8000032 osreDNja KNjižnica Ü2S“ «9 1 a PEČNIK IMPLANTATI d.0.0 David Pečnik, dr. dent. med. Loke 33 - Hotel Benda m 3330 Mozirje I IMPLANTOLOGIJA - vstavitve zobnih vsadkov in izdelava protetičnih nadomestkov ESTETSKA PROTETIKA - brezkovinske prevleke, luske. GSM: 041 791 754 Tel.: 03 705 36 36 Fax: 03 705 36 37 info: www.implantati.net e-mail: pecnik.implantati@siol.net ŠTEVILKA 48 LETO XXXIX 30. NOVEMBER 2007 CENA 1.35 EUR KraB »■in raw rnkm: T *■.1 I L sii® Commerce ■sss' | dßß !©pf® zimo «moouE UGODNE CENE -MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE ©§g©22ié www.hpcMin@rei.si <93 Mozirje z.o.o.. Attemsov trg 3, Gornji Grad Zadruga mozirje Od 1. do 5. decembra 2007 vas v prodajalni Tekstil Gornji Grad in Blagovnica Ljubno čaka Miklavž in vam na ves - tekstil - obutev - igrače nudi 10% gotovinski popust« W V 0 V živilskih poslovalnicah vas že čakajo čokoladni miklavži, špicparklji, bonboni.. m GRAFIČNE STORITVE ^uhjgraf Na trgu 51, Mozirje WWW. .net Fotoknjig« ustvarjate na internetu, zate ni potrebna instalacija nobenega program. - BARVN in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh M$t , (spiralne, termo, Bfefcmske naloge ...) MAJICE IN KAPE PO - izdelava tiskovin VAŠEM OKUSU , - sprejem zahval. čestiEpNt-v 1 j analih oglasov za Delovni čas: > ^savinjske novice od ponedeljka do petko ’ JaVIIIJbKe IIUVILC 8.00-12.00,13.00-1$00 fj i popuno gai? : 839-! 7' 3 KOROŠIC Ljubija 5,3330 MOZIRJE Tel./fax: 03 583 11 22,03 839 01 23 031/619-634 e-mail: korosec.rebercnik@siol.net www.turizemkorosec.com APARTMAJI IN WELLNESS KOROŠEC [ Za vaš oddih h sprostitev vam nudimo 3 lepo opremljene apartmaje. ] V hiši so vam na voljo tudi finska, turška m infra sauna, jacuzzi, masaže, kozmetika, solariji (stoječi in ležeči) ter mini fitnes. X Janez Krivec s. p. TIŠLERJEV PRUH Cesta na Rožnik 49, Mozirje GSM: 031/682 669 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Velika izbira igrač Bruder Nakladalec Gradbeni material po konkurenčnih cenah!!! J Tervol mehki —i :73„ ■ Nudimo Vam: pesek za zidavo, omet, podložni beton pesek za ostali beton gramoz za drenaže tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM : osUSi, 59 I k'imip Sedež j traktorski. I zračni I Sol za posipanje L ib Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva Turn, pridelanih na sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 041 649 516 Z njimi se lahko oskrbite tudi v KT Šmartno ob Paki in v TPC Šoštanj. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSftEDNJA------------------------------------------------------------------------------ KNJIŽNICA Tretja stran CStJK-------------------------------------------------------------------------------- 15/44 - drugič V prvem letošnjem uvodniku z naslovom 15/44 sem zapisal: »Letošnje leto bo zame jubilejno. Poleg 15. obletnice novinarskega in uredniškega dela bom namreč praznoval tudi 44. rojstni dan in že zdaj vas vabim na praznovanje, čeprav bo dogodek šele v drugi polovici leta!« Danes, ko pišem ta uvodnik, je napočil čas za praznovanje, saj sem od danes starejši še za eno leto, jutri, v četrtek, pa bo za vse nas, ki soustvarjamo Savinjske novice, velik dan, saj bomo skupaj praznovali 15-letnico zgornjesavinjskega časopisa v sedanji podobi. V minulem desetletju in pol se je moj način življenja v primerjavi s prejšnjim bistveno spremenil. Pred prihodom v podjetje Epsi, ki je leta 1992 prevzelo izdajanje Savinjskih novic, sem bil zaposlen v oddelku zunanje trgovine podjetja Gorenje Glin Nazarje. Vikende sem lahko v celoti posvečal svoji družini, kar je bilo v tistem času tudi nujno potrebno, saj smo si urejali stanovanje v zgornji etaži hiše mojih staršev. Vmes se je zgodila še vojna za Slovenijo, zaostrena ekonomska situacija v Glinu in neustrezen odnos do zaposlenih pa me je vodil k odločitvi, da spremenim delovno mesto. Novinarsko in uredniško delo me je v trenutku potegnilo vase. Poleg tega sem želel dokazati sebi in drugim, da je bila moja odločitev pravilna, zato sem se maksimalno angažiral, da so Savinjske novice brez večjih pretresov preživele prehod na tržni sistem financiranja. Ko bi po začetni stabilizaciji morah stopiti korak naprej, sem ugotovil, da imamo s tedanjimi izdajatelji precej različne poglede na nadaljnji razvoj časopisa, kar je bilo dovolj, da sem se na razpis takratne Občine Mozirje, objavljen na podlagi novega zakona o medijih, prijavil kot samostojni podjetnik in v končni fazi uspel prepričati programski svet ter posredno tudi občinski izvršni svet, da mi poleg uredniške zaupa še izdajateljsko funkcijo. Nov list v zgodovini časopisa je bil tako obrnjen 1. oktobra 1994, od takrat naprej pa je vse teklo z bliskovito hitrostjo. Po sedmih letih smo Savinjske novice preoblikovali v tednik, ki mu je uspelo ostati zvesti sopotnik Zgornjesavinjčanov vseh generacij. Ob tej priložnosti sem dolžan iskreno zahvalo predvsem mojim najdražjim Heleni, Nastasji in Rebeki, pokojnima staršema, tastu in tašči, prijateljem in sodelavcem ter vsem poslovnim partnerjem, ki v taki ali drugačni obliki sodelujejo z nami. Veselim se naše skupne prihodnosti in novih uspehov. IZ VSEBINE: Aktualno: Izpadi in podražib/e električne energije.4 Območni svet Sa-Ša regije: Zagovarjanje skupnih interesov...5 Volitve v državni svet: Enotnost padla na izpitu.........6 Občinski svet Mozirje: Vsebina proračunske malhe predmet vročih razprav..................10 Glasbena šola Nazarje: Mojstrici klavirja in saksofona Knjižnica Mozirje: Popotovanje po Tibetu............34 Ljubno ob Savinji: Obeležili dan generala Maistra.......13 Intervju: Andrej Marovt Helešič............39 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 48, 30. november 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. IZPADI IN PODRAŽITVE ELEKTRIČNE ENERGIJE Elektrika - vedno dražja in ni< več samoumevna dobrina Prejšnji teden smo bili slovenski mediji in z njimi tudi vsa javnost obveščeni, da lahko z novim letom pričakujemo podražitve cen električne energije za gospodinjstva. Napovedane podražitve naj bi v povprečju ceno elektrike dvignile za šest odstotkov, pri tem pa ne pozabimo, da je bila zadnja podražitev šele pred slabimi osmimi meseci. V povprečnem gospodinjstvu je povzročila okoli pet odstotkov višji račun. Vsake podražitve ljudi razburijo, več kot desetodstotne v slabem letu še toliko bolj. Prebivalci Zgornje Savinjske doline pa smo v zadnjih mesecih lahko še dodatno vznejevoljeni zaradi pogostejših izpadov elektrike, ki otežujejo delo v marsikaterem podjetju in povzročajo tudi materialno škodo. PODRAŽITVE ELEKTRIČNE ENERGIJE MOGOČE NEUTEMELJENE... Medtem, ko so podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo aii distribucijo električne energije že ob prvih, aprilskih podražitvah opozarjala, da se bodo cene elektrike zaradi usklajevanja z evropskimi cenami še zvišale, so vladni strokovnjaki prepričani, da elektro podjetja nimajo prave osnove za podražilve, ki nas čakajo v januarju 2008. Obstajal naj bi celo sum o kartelnem dogovarjanju višine cen, saj podobne podražitve napovedujejo vsi ponudniki električne energije. Na Uradu RS za makroe- konomske analize in razvoj ocenjujejo, da bi napovedane podražilve k inflaciji neposredno prispevale 0,15 odstotne točke. Zato pozivajo državo, da kot največji lastnik podjetij oceni upravičenost napovedanih podražitev z vidika stroškovne strukture poslovanja elektrogospodarstva. ... VSEKAKOR PA PRIČAKOVANE Vsekakor pa ne moremo reči, da podražitve niso bile pričakovane. Že septembra je predsednik uprave Istrabenza Gorenja Robert Golob opozoril, da na Balkanu električne energije primanjkuje in uvoz elektrike za Slovenijo postaja dražji. Tako naj bi že prihodnje leto bile cene elektrike na nabavnih trgih za Slovenijo takšne, kot so zdaj v Italiji. Tudi direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Jože Zagožen je istega meseca opozoril, da so se cene zvišale, nabavni tokovi spremenili, zato je Slovenija ostala brez sorazmerno poceni elektrike. Pa vendar bi bilo dobro izvedeti, ali bodo z dodatnim denarjem elektro podjetja vsaj poskrbela za odpravljanje motenj v oskrbi z energijo, ki so lahko posledica tega, da podjetja premalo vlagajo v zagotavljanje varnosti oskrbe? ELEKTRIKE ŠE NE PRIMANJKUJE, ZAKAJ TOREJ PRIHAJA DO MOTENE DOBAVE? In že smo pri drugi z električno energijo povezani temi, ki zadnje čase jezi marsikaterega Zgornje- Naša anketa Koliko smo odvisni od elektrike? V Sloveniji imamo le 78-odstotno samooskrbo z električno energijo, več kot dvajset odstotkov pa je moramo uvoziti. Zato so se motili tisti, ki so menili, da lahko, kar zadeva oskrbo v Sloveniji, mirno spimo. Različni energetski projekti v državi ne zadostujejo niti za sledenje rasti tekoče porabe električne energije, kaj šele za zmanjševanje uvozne odvisnosti. Rast porabe v državi znaša 2 do 3 odstotke. Kako zelo v današnjem življenju potrebujemo elektriko, se zavemo šele takrat, koje ni. Koje vse normalno, navadno ne razmišljamo o tem, kaj vse se lahko ustavi, če pride do okvare na električni napeljavi. Ni razsvetljave, ne delajo hladilnik, pralni stroj, sesalnik za prah, računalnik, dvigalo in še cel kup drugih stvari, ki se nam v vsakdanjem življenju zdijo samoumevne. Morda se to zgodi v trenutku, ko moramo ravno nekaj narediti, dokončati. Lahko se jezimo še in še, pa nič ne pomaga. Samo še bolj stopnjujemo svojo "nesrečo" in težko živimo, narediti pa ne moremo nič. Kaj bi v takem primeru naredili Zgornjesavinjčani? Zlatko Tajnšek, Gornji Grad Kot upokojenec bi že nekako shajal brez elektrike, a le kratek čas, tudi na toplem bi bili, saj se ogrevamo na trda goriva. Daljši čas pa verjetno ne, saj so vse naprave v gospodinjstvu vezane prav na ta vir energije. Jožica Štiglic, Radmirje Brez elektrike danes ni mogoče živeti, saj je tehnologija toliko napredovala, da smo od električne energije odvisne vse generacije. Seveda bi sedaj bila veliko lažje brez nje, ker sem že v pokoju in si lahko vse delo organiziram tako, da je opravljeno kljub izpadu elektrike za kratek čas. Ko sem hodila vslužbo, pa je bilo treba marsikaj na hitro postoriti. Darja Kramer Štiglic, Nazarje Brez elektrike bi bilo življenje prava panika. Le nekajurno pomanjkanje te energije nam naredi pravi kaos. Ne moreš zaposliti otroka, ne moreš počistiti stanovanja, ne moreš pripraviti kosila. Še večji kaos pa bi verjetno bil v službi, okrnjen bi bil program terapij, saj so vsi aparati na elektriko. Barbara Fužir, Lepa Njiva Glede na to, da sem rojena v času, ko so vse dobrine povezane z električno energijo, si življenja brez elektrike ne morem predstavljati. Res pa je, da smo Slovenci veliki porabniki in bi se morali začeti bolj varčno obnašati in jo racionalno izrabljati. Tudi javna poraba elektrike se mi zdi pretirana. Kakšno uro brez elektrike bi ljudje lahko pretrpeli, tedaj bi mogoče ob petrolejki ali sveči lahko gradili na medsebojnih odnosih. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem Ranko Momčilović, Mozirje Ljudje lahko določen čas pretrpimo brez elektrike, če smo o tem, daje ne bo, pravočasno obveščeni. Izpad električnega toka pa je vsekakor zelo slab tako za podjetja kot za obrtnike, saj vsak zastoj predstavlja določen izpad dohodka. Da si nabaviš agregat, pa predstavlja za vsakega velik strošek. Maks Glušič, Varpolje Sem iz tiste generacije, kije rasla ob petrolejki in ki je elektriko spoznala postopoma, odvisno od krajev. Danes pa si življenja brez nje ne morem predstavljati. Vsi gospodinjski aparati so na elektriko, ogrevanje bi bilo zelo moteno. No, če je izpad elektrike le za kratek čas, se da nekako pretrpeti. 0 Savinjčana. Po podatkih Elektra Slovenije (Eles) električne energije v Sloveniji v zadnjih mesecih gotovo ne primanjkuje. Zaradi obilnih padavin v septembru so struge rek dobro napolnjene, iz hidroelektrarn smo septembra dobili dobrih 19 odstotkov več električne energije kot v enakem času lani. Prejšnji mesec so dobro obratovali tudi drugi proizvodni objekti, tako da so domače elektrarne septembra zagotovile kar 6,5 odstotka več elektrike kot septembra lani. Do izpadov električne energije torej ne prihaja zaradi pomanjkanja elektrike. Tudi različna dela na električnih vodih ne morejo biti vedno vzrok za odvzeme. Spomnimo se le, da je pred nekaj tedni prišlo do motene dobave elektrike tudi v nedeljo, na dan torej, ko vzdrževal- na dela gotovo ne potekajo. Zakaj torej motnje pri dobavi električne energije? Evropsko in posledično tudi slovensko elektroenergetsko omrežje je v zadnjih letih bolj ranljivo, saj poraba elektrike narašča, temu pa vlaganja v proizvodne zmogljivostine sledijo. Na to, da brez novih proizvodnih in prenosnih elektroenergetskih zmogljivosti ne bomo mogli nemoteno dobavljati električne energije, opozarjajo ele-ktro podjetja sama. Velik problem so tudi pomanjkljiva pravila o tranzitu. Preko Slovenije se ne pretaka le pogodbeno dogovorjeni tok, ampaktudi »blodeči« tokovi, ki pa bi jih sistemski operaterji lahko obvladovali, če bi to od njih zahtevala pravila, ki bi jih morala sprejeti celotna Evropska unija. POSLEDICE ELEKTRIČNEGA MRKA Daljši električni mrk je leta 2003 doživela Italija; tudi tu ni šlo za pomanjkanje električne energije, ampak za nesrečen skupek več dejavnikov. Novembra lani je za približno pol ure brez električne energije ostalo več milijonov ljudi v delih Zahodne Evrope. Električni mrk smo večkrat doživeli tudi Slovenci, Jože Zagožen, direktor HSE, opozarja, da bi ga utegnili doživeti znova. Dovolj bi bil splet neugodnih okoliščin, kot so na primer nizki vodostaji rek, izpadi enega ali dveh večjih proizvodnih enot elektrarn in električne energije mogoče ne bi mogli takoj nadomestiti. Posledično bi državljani utrpeli precej nevšečnosti že doma v gospodinjstvu. Električni štedilnik bi bil takoj neuporaben, ne bi bilo luči v hiši, marsikje tudi ogrevanja ne. Ostali bi brez informacij po televiziji ali radiu, računalniki bi nemo strmeli v nas, če ne še kaj hujšega, kotje izguba podatkov, okvara na omrežju. Še večjo materialno škodo lahko doživijo podjetja. Proizvodnja v podjetju BSH hišni aparati Nazarje bi se začasno ustavila, izpad dela ima svojo ceno, lahko pride tudi do težav z računalniško vodenimi stroji. Kot so nam povedali v poslovalnici SKB Mozirje, sicer imajo rezervni sistem, ki za nekaj ur vzpostavi normalno delovanje sistema, a če bi električni mrk trajal dlje časa, kot je to bilo v Italiji, bi se poslovalnice morale zapreti. Več krajših nenapovedanih odvzemov električne energije lahko povzroči izgubo podatkov ali poškodbo računalniške opreme v vseh javnih službah, materialna škoda je lahko visoka. Tatiana Golob IZPADI ELEKTRIČNE ENERGIJE VZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Na Elektro Celje smo se pozanimali o vzrokih izpadov električne energije vzadnjih dveh mesecih. V odgovorsmo dobili podatke za obdobje od 1. do 26. oktobra, iz katerih je razvidno, da je vtem času na območju Mozirja do izpadov prišlo štirikrat, na območju Nazarij kar enajstkrat in enkrat v Logarski dolini. Razen enkrat, ko naj bi do izpada prišlo zaradi podrtega drevesa, je vsakič navedeno, da je razlog izpada neznan. (foto: Franjo Atelšek) OBMOČNI SVET SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE Zagovarjanje skupnih interesov Savinjsko-šaleški župani in županja so na ponedeljkovi seji v Lučah med drugim razpravljali o predlogu delitve sedežev bodoče pokrajine in tretji razvojni osi. Razprava o sedežu bodoče pokrajine Sa-Ša je bila na dnevni red uvrščena na željo Mestne občine Velenje, kar je dalo slutiti, da bodo Velenjčani nasprotovali rešitvi ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivana Žagarja, ki predlaga sedež pokrajinske uprave v Velenju in sveta v Mozirju. Dileme so bile očitno odveč, saj je direktorica uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič jasno izpostavila, da se zavzemajo za skladen razvoj celotnega območja. Po njenem se s predlagano delitvijo strinja tudi župan Srečko Meh, medtem ko šoš-tanjski župan Darko Menih predlogu ne nasprotuje, vendar bodo vztrajali, da postane Šoštanj pokrajinsko središče za energetiko. Mozirski župan Ivan Suhoveršnikje iz prostorskih vzrokov predlagal zamenjavo sedežev, čeprav v resnici odgovora na vprašanje, s kakšnimi nalogami se bo spopadala pokrajinska uprava in kakšne bodo pristojnosti pokrajinskega sveta, še vedno ni. Župani so imeli predvsem pomisleke glede financiranja, saj po Savinjsko-šaleški župani imajo glede ključnih vprašanj o bodoči pokrajini in tretji razvojni osi poenotena stališča (foto: EMS) mnenju Katičeve predlagane rešitve ne omogočajo preživetja pokrajin. V vsakem primeru pa je prevladalo stališče, da pokrajine morajo biti, čeprav ni realno, da bi zaživele v predvidenem roku, zato bodo na mestni občini pregledali obsežno pokrajinsko zakonodajo in ugotovitve ter morebitne pripombe posredovali tudi ostalim občinam. V nadaljevanju je bila podana informacija o aktivnostih, povezanih s tretjo razvojno osjo. Kotje znano, so se v Braslovčah opredelili proti predla- gani rešitvi in predlagajo priključek na avtocesto pri Arji vasi. Gre za rešitev, ki je za šaleške in tudi zgornjesavinjske župane nesprejemljiva, je pa voda na mlin državi, ki po besedah župana občine Šmartno ob Paki Alojza Podgorška za gradnjo hitre ceste ni pretirano zainteresirana. Dejslvo je, ugotavlja Podgoršek, da brez ceste ni razvoja, zato bo velik problem, če bodo veliki gospodarski sistemi začutili, da v tem okolju težko funkcionirajo. Savinjčan ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA ŠE NAPREJ BREZ PREDSTAVNIKA V DRŽAVNEM SVETU Enotnost padla na izpitu Pretekli teden so po Sloveniji potekali zbori elektorjev, na katerih so volili člane državnega sveta. Interese Savinjsko-šaleške regije bo v tako imenovanem drugem domu parlamenta tudi v naslednjem petletnem obdobju zastopal dosedanji državni svetnik Drago Bahun, član uprave velenjskega Gorenja, kateremu so elektorji namenili sedem glasov, Franc Sever jih je dobil pet, Stanka Zagožna pa so podprli štirje predstavniki občin. Kot kažejo rezultati, so volitve prinesle precejšnje spremembe v 40-članskem državnem svetu, saj si je od sedanje sestave vnovično izvolitev zagotovilo le trinajst svetnikov. Med 22 predstavniki lokalnih skupnosti bo delo nadaljevalo le pet državnih svetnikov, med njimi tudi Bohun. V skladu zzakonom prvo sejo državnega sveta skliče predsednik državnega zbora najpozneje dvajset dni po volitvah, torej je skrajni rok za sklic seje 12. december. Na ustanovni seji bo najprej treba potrditi mandate novoizvoljenim državnim svetnikom, v skladu s prakso pa naj bi na prvi seji izvolili tudi novega preds-ednika in podpredsednika državnega sveta ter imenovali generalnega sekretarja. Občine Zgornje Savinjske doline so imele tokrat prvič dejansko možnost izvoliti svojega predstavnika, vendar je v ospredje ponovno stopila neenotnost in posamezni interesi, čeprav so pred volitvami elektorji skoraj prisegali podporo Zagožnu. Če odmislimo občino Rečica ob Savinji, ki je zaradi postopkovnih nepravilnosti ostala brez elektorja, sta vsaj še dve občini odtegnili podporo kandidatu, kije na nek način veljal za skupnega. Kljub temu Stanko Zagožen zaradi neizvolitve ni razočaran, prej zato, ker so se nekateri pustili hlapčevsko prepričati. »Šaleška dolina ima v rokah praktično vse vzvode in tudi tega smo jim poklonili. Če je funkcija državnega svetnika v resnici tako pomembna, se vprašam, kaj bo Zgornji Savinjski dolini doprinesel novoizvoljeni svetnik. Še enkrat se je pokazala neenotnost doline in še naprej se bomo ukvarjali z lastno majhnostjo, to pa pomeni, da ta lokalna oblast velikih projektov ni sposobna udejanjiti,«je volilni poraz komentiral Zagožen, ki bo še naprej normalno deloval na lokalnem nivoju. Savinjčan BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-INFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiDna.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-nov-71: Poljski proizvajalec stenskih in stropnih izdelkov iz mineralnih agregatov (LECA), išče trgovske partnerje s področja gradbeništva. EIC-nov-73: Češko podjetje, specializirano na področju oblikovanja in izdelave eno namenskih strojev, uporabnih v električni in avtomobilski industriji, išče partnerje na področju R&D, ter partnerje za skupna vlaganja in distribucijo. EIC-nov-78: Češko podjetje, specializirano na področju proizvodnje zaščitnih sistemov in naprav za en- ergetsko industrijo, išče distributerje za svoje izdelke in proizvajalce/ distributerje električne energije. EIC-nov-82: Romunsko podjetje, specializirano na področju na področju proizvodnje različnih steklenih izdelkov (izolirnega stekla, montažnih komponent, steklenih vrat, dekorativnih predmetov itn.), nudi podizva-janje in prodajo podjetja. EIC-nov-89: Italijansko podjetje, specializirano na področju proizvodnje kmetijskih strojev za zaščito rastlin, pršenje in oranje, išče trgovske zastopnike. KOMENTIRAMO V iskanju zaveznikov Volitve v državni svet so prinesle ponovno razočaranje vsem, ki so kdaj verjeli, da je lahko v nekakšen drugi dom parlamenta izvoljen kandidat iz Zgornje Savinjske doline. Morda je še najmanj razočaran sam kandidat Stanko Zagožen, kateregaje v boj poslala Slovenska ljudska stranka in uradno kandidirala Občina Ljubno. Od sedemnajstih elektorskih glasov v Savinjsko-šaleški regiji sojih imele zgornjesavinjske občine na razpolago samo šest, saj je občina Rečica ob Savinji zaradi postopkovne nenatančnosti ostala brez elektorja. Ostali so skoraj soglasno poudarjali, da bodo podprli Zagožna, poleg tega naj bi SLS zagotovila en glas iz Velenja. V resnici so Zagožna podprli samo štirje elektorji, karje bilo ravno dovolj za popoln poraz za zmagovalcem Dragom Bahunom, ki bo tako že drugi mandat zastopal interese tukajšnjih lokalnih skupnosti in Francem Severjem, ki na izvolitev verjetno sploh ni računal. Pri tem v resnici Zagožen sploh ni pomemben, gre za vprašanje relacij znotraj same Zgornje Savinjske in v enaki meri do Šaleške doline. Vse v luči bodoče pokrajine. Bolj kot z dejstvom, da so nekateri elektorji izvedli svoj manever s figo v žepu, po hlapčevsko, kot seje izrazil poraženi Zagožen, seje potrebno soočiti z res-nico,dajepolltičnaenotnostsedmihtukajšnjihobčinžedolgozgoljinsamo mrtva črka na papirju. Povsem v ospredje so stopili interesi in očitno se za dosego ciljev ni izbiralo sredstev. Telefonski in osebni pritiski na elektorje so menda še najbolj nedolžna zadeva, ob neuradnih govoricah, da seje ponekod hvaležnost za podporo odražala tudi materialno. V vsakem primeru pa bosta morali največji delež krivde nase prevzeti največji politični stranki vdoliniJostaSlovenskademokratskastrankainSlovenskaljudskastranka. Nobena skrivnost ni, da se ključni ljudje obeh strank osebnostno komaj tolerirajo, zatoje utopično razmišljati o poenotenju in skupnipodpori človeku, ki bi dostojno zastopal tudi tukajšnje interese. Zatobisemoralielektorjivprašativsajto,kolikokratjenašdosedanjiintudi prihodnji predstavnik v državnem svetu prišel vpetih letih mandata v katerokoli od občin in se pozanimal o tukajšnjih problemih. Očitno je mesto državnega svetnika za Šaleško dolino tako pomembno, da se je v odkrito lobiranje podal celo nekdanji prvi mož Gorenja Ivan Atelšek, kar bi bilo higiensko manj oporečno, če bi Bahun zastopal gospodarske, ne lokalne interese. Navsezadnje je lahko videti, koliko je velenjska stran pripravljena popuščati bodoči pokrajinski partnerici. Malo ali skoraj nič, zato ne bi smeli bili razočarani in še manj presenečeni, če bo po formalni uveljavitvi pokrajin tudi rešitev o poteku trase hitre ceste potrjena brez problemov. Koliko bo (ne) ugodna za Zgornjo Savinjsko dolino, pa je vprašanje za milijon evrov. mm .Si! (Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Poleg modnega nakita lahko pri nas po ugodnih cenah izberete čudovite ženske, moške in otroške ure. Za racionalno komunalno dejavnost in za nižjo članarino GZS GZS SAVINJSKO-SALESKA OBMOČNA ZBORNICA Četrta seja upravnega odbora GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice, ki je bila v četrtek, 22. novembra, je potekala v prostorih Centralne čistilne naprave za Šaleško dolino v Šoštanju. Člani upravnega odbora so se seznanili z izhodišči za razpravo razvoju komunalne dejavnosti v regiji, obravnavali pa so tudi letni program skupnih nalog in dela podpornih služb Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2008. ZA UČINKOVIT KOMUNALNI SISTEM Direktor podjetja PUP d.d. Velenje Jože Mrazje predstavil izhodišča za razpravo o organiziranosti komunalne dejavnosti na območju Šaleške in Savinjske doline v luči bližajoče se regionalizacije države ter pri tem opozoril na razdrobljenost izvajalcev komunalnih storitev. Bodoča Sa-Ša regija šteje okoli 61 tisoč prebivalcev, kar je premalo za učinkovito in predvsem ekonomsko smotrno izvajanje komunalnih služb. Za dolgoročno stabilno izvajanje dejavnosti in doseganje optimizacije bi bilo treba območje izvajanja dejavnosti razširiti na spodnjesavinjske občine in tako doseči potrebni prag sto tisoč prebivalcev. Direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki je pred- stavil strategijo podjetja do leta 2016. Trenutno je zaposlenih okoli 230 ljudi, do leta 2016 pa bo odšlo v pokoj okoli 70sodelavcev. Kerv podjetju že dalj časa načrtno skrbijo za nenehno izobraževanje zaposlenih, imajo že sedaj zagotovljene strokovne kadre, ki bodo odhajajoče nadomestili. Zato lahko zainteresiranemu tržišču ponudijo nekatere storitve, med drugim tudi sodoben in zmogljiv laboratorij. Razmišljanju o oblikovanju komunalnega poslovnega sistema zjavno privatnim partnerstvom, kjer bi imele lokalne skupnosti 26-odstotni delež, zaposleni in menedžment 25 odstotkov, ostali partnerji pa 49 odstotkov lastništva, seje pridružil tudi župan mestne občine Velenje Srečko Meh in predlagal, da se v razpravo o razvoju komunalne dejavnosti poleg občin vključijo tudi ostali zainteresirani subjekti v regiji. PREDLAGANI MODEL ČLANARINE GZS ZA SKUPNE NALOGE NE USTREZA Generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je članom upravnega odbora predstavil predlog programa skupnih nalog in dela podpornih služb GZS ter model članarine za skupne naloge v letu 2008. Predlog je oblikovan na osnovi letošnjih podatkov o obsegu aktivnosti in višini članarine. Predsednica upravnega odbora dr. Cvetka Tinauer je povedala, da je omenjeno tematiko predhodno že obravnavalo delovno predsedstvo območne zbornice in ugotovilo, da model članarine skupnih nalog GZS ni združljiv z modelom samostojne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, kije bil sprejet na nedavni ustanovni skupščini le-te. Po mnenju predsedstva so skupne naloge preohlapno definirane in ker niso ovrednotene, ni jasno, koliko članarine bo dejansko potrebne za njihovo izvajanje. Predlagana članarina za skupne nalogeje po njihovem previsoka in bi se po mnenju delovnega predsedstva ta delež lahko gibal največ okrog dve tretjini predlagane višine, na ta način pa bi v regionalni zbornici ostalo več sredstev za izvajanje aktivnosti za člane na lokalnem nivoju. Člani upravnega odbora so v razpravi ta stališča podprli. Menili so, da mora samostojna regionalna zbornica avtonomno izvajati pobiranje članarine za svoje delovanje, Gospodarski zbornici Slovenije pa prenaka-zati pogodbeno dogovorjen delež. Za dokončno oblikovanje stališč in sklepov, ki jih bo na seji upravnega odbora GZS zastopala dr. Tinauerjeva, so zadolžili delovno predsedslvo. Marija Lebar Direktor podjetja PUP d.d. Velenje Jože Mraz je predstavil izhodišča za razpravo o organiziranosti komunalne dejavnosti v Sa-Ša regiji OBČINSKI ODBOR SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE (SDS) REČICA OB SAVINJI Spremeniti obstoječo realnost Novi predsednik občinskega odbora SDS Rečica ob Savinji Franci Šon je na petkovi volilni konferenci dobil soglasno podporo, saj so zanj glasovali vsi prisotni člani stranke. V imenu strankinega vodstva se je konference udeležil Branko Kelemina, ki je izrazil pričakovanje, da bodo s skupnimi močmi zadostili ciljem in interesom stranke na lokalni ravni. Poleg Šona so bili v izvršilni odbor izvoljeni Ana Rebernik, Jelka Štorgelj, Jože Lenko, Alojz Basti ter Alojz Zamernik. Novi predsednik naj bi v občinski odbor pripeljal nove poglede in nov način vodenja, ki bo pritegnil širšo podporo. Šon je svoj mandat vezal na uspeh na naslednjih lokalnih volitvah, saj je napovedal odstop, v kolikor v občinskem svetu ne bodo imeli treh svetnikov. V SDS so prepričani, da se jim v novonastali občini Rečica ob Savinji ponuja možnost sodelovanja pri ustvarjanju okolja z visoko dodano vrednostjo. Pod novim vodstvom si bo občinski odbor prizadeval za aktivno gospodarsko politiko, ki vzpodbuja razvoj podjetništva in malega gospodarstva, na področju turizma se želijo s sosednjimi občinami povezovati pri oblikovanju skupnih turističnih produktov, izboljšati cestno infrastrukturo in na- Predsednik Občinskega odbora SDS Rečica ob Savinji Franci Šon želi, da se stranka približa članom, da ljudi ne vidijo samo ob volitvah (foto: EMS) meniti več pozornosti odmeri cest ter odpisu ali odkupu zemljišč. Med številnimi programskimi izhodišči imajo pomembno težo ideja o izgradnji doma za ostarele, skrb za mlade in učinkovito prostorsko načrtovanje, ki bo zagotavljalo zadostne površine za gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov. Gre za okvirna izhodišča, kijih bodo po potrebi nadgradili in po posameznih področjih obdelali v sodelovanju s širšo lokalno skupnostjo. Franci Šonje prepričan, daje obstoječo realnost možno spremeniti in izboljšati, kar pa zahteva pogum, modrost in zvrhano mero potrpežljivosti. Savinjčan 0 15 LEI NOVIH SAVINJSKIH NOVIC w Časopis, v katerem se lahko vsi najdemo Rajko Pintar, ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji V času svojega obstoja so Savinjske novice športu vedno posvečale veliko pozornosti. Dolga leta pa koncept časopisa, predvsem kadrovska zasedba, ni dovoljevala ali omogočala, da bi šport imel svojo stran. Šele v zadnjih letih lahko rečemo, da se šport spremlja načrtno in da imajo bralci ustrezne in dokaj celovite informacije s področja športa. V preteklosti je bilo spremljanje športa omejeno na objavljanje prispevkov, ki so jih napisali predstavniki posameznih športnih klubov ali društev. Ni jih bilo veliko,zato sojih uredniki stoliko večjim veseljem objavljali. Večje bilo prispevkov o prizadevnem delu posameznih športnih zanesenjakov, manj pa objavljanj tekmovalnih rezultatov. Prave tekmovalne uspehe, ki so odmevni v državnem in mednarodnem merilu, imamo v Zgornji Savinjski dolini šele v zadnjem času. Velike spremembe, še posebej v kolektivnih športih, ki pritegnejo največ pozornosti, so se začele dogajati po izgradnji športnih dvoran v Nazarjah in na Ljubnem. Tako smo dobili klube (košarka, mali nogomet, odbojka), ki nastopajo v uradnih ligaških tekmovanjih v državnem merilu. Redke izjeme so sicer bile že v preteklosti. Ta tekmovanja Savinjske novice ustrezno spremljajo. Objavljajo tudi trenutne lestvice in bralci res dobijo vsestransko in ustrezno informacijo. Iz osebnih izkušenj vem, da je za društva in klube zelo pomembno, da je javnost obveščena o njihovih dejavnostih, še posebej pa o najpomembnejših uspehih. Saj le tako lahko opravičijo sredstva, kijih družba vlaga v nji- Valerija Robnik, ravnateljica Osnovne šole Blaža Arniča Luče Savinjske novice praznujejo petnajsto obletnico izhajanja. Če je to priložnost in merilo, da ocenimo njihovo uspešnost, se zdi, da so dosegle svoj namen. Prebiramo jih zelo raznoliki bralci in upam si trditi, da vsakdo najde v njih kaj zase, nekaj, kar potrebuje. Savinjske novice zrcalijo tudi stanje na področju izobraževanja v Zgornji Savinjski dolini, saj objavljajo različne članke, ki odražajo osnovno delovanje šole, seznanjajo bralce s pomenljivimi uspehi, prikazujejo številne prireditve, obeležujejo različne manifestacije. Javnost se seznanja z življenjem in delom v posamezni šoli na dva načina. Prvi in najpogostejši je ta, da šole same pošiljajo prispevke sfotografijami na uredništvo Savinjskih novic. Veseli smo, če je prispevek objavljen hitro, koje dogodek, ki ga želimo predstaviti, aktualen in ima svojstven pomen. Jezimo pa se, če članek zaradi takih ali drugačnih okoliščin ni objavljen v doglednem času in njegova vsebina že zbledi, ko pride do širše javnosti. Drugi in manj pogost načinje ta, da se na šoli oglasi predstavnik Savinjskih novic, ki spremlja dogajanje in potem sam poskrbi za objavo. Ta drugi način nam je bolj všeč, saj da novinar s svojo prisotnostjo poseben pečat dogodku, ki ga spremlja. Za naslednjih petnajst let pa še namig - naj se sodelovanje nadaljuje; mogoče bi poskusili še s kakšno drugačno obliko dela, na primer z reportažami, ki bi bolj celovito in konkretno predstavile delovanje posamezne šole v Zgornji Savinjski dolini. Uspešno delo še naprej želim celotni ekipi Savinjskih novic. Biserka Povše Tasič, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje Po osmih mesecih vodenja javnega Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje bom želeno situacijo v turizmu Zgornje Savinjske doline opisala futuristično, torej tako, kot bi si na dolgi rok želela, da bi turistični dejavnosti zavezana dolina delovala. Turist, ki obišče Logarsko dolino ali Mozirje, naj bi v obeh primerih na enem mestu in kadarkoli dobil informacijo o tem, kaj zanimivega se dogaja v posameznem kraju. Prav tako dolina, ki se zaveže turizmu, seveda ne more spati, temveč mora biti razgibana z zanimivimi kulturnimi, kulinaričnimi, etnološkimi in športnimi dogodki. Turisti ne prihajajo k nam samo na spanje, dobro jedačo in svež zrak. In ko se bomo vsi skupaj zavedli, daje turizem izredno delovna panoga, v katero je treba vlagati veliko truda, dela, kapitala in kakovosti, bomo res na dobri poti, da ustvarimo razvito turistično destinacijo Zgornje Savinjske doline. Neizogibna spremljevalca usmerjenosti v razvoj turizma pa sta vsaj še dva: urejena in razvita infrastruktura (hoteli, bazeni, urejena turistična signalizacija, zgledne in v celi dolini enotno označene kolesarske ter pešpoti...) ter dejstvo, da se turizem in s tem ponudba turistom ne konča od ene do druge občinske meje. Prepričana sem, da se gibljemo v pravi smeri. Savinjske novice so dokaz, kako dober posel delamo ljudje. Lahko rečem, da delujejo v okviru tistih profesionalnih meril, ki sem se jim kot dolgoletna novinarka zavezovala sama: poznati moramo različne novinarske zvrsti in jih dosledno uporabljati. Poročilo naj bo tako vselej poročilo brez osebnih in vrednostnih mnenj, ki se jim lahko z argumentiranimi trditvami in dokazi prepuščamo v komentarjih. Novice so zrcalo življenjskega utripa Zgornje Savinjske doline in ob jubileju jim v imenu Zavoda za TKŠM Mozirje kličem: »Še na mnogo let!« Jakob Presečnik, poslanec SLS v Državnem zboru Republike Slovenije Leta 1992 je naša dolina počasi dobivala nazaj to, karje imela že pred poplavami dobro leto prej, Savinjske novice pa so dobile urednika, ki ga imajo še danes. Skupno s sodelavci v redakciji je razvijal ta naš časopis do nivoja, kjer je danes. Ljudje, ki smo javno izpostavljeni, smo večkrat kritični do zapisov, kijih preberemo (predvsem kritičnih) v medijih. Sam se nikoli ne odzivam na novinarske prispevke, ker se mi zdi pomembnejši razmislek o tem, kaj bi kazalo pri svojem delu spremeniti. Še posebno pa pozdravljam pozornost, ki ga Savinjske novice posvečajo društveni dejavnosti. Tudi po zaslugi večih sodelavcev, ki so sami zelo aktivni v raznih društvih. Če omenim za primer Godbo Zgornje Savinjske doline, kiji predsedujem, zagotovo vem, da bi v medijih "ne obstajala", če ne bi bilo takšnega lokalnega časopisa, kotje. Bila bi prikrajšana tako množica tistih, ki v teh društvih delujejo in ustvarjajo, kot vsi tisti, ki prispevke o teh ljudeh prebiramo. Sam bom sicer na dan, ko boste v nazorski dvorani proslavljali dosedanje delo, službeno odsoten. Zato Vam, spoštovani sodelavci Savinjskih novic, želim še mnogo aktualnih prispevkov, ki naj pomagajo k oblikovanju pogojev za urejeno dolino in zadovoljne Zgornjesavinjčane. Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno ob Savinji Najprej naj vam čestitam za vaš jubilej. Mislim, da kar uspešno pišete o zadevah iz našega območja. Pišete veliko o temah, kijih po vašem mnenju ljudje radi berejo. Mislim, da gre v primeru, ko govorimo o obsegu in vsebini poročanja o gospodarstvu, za nekakšen konflikt med vašim podjetniškim interesom in interesom gospodarstva. Mi iz gospodarstva želimo več člankov, ki bi afirmativno predstavili aktualne informacije, pomembne za gospodarstvo kot celoto ali pa informacije o posamezni družbi oziroma delovnem področju. Savinjske novice stalno berem. Prostor, ki ga namenjate gospodarskim temam ali pa konkretnim gospodarskim družbam,je po mojem mnenju kar primeren. Vendar ko pišete o aktualnih gospodarskih temah, bi morali več prostora nameniti mnenjem gospodarstvenikov iz uspešnih družb. Kajti predvsem gospodarske družbe, ki uspešno poslujejo v globalnem tržnem prostoru in se srečujejo z globalnimi tržnimi razmerami in konkurenco, lahko podajo najbolj kvalificirano oceno in mnenje. S poročanjem o naši družbi nismo povsem zadovoljni. KLS je družba, ki uspešno posluje v hudi mednarodni konkurenci na globalnem trgu. Nič nam ni bilo in nič nam ni podarjenega. Vse, kar smo dosegli, smo si priborili s trdim in kakovostnim delom terz veliko vloženega znanja v razvoj proizvodov in procesov. V našem okolju je več podjetij, ki so propadla ali pa živijo na robu preživetja. Pričakovali bi, da njih in vas bolj zanima, kaj počnemo v uspešnih družbah in kako smo uspeli. Ko pa nam že namenite kakšen skromen članek, je ta opremljen z nepomembno fotografijo (npr. palete z izdelki). Mislimo, da bi nas bolj pravilno predstavile in bi bile za bralce Savinjskih novic bolj zanimive robotizirane in avtomatizirane proizvodne linije ter drugi najnovejši dosežki tehnike in znanosti, ki jih uvajamo v KLS-u. Radenko Tešanovič, predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov Novice prelistam vsak teden ter se ustavim na določenih temah in priznati moram, da je veliko dobrih, kvalitetnih člankov. Hkrati moram povedati, da včasih pogrešam kakšno novico o dogodku, ki se je zgodil v naši dolini - tudi dogodek, ki gaje organiziral KZSŠ,je ve-likokratneobjavljen.Pogrešamtuditeme, ki bi jih prebrala mlajša populacija. Ocenjujem, da v Savinjskih novicah napišejo dobre članke, ki so navezani na mladino. Hkrati pa moram podati tudi neke vrste kritiko, da se mnogo premalo piše o problemih mladih, problemih dijaške in študentske populacije. V zadnjih letih je padlo nekaj zelo pomembnih odločitev glede tako imenovanih ugodnostih (študentski boni, delo preko študentskega servisa ...). Sam še nisem zasledil članka o sami organiziranosti dijaške aii študentske populacije v Sloveniji. Prav tako je v pripravi veliko zakonov, kar bi lahko v Savinjskih novicah omenili - recimo spremembe, da bi ljudje vedeli, za kaj pravzaprav gre, ter kakšne so prednosti in slabosti. Verjemite mi, daje velikokrat veliko več negativnih stvari za nas, karje za predstavnike oblasti samoumevno. Prav zaradi tega se mi zdi smotrno, da o tem izvedo tudi ostali, saj velikokratte spremembe najbolj udarijo po žepu nas in naše starše (npr. podražitev študentskih bonov v zadnjih petih letih za več kot 100 odstotkov). Savinjske novice - naš časopis pa bi pozval, da poskuša bolj prikazati mlade, njihove probleme, mogoče tudi kakšne strokovne članke in vključiti več člankov, ki so neposredno povezani z dijaško in študentsko problematiko. Mogoče bi morali kot medij tudi izpostaviti problematiko naše doline, nezainteresiranosti mladih in tudi same lokalne skupnosti za boljše pogoje za mlade, ampak to je tema za neko drugo razpravo. Ivana Žvlpelj, vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za Zgornjo Savinjsko dolino Ugotavljanje, koliko je napisanega o delovanju na področju kulture v vsaki številki »Novic«, bi bilo zelo neprimerno, saj trdim, daje žeto, daje med nami naš, lokalni časopis, kulturno delovanje - bi rekla točneje s področja literarnega delovanja. Ocenjujem tudi, da so posamezne številke časopisa kar dobro "založene" z dogodki ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki se odvijajo v našem okolju, čeprav se v posameznih mesecih o dogodkih piše morda z malce preveč zakasnelim rokom in sivari niso več aktualne. Prav tako bi si želeli več informacij in seznanitev naših ljudi o dogodkih in udejstvovanjih kulturnikov, ki se promovirajo izven doline in dosegajo dobre in odlične rezultate. Tako promovirajo dolino in privabljajo turiste v naše kraje tudi na tak način. Mediji sofisti, ki tej dejavnosti lahko veliko pomagajo tudi na tak način in tako posredno dvigajo ugled posameznih skupin kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Želim vam še veliko takih obletnic s pomnoženimi številkami let! Jože Božič, predsednik Društva upokojencev Gornji Grad Zgornjesavinjski časopis Savinjske novice je naš časopis, v katerem se lahko vsi najdemo. V njem so zabeleženi dogodki z našega območja. Moja generacija ljudi je namreč tista, kije pogosto "pozabljena", vendarto ne želi biti. Tudi sami še vedno kaj delamo, kaj zmoremo, kaj predlagamo, zato je časopis zelo dobrodošel, saj v njem tako o naših dogodkih in dejanjih ostane zapis, z njim pa dokaz, da kljub letom "migamo". Če "naših" Novic ne bi bilo, bi dogodki kaj hitro potonili v pozabo, oziroma bi bila z njimi seznanjena le peščica ljudi. Desetletje in pol pisanja o naši populaciji je bilo vedno korektno, le objava je bila včasih z manjšo zamudo. Pogosto se znajdemo tudi v »cvetkah in koprivah«, a tem šalam se lahko le dodobra nasmejimo. Zelo pa pozdravljam pisanje o zanimivih in starejših osebah, saj s takimi zapisi pripomorete, da jih ljudje ne pozabijo. Tudi podoba časopisa seje z leti spremenila in je postala sedaj veliko boljša. Zelo sem bil vesel, da ste iz štirinajstdnevnika postali tednik, kjer so se našle tekoče novice. Naša dolina je namreč precej velika in se neprestano nekaj dogaja. Seznanjeni smo tako s črno kroniko kot tudi z osmrtnicami. Te dve stvari sam najprej pregledam. Potem vsak petek prelistam cel časopis. Vsebinsko je zelo dobro zasnovan, dogodki so korektno zabeleženi. To pa je vsekakor zasluga dobre ekipe ljudi tako na terenu kot tudi v uredništvu. Marija Sukalo TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi na MIKLAVŽEV VEČER ki bo v sredo, 5. decembra 2007, ob 17. uri na trgu na Rečici. Miklavževe bone po 6 evrov dobite v Vrtcu Rečica ob Savinji in v trgovinah ZKZ MERCATOR in ULTRA na Rečici. ■ OBČINSKI SVET MOZIRJE Vsebina proračunske malhe predmet vročih razprav Mozirski občinski svetniki so se na zadnji seji pretekli teden soočili z občinskimi financami. Najprej so po hitrem postopku sprejeli rebalans letošnjega, nato pa obravnavali še predlog proračuna za naslednje leto. Zaradi poznega sprejema občinskega proračuna za letošnje leto, ki mu je botrovala delitev občine, so člani občinske uprave na čelu z županom Ivanom Suhoveršnikom smatrali, da rebalans ne bo potreben. Zavoljo izpada nekaterih postavk, predvsem na strani prihodkov,je bil slednji vendarle potreben. Do izpada je prišlo predvsem med predvidenimi pozitivnimi transferi iz naslova komunalnih taks iz stavbne prodaje v Podrožniku. Do slednje še ni prišlo, saj projekt gradnje turističnega centra še vedno stoji, rešitve pa zaenkrat še ni videti. Znižanje sredstev na teh postavkah so nadomestili nekateri drugi transferi iz državnega proračuna. Predvsem nakazana višja sredstva iz naslova septembrskih neurij, rekonstrukcije trškega jedra in gradnje večnamenske športne dvorane. Odlok o rebalansu letošnjega proračuna so svetniki potrdili brez obširnejšega razpravljanja. Slednjega je bilo več pri sprejemanju odloka o proračunu za prihodnje leto. Člani odborov so se namreč seznanili z osnutkom, ki so ga pripravile občinske strokovne službe. Podali so pripombe in predloge, ki pa se večinoma niso upoštevali, kar se je izkazalo tekom razprave. Največ negodovanja je bilo izrečenega s strani odbora za negospodarstvo, ki ga vodi Marja Ježovnik, in odbora za malo gospodarstvo, ki mu sicer predseduje Samo Kramer, pripombe na seji pa je podala Mojca Finkšt. Prav tako je bilo slišati veliko negodovanja s strani predsednice odbora za kmetijstvo Vide Petrovič. Predsedujoči proračunskemu odboru Peter Širkoje bil prepričan, daje osnutek proračuna zelo kvalitetno pripravljen. Prav tako, da so bile ob njegovi pripravi upoštevane pripombe posameznih odborov. Te so bile tokrat znova izpostavljene, prva obravnava odloka o proračunu za prihodnje leto pa potrjena z zahtevo, da se do druge sredi decembra pripravijo določene korekcije. V odlok se mora znova zapisati postavka za financiranje prireditev Pusta Mozirskega. Svetniki sojim namenili 5.000 evrov, odbor za negospodarstvo, na seji pa tudi svetnik Peter Goltnik pa je predlagal, da se sredstva v ta namen deloma prerazporedijo iz postavke obnove sakralnih objektov in gradnje športnega parka. S tem se Širko, župan in nekateri drugi svetniki niso strinjali. Sredstva v ta namen pa naj bi našli kje drugje, morda kar iz naslova proračunske rezerve. