljek. Če bi pa postavili velikonočno nedeljo na četrtek* velikonočni ponedeljek pa na petek, bi nastala kolobocija in bi se nam zmešale štrene v praznovanju. Tudi binkoštnega ponedeljka ne smemo premakniti na torek ali na sredo, ker je pač ponedeljek. Isto velja za pustni torek in pe-pelnično sredo, Bonačev beležni koledar za letošnje leto je pa postavil pepelnico na petek. Če bi mu verjeli, bi imeli danes pustni torek, jutri pa pepelnično sredo Oba praznika pustnih šem, ki bota v torek 21. in sredo 22. t. m., je pa sploh izpustil. Kakšne namene je imel pri tem tisti, ki je koledar sestavljal, ne vemo. Slabih mu nočemo podtikati, ker vemo, da je zmotljiv vsak človek. Iz Trbovelj — Jadranska straža bo imela dre vi ob 20. v tukajšnjem Sokolskem domu svoj letni občni zbor. Po občnem zboru bo zanimivo predavanje g. V. Pirnata o temi »Naša vojna mornarica in njen pomen«. G. Pirnata poznamo kot izbornoga predavatelja in poznavalca našega morja, zato naj nihče ne zamudi njegovega predavanja, saj imajo po občnem zboru k predavanju dostop vsi, ki se zanimajo za nase morje, ki pomeni, kakor za druge velike narode, tudi za nas vrata v širni svet. _ Smuka v planinah. Ko so naši smučarji že docela obupali nad letošnjo zimo, se jih je narava usmilila ln jim nasula precej snega v naših planinah. Sicer ga ni toliko, kakor bi s4 ga mnogi želeli, toda dosedanja žalostna smučarska situacija je rešena in v naših planinah je zopet zavladalo pravo smučarsko veselje. — V nedeljo so se smučarji spravili na Kum, kjer so idealni smučarski terenu Mncgo jih je bilo iz Trbovelj, precej pa tudi iz Celja in drugih zasavskih krajev. Pri teh prijateljskih tekmah so se prav dobro odrezali Celjani, pa tudi Trboveljčani so ohranili svoj »tari smučarski sloves. — Ce bo sedanja ugodna situacija v planinah trajala še dalje, bo prirejenih v Zasavskih planinah se več tekem, da se nadoknadi zamujeno. Snežne razmere poročilo tujskopremtnih zvez v Ljubljani ln Mariboru, SPD ln JZSS z dne 9. JOL 1939 Kranjska gora 810m: —i, sončno, 30 cm snega, praič, sankaJlsče uporabno Rateče-Planica 870 m: —5, sončno, 3t era snega, praič, na sončnih legah osre- njen, skakalnice uporabne Plani ca-S lati ui 950 m: —5, sončno, 55 cm snega, pršič, drsališče uporabno Pec-Petelinjek 1440 ms —5, sončno, 60 cm snega, pršić Dovje-Mojstrana 650 m: —3, sončno, 25 cm snega, srež Pokljuka 1300 m; —6, sončno, 80 cm snega, praič, na sončnih legah osrexnjen Bohinj »Zlatorog« 530 m: —5, sončno, 15 cm snega, osrenjen Dom na Komnl 1520 m: —4, sončno 180 cm snega, praič Dom na Vogla 1540 m: —5. sončno, 175 cm snega, praič Gorjuse 1000 m: —10, sončno, 40 eni snega, pršič Dom na Krvavca 1700 ms —4, sončno, 80 cm snega, pršič, po robovih osrenjen Velika planina 1558 m: —4, sončno, 60 cm snega, praič, na južnih legah osrenjen Z Jesenic — Pri kid na Jesenicah ni prostili mest. Na naslov ravnateljstva in na posamezne funkcionarje prihajajo zopet številne prošnje za zaposlitev pri našem podjetju. Radi tega smo primorani sporočiti vsem in javno, da Je vsako vlaganje prošenj za zaposlitev brezpomembno, dokler se razmere zaposlenosti v tovarni ne spremenijo na boljše. Za tako spremembo pa ni izgleda za daljšo dobo. Naše podjetje je bilo primorano tekom zadnjih 8 mesecev reducirati nad 500 delavcev. Na sprejem čaka tudi 67 vojaških povratnikov. Zato opozarjamo vse, da naj opuste vsako ustmeno ali pismeno posredovanje za službe, ker to vse take profnje pri opisanih prilikah resnično brez naska ln aa jih na bo upoštevalo. KXD. 64-a. DNEVNE VESTI ^rJ^T^rl 801)010 n- t m. bosta 5^^r~v LJuW^anl promovirana za OOktOrja prava grgr. Oton HOtzl iz prage r-SKega in Bojan Špicar z Jesenic. Čestita- 11 ksTa " mo: Diplomirani j*, DiU ^ pravni fakul. teti univerze v Ljubljani gg. Peter PavllC 2 Ja-vorrllk^ Boris Verbič iz Ljubljane in Savo Zužič iz Celja. Čestitamo! . ~~ V Jugoslaviji okrog 72.000 šu.šmarjev. Sa&rn&rstvo ki se je pri nas silno razpaslo »asti med krizo, je začelo ogrožati zelo resno zdrave temelje obrti. Soliden obrtnik na deželi ne more konkurirati s šušmarjem, ki mu zato odjeda zaslužek. Legalen obrtnik mora plačevati davke, ki dandanes nikakor niso laiiko breme. Ko končno Sprevidi, da ne bo vzdržal v neenakem boju s SuSmarji. ki ne plačujejo davkov in socialnih dp^f*»v, r»—r.=;k<"?o odjavi obrt in, "T- mora živeti, začne Se sam šušmariti. Naši obrtniki že dolgo vrsto let opozarjajo na veliko nevarnost šušniarstva. vendar doslej Se niso bili zadovoljni z ukrepi oblasti. Kmalu se obeta posebno posvetovanje o šu-Smarsbn ter ukrcpib proti njemu. Sklicala ga bo banska uprava. Kako potreben je boj proti šušmarstvu pri nas. spre vidimo že iz tega, da je v naši državi okrog 72.000 šu-Smarjev, medtem ko je vseh obrtniških obratov 147.7S0. Na področju ljubljanske Zbornice je 21.697 obrtniških obratov. Tretjina obrtnikov živi na deželi. Na 100 prebivalcev odpade v naši državi 1.4 obrata, v Sloveniji, ki je industrijsko najbolj razvita, pa 2.1 obrata. — Industrija cementa ponovno znižala cene. Zastopniki naše industrije cementa bo izročili ministrstvu javnih del spomenico, obsegajoco sklep, da se znižajo cene cementa, ki se rabi za gradnjo modernih državnih cest. To je že druga, pocenitev cementa za gradnjo modernih cest v pičlih dveh letih. Na prvi pogled se zdi Čudno, da nudi industrija cementa nove olajšave državi pri gradnji cest. Toda pri dobavah cementa v državi ji ne gre za velik dobiček. Glavno je, da se poveča proizvodnja cementa, ker so potem stroški manjši. — Nove olajšave pri izvozu v ne klirinške države, pripravljajo se nove olajSave za naš izvoz v neklirinške odnosno devizne države. Narodna banka proučuje vprašanje znižanja procentov pri prodaji iz-vozmiških deviz po prisilnem tečaju Narodni banki. Izvozniki morajo zdaj eno Četrttnko svojih svobodnih deviz odstopiti Narodni banki po tečaju 205 din za angleški funt. Narodna banka namerava ta odstotek znižati, tako da bi baziral na večji elastičnosti Znižanje bi se ravnalo po izvoznih predmetih, tako da bi izvozniki odstopali Narodni banki 10 do 20% vseh prejetih deviz. Odločitev v tem pogledu še ni padla. — Nove delniške družbe v letu 1938. Po podatkih Narodne banke je bilo lani ustanovljenih v naši državi 59 novih delniških družb s kapitalom 1064.4 milijone. Glavnico je povišalo 37 delniških družb za 223.2 milijona, znižalo je pa glavnico 30 družb za 96.8 milijonov. Celokupna delniška glavnica naših družb je bila povečana za 669.000.000 ah za 9<7c v primeri s stanjem ob koncu predlanskega leta. Imej čista nsta! £Di °đ0 ^ ^^™^^™"B™™^ia^"M™i* imajo čista usta ta blesteče tobe. Orodje, ki se stalno rabi — kakor DaSi zobje — je treba seveda redno negovati. Zjutraj In tvečer robno ičetko to Chlorodoni, pa sobe očistiti v vseh smereh! Nič strahu: zobje to prenesejo. Le slabe nege ne vzdržel Zato: Chlorodont, kvalitetno sobno paslo I Domači proizvod. — Velijo povpraševanje po dalmatinskih vinih. V dalmatinsko pristanišče je priplulo zadnje dini več z vinom natover-jenih motornih jadrale Vino so pripeljali e otokov Hvara, Visa in Korčule. Povpraševanje po dalmatinskih vinih je zadnje čase zelo veliko in so tudi cene poskočile, zanimanje za dalmatinska vina ne bo popustilo, bodo do velike noči prodane vse zaloge. — Tečaj za avtogeoo varenje v Kočevju. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani priredi v Kočevju tečaj za avtogeno varenje za mojstre in pomočnike kovinarskih strok iz kočevskega sreza. Tečaj se bo vršil od 27. marca do 6. aprila 1.1. celodnevno. Prijave za tečaj je treba poslati pismeno z na\?edbo točnega naslova ta poklica Skupnemu združenju obrtnikov v Kočevju, ki bo dalo prijavi j encem tudi potrebna pojasnila. — Zagrebški Fotoklub povabljen v Ox_ ford m Cambridge. Vseučiliška kluba v Oxfordu in Cambridgeu priredita na obeh univerzah posebne razstave amaterskih umetniških fotografij. Povabljen je tudi zagrebški Fotoklub, da se udeleži teh razstav. = Tečaj za avtogensko varjenje v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI bo priredil v Novem mestu tečaj za avtogensko varjenje za mojstre in pomočnike kovinarskih strok. Tečaj bo od 27. februarja do 9. marca t. I celodnevno Prijave je treba vložiti pismeno z navedbo točnega naslova in poklica pri poslovalnici Zavoda za pospeševanje obrti v Novem mestu (predsednik g. Alojzij Midofer). Pri tej poslovalnici dobe interesenti tudi podrobna navodila. — Državni dohodki In izdatki. Po uradnih podatkih so znašali državni dohodki v decembru lanskega leta 104741 milijone in so biM za 32-3 milijone ali 3.19% večji kakor je bilo določeno v proračunu. Izdatki so pa znašali 936.8 milijonov, prebitek torej znaša 110.5 milijonov. V prvih 9 mesecih proračunskega leta 1088-39. so znašali državni dohodki 9.217.5 milijonov in so bili za 82.5 milijonov ali 0.9% večji kakor je bilo določeno v proračunu. Izdatki so pa znašali 8.233.6 milijonov in so bili za 901.4 milijone manjši, kakor bi morali biti po proračunu. — Nasa trgovinska delegacija v Berlinu, v torek je prispela v Berlin naša delegacija, ki se bo pogajala z nemško o plačevanju in kontroli uvoza in izvoza v Nemčijo in Jugoslavijo. V delegaciji sta vieguverner Narodne banke dr. Ivo Belin in šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Miljutin Petrovič. — Nov gTob. V četrtek 19. januarja smo poročali, da so našli v gozdiču pri Podbrezju pri Podnartu mrtvo Suzano Oficijo, staro 70 let. Pogrešali so jo že od oktobra lanskega leta. Zdaj ji je pa sledi* v večnost mož Alojzij, železniški upokojenec. Umrl je nenadne smrti včeraj popoldne. Pogreb bo jutri ob 17. Iz hiše žalosti Med Hmeljniki št. 2. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo ncSbenih sprememb sedanjega vTe-mena. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku 19, v Splitu 17, na Rabu in Kumboru 16, na Visu 13, v Mariboru 11.4, v Sarajevu 9, v Zagrebu 8, v Ljubljani 6.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774.9, temperatura je masala 2, na aerodromu —67. — žrtev prepira in drugI poškodovanci. Mizarski pomočnik Pavel TJlčar iz Nožić v kamniškem okraju se je v neki gostilni spri s sopivci, Id so navalili nanj in ga hudo obdelali s steklenicami po glavi Poškodovanca ki je obležal nezavesten, so morali prepeljati v bolnico. — Posestnikov sinček Danijel &mid iz Koroške Bele je padel pri sankanju in si zlomil desno nogo. — 6letnega posestnikovega sinčka Vinka Marinka iz Vel. Lašč je pograbila slamoreznica in mu zmečkala desno roko. — V bolnico so spravili snočd tudi brezposelnega delavca Leopolda Bačnika, ki ga je nekje v mestu popade] pes in mu razmesaril Jesno nogo. — Tatvine, iz restavracije na Taboru je nekdo ukradel Francu Ostermanu sivo zimsko suknjo s svileno podlogo, par rokavic in nekaj ključev v skupni vrednosti 1000 din. — V splošni bolnici na oddelku 4 je nekdo izmaknil bolniku Vidu P e tko viču bankovec za 1000 din. — Josipu Godcu je ukradel tat v Zvezni ulici v Vodmatu s kolesa siv jopič m prometno knjižico. — Marija Stembal je prijavila, da ji je nekdo odpeljal z dvorišča hiše v Vegovi ulici 8 dvokolesni ročni voziček, vreden 300 din. — Vlom v graščino v OnnOzu. Oni dan so vdrli tatovi v pralnico ormoške graščine in ukradli več prtov, prevleke za blazine, več rjuh, nekaj ženskega perila in drugih predmetov v vrednosti nad 3000 dinarjev. Oškodovani sta baronici Irma Wurmbrand in Irma Turkovič. — Vl°m v vilo oO. frančiškanov. Vlomilci so oni dan vdrli v leseno vilo v Ho. tavljah v Poljanski dolini, ki je last frančiškanskega samostana iz Ljubljane, Tatovi so odnesli osem sivih odej, dvanajst rjuh. več brisač, precej jedilnega pribora, dva šotora In nekaj vina ter jestvin, v skupni vrednosti 2700 din. Za vlomilci manjka zaenkrat vsaka sled. — Najdeno Kolo. Pod mostom na Fužinah so te dni našli domačini modro barvano ogrodje kolesa, ki Je najbrž ležalo že teden dni v Ljubljanici. Lastnik naj se zglasi na orožniski postaji v Sp. Hru-šici. — Smola bivšega letonakega ministra v Bosni. Na ribolov v Bosno prihaja že več let le tonski bogataš in bivši finančni minister Singolds Halmings. Oni dan je zbudil pozornost naše javnosti, ker se je zapletel v spor s svojo prijateljico Katarino Minejko. Zvedel je, da ima ljubavno razmerje z nekim bosanskim fantom ln zato jo je zapodil. Plačal ji je samo vozni listek do Dunaja. Katarina ga je pa tožila in bivši minister je bil obsojen, da ji mora plačati 3.500 letonskih latov. Potem je pa imel Halmings v Bosni Še drugo smolo. V 6ehotini je lovil ribe s kmetom Omerom Ožegovičem. Pred tremi dnevi je pa Ože-govič izginil z m,n^tJ UmrU S „ i» v oetek. dne 10. t m. ob 6. ari popoldne Pogreb dragega £ iCtS-*. k Sv- Krilo. iz hiše žalosti, Med Hmeljniki st. z, na P0*0**""**** LJUBLJANA — TRST, dne 9. februarja 198». 2altt}o&i htSerfca 1» Mtafi. mu je odmorit da Jo nima, na kar sa je jal Latafift amarjatL RasJburjst m je vsote bolj Id ko je Tanastt ooscl iz njfie, da U a» tzogssU pretepu, > stop« LaJovtt se njim m ga tako obdelal 2 noten, da Je kmaki imdfhnfl — lStoCm deček se Je obesil. V vasi Tr-bonju prt Drsata v Bosni as je obeta v torek lSletni Joeo Marin, učenec 5. nareda osnovne šola. Deček je aelo nerad hodu v Bolo. Starat so ga priganjali, da se mora učiti. Končno Je obupal nad življenjem in se na vrtu pred očetovo hišo obesil, — Llpski pomladili sejem 1989 se vrši tokrat od 5. do 13. marca, in sicer vzorčni sejem od 5. do vključno 10. marca, veliki tehnični sejem z gradbenim sejmom od 5. do vključno IS. marca. — Na Sljemeno je bilo včeraj S8 stopinj nad ničlo. Zagrebški lis** poročajo, da imajo v Zagrebu zelo toplo vreme. Včeraj je bilo na južni strani na Sljemenu 38 stopinj nad ničlo, na severni strani kamor ne seže aoince, so se pa smučarji ves dan smučali. Malo neverjetno se »sefL, da bi bila ob tem času taka vročina. Morda so se zagrebški listi v svoju poročilih za 10 stopinj zmotili. Iz Ljubljane SAMO mm DANES OB 16-, 19. Df 91. TJBI! ili Uf ffff VADIf DICK POWCL — MADfil.BIVg CARZul — HA DUlrf TAIIU ALICE FAYE in najboljši komtfni trlo bratje Bttz ta ameampotna veseloigra! Nemški dialog! _Um SLOGA, tel. 27-»o —lj Vse cenjene naročnike, ki nimajo poravnane ns/očnlne, obveščamo, da jim bomo morali s ponedeljkom 13. t. m. Ust ustaviti. Uprava »Slov. Naroda«. —lj Zelo skromne želje Imajo prebivalci ob sve to kriški tramvajski progi. Ne da bi zabavljali ter se jezili, samo prosijo, naj bi se tramvaj ustavljal na vseh postajališčih. Mislijo namreč, da postajališča Silijo nekemu namenu in niso določena samo nato, da voznik na njih ustavlja ali ne po mili volji. Tako bi n. pr. ta ali oni potnik rad Izstopil na postajališču. Id je najbližje njegovemu stanovanju, toda tramvaj zbezija naprej, kakor da ima potnik posebno veselje s podaljšano vožnjo. Včasih bi tudi rad kdo vstopil na tramvaj, ker ljudje pač mislijo, da tramvajski vozovi služijo tudi za prevažanje potnikov. Nekateri tudi se vedno verjamejo, da s tramvajem prispeš prej kakor peš. Če imaš srečo, zato se zanašajo nanj, ko se jim mudi v službo ali na prireditve. Lahko si mislite, kako so razočarani, če tramvaj pelje mimo njih na postajališču in se niti ne ustavi, ko bežijo za njim Redni tramva-teki potniki tore i pon:žno prosijo, naj bi jim ustregli ter privoščili vožnjo s tramvajem, vsaj dotlej, dokler ne bodo postale same mesečne tramvajske karte prevozno sredstvo. —lj Prevelika vnema za škropljenje ulic In cest. Škropilne avtomobile imamo zato, da nam poleti ko je po mestu mnogo prahu po mestu ali kadar pritiska mraz, bi senu po estu ali kadar pritiska mraz, bi seveda ne smeli škropiti, posebno tlakovanih cest ne. V torek popoldne in včeraj zjutraj se je pa pojavil mestni škropilni avto kljub precej hudemu mrazu v mestu, da je poškropil nekatere ceste in ulice, med njimi tudi tlakovane. Posledica je bila, da je več konj padlo. Hujše nesreče ni bilo, lahko bd se pa pripetila. Prevelika vnema za škropljenje ulic in cest v času, ko to ne samo. da ni potrebno, temveč je celo nevarno, naj v bodoče odrpade. PUSTNI PLES SOKOLAII. KAZINA PUSTNA SOBOTA —lj O Ivanu Cankarju bo predaval drevi ob 20. g. prof. Ivan Kolar za člane in prijatelje društva »Tabor« v društveni dvorani v Nunski ulici st. 3/1. G. predavatelj je že imel drugod slična predavanja in se je izkazal kot temeljit poznavalec življenja in dela velikega pisatelja, ki nam je zapustil tako bogato kulturno dedščino. Prikazal nam bo vso duhovno veličino avtorja »Hlapca Jernejac, nam tomačil njegova dela in analiziral pomembnejše momente iz njegovega življenja. Predavanje bo vsakogar zanimalo, zato vabimo člane in pri- NK POZABITE, D A NE BO ZOPET PREPOZNO KRI2 OB POTOKU66 - **** *rekr*aK eeikl film ^^^^^^^^^ s priljubljeno JlftLNO STBPNICKOVO v •He^Hn^TuH1 KINO UNION — TeL 11-ai LJUBLJENEC 0XF0RDA Film poln vedrine, športnega duha in tovarištva . (v nemški verziji), ki bo posebno zabaval našo visokošolsko mladino in športnike. pride: Slavna RENU SONJA v filmu »Polarna svetlostc in edinstven film »MODA« v tehnikoloru KINO MATICA, tel. 21-34. — Danes ob 16.. 19. in 21. uri! jatelje, da se ga v čim večjem Številu udeleže. — Obenem opozarjamo Člane in prijatelje na društveno pustno prireditev, ki bt> v soboto, dne 18. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Igrala bo vojaška godba ln bo v vsakem oziru preskrbljeno za prijetno zabavo. Udeležite se vsi te prireditve, katere čisti dobiček je namenjen v socialne svrhe. Pepelka« v režiji ge. Juvanove. n— Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20. važno vajo mešanega zbora. u— 80 vagonov drobnih granitnih kocR bo letos potrebovala mestna občina ljubljanska za tlakovanje raznih uhe in cest in je zato razpisala licitacijo za dobavo tega gradiva 7. marca Razpis je objavljen v »Službenem listuc. —lj Predavanje Prlrodoslovncga društva. V torek 14. t. m. bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. univ. docent dr. ing. V. Kersnič o nesrečah v rudnikih. Predavatelj bo podal pregled različnih rudniških nesreč, razmotrival o njih vzrokih in na podlagi teh opisal razne varnostne naprave in varnostne mere, ki so potrebne za očuvanje življenj rudarjev. Številne skioptične slike bodo napravile predavanje nad vse zanimivo. Začetek predavanja ob 18.15. —lj Mal popravek, resnici na ljubo. V »Slov. Narodu« z dne 6. t. m čitam o vzrokih likvidacije brivske in frizerske obrti g. Eng. Franchettija. Kot njegov dolgoleten gost poznam razmere, zato smelo in prepričano trdim, da je glavni vzrok opustitve obrti prekomerno povišanje najemnine. To je spravilo moža poštenjaka na beraško palico in v obup. To naj zadostuje! —lj Teden roditeljskih večerov sa Bežigradom. Drevi bo predaval g. dr. Lavo Cermelj o narodnostni vzgoji. Začetek predavanja ob osmin. K res aktualnemu predavanju vljudno vabimo vse starše. Vstop prost. —lj Minilo je 80 let, kar sta zatisnila oči dva znamenita slovenska skladatelja dr. Benjamin Ipavec in dr. Gustav Ipavec. Oba sta avtorja naših davori j m sicer je zložil dr. Gustav tako rekoč našo himno »Slovenec sem« in dr. Benjamin »Bodi zdrava domovina«. Oba ta dva zbora In Se celo vrsto drugih bodo peli na konceriu ki ga bo priredil Ljubljanski Zvon pod vodstvom Doreta Matula v petek dne i7. februarja v veliki Filharmoničnl dvorani Vstopnice se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Planinski ple*. Slovensko planinsko društvo podružnica v Radovljici, poverje- nistvo Bled vabi vse prijatelje naših planin na »Planinski ples«, ki se bo vršil v soboto, dne 11. t. m. v prostorih Park-hotela na Bledu (Kazino). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 10 din za osebo. Obleka promenadna ali turistovska, vendar gorski čevlji nezaželni. Za dobro godbo, izvrstno zabavo, pristne pustne krofe, prvovrstno pijačo in dobro jedačo bo vsestransko preskrbljeno, zato vas k udeležbi kakor tudi vse prijatelje planin najvljudneje vabi Odbor SPD( poverjeniStvo Bled. 68-n —lj Zvrhane meTe dobrega razpoloženja in prijetne zabave boste deležni na planinskem plesu akad. skup. SPD, ki bo 18. febr. v Trgovskem domu. Ob ubranih komadih New Star jazza in šramei kvarteta se bo zavrtelo mlado in staro. Prvovrstna okrepčila in vina bodo po zmernih cenah na razpolago. 52-n BLAGORODNI SLUGA Sluga pride v sobo in se ustavi pri vratih. Gospa se ozre nanj, sluga ji pokaže jezik In odkima z glavo. Gospa stopi k njemu in ga vpraša tiho: — Kaj pa to pomenit — Da nimam nobenega govejega jezika, ki bi ga rad prinesel na mizo. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1939 ZAČETEK: 5. MARCA Q0% POPUSTA NA NEMŠKIH ?ELiEZNlCAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH. Vsa pojasnila dajejo: ZVANIĆN1 BIRO LAJPCISKOi. SAJMA Beograd — Knes Mlbajlova 33-1., In častni zastopniki t ING. O. TONNIES, LJUBLJANA* Tvrieva 88. — Telefon 37-43 ni JOS. BEZJAK — MARIBOR Gosposka ulica 28. — TeL 80-07* MALI OGLASI Seseda 50 par. davek posebej HrekUd izjave beseda Din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov js treba priložiti siamko. — Popustov n mala oglase os prunama SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanlftl znesek 8 Din FRIZER damski ln moški, zelo dober delavec, išče nameščen je za takoj ali pozneje. Ponudbe na: Frizer pri Jilgu, Slov. Bistrica. 478 Kletarja strokovnjaka sprejme vinska trgovina na debelo v Beogradu. Mesto stalno, nagrada po dogovoru. Ponudbo pod šifro »Samostalni stručnjak 1907c na Propagando, Beograd, pošt. pret. 409. 479 PRODAM Beseda 60 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POZOR! V Šolskem drevoredu ln Rozm ulici St. 87 se prodaj* meso po najnižjih cenah. Osna govedini je din 8.—. 10.— In 12-—- Teletina din 10.—. 12- In 14.—. Slanina in drugo stalno v zalogi. Se priporoča Prano Novljan. 473 MOTOSACOCH* 800 OHV, skoraj nor, hiter stroj, ugodno proda Perper — Jesenice. Turška 15. 487 PRODAM LOKAL k točilnico, gostilno aH nočni lokal. Najlepie mesto ▼ Zagrebu. — Vprašati: Zagreb, Elit Buffet Zrinjevac. 480 NAMOČENO POLENOVKO dobite pri L BmoolnaL Lingar-jeva ulica za POSEST Beseda 60 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa Karmaha. Žalec. 13.T POUK Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk Večerni tečaji od 1 do 4 nu oddeUd od 4*7. do 8. in od 448. do 9 ure, Pouk tudi po diktatu Vpisovanje dnevno, pricetek poljuben. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 18. — Največja stro jeplanlca! 2640 RAzno 80 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PRIRKZOVALCA, dobro "izvežbanega, sprejmem takoj. — Anton Jasa, čevljarstvo, Trtic. 468 KLIŠEJE SENZACIONALNA IZPREMEMBA V MODI PIHA Ni več videza » olepša van Ja« nov na k02i neviden pudeh daje Čudovito naravno lepotci Elegantne Francozinj« so kreirale nova, modo. ko so našle puder, ki daje polti videa] breakvinega cveta ter prepreci sa ves daaj tudi asjmsnjle eledovs •vetllksnjs. js v tem. da ee po noveea ne* Han izdelave najfinejši puder trikrat prs« saje skozi svileno sito In smess t dvojna peno smetane. Ta novi način izdelave pudra, ki J« plod dolgoletnih raziskovanj francoskih* kemikov, js patenti ran od tvrdke Tok al on. Puder Tokslon omogoča odstranitev svetli* kanja nosu In. mastna kota. Da Vam prekrasno polt, ki ostane popolnoma »mat« polniti I ur. Ct uporabljate »mat« puder Tokslon, sa Vam kola ne bo svetlikala alti na vetra In detlu ln tudi ne pri potenju. Ts puder daje licu vida* svežih drszestnib rosnaU1& listov ter svila v veliki meri Vašo privlao-nost Nabavita al puder Tekalen — kateri as proizvaja v desetih prekrasnih nlaassh: Dal 11-, »- m so- Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, evMft; % leta as* Ja lam fttev. 32 Francija je dobila Sta viskega v novi izdaji 2 bogato Amerioateko in jel vneto posegati da aa širijo v zapadni Evropi najrazličnej- tld Natatt Tanettaapf ]e oSkodoval frtincotafcl fllm sa da ac fetaiailal SUvisU Ni Se bila prišla na dan znana afera Staviskega, ko je ieta 1929 lastnik skromnega Rapid-Fiima, rum unski zid Bernard Natan ali Tanenzapf iz Jasse sklenil kupiti največje francosko fUmeko podjetje Palhe. Ko se je pogodil s Charlesom Pathe, mu je bilo lahko dobiti na svoje šibko podjetje 25 milijonov frankov zastave. Rap-d-Film je imel za seboj samo 7.00U.000 delniškega kapitala, pa še ta je bil že davno zapravljen. S 25.000.000 na skrah rano poujetje se pa že da začeti kaj večjega. Natan je kupil 3>Pathe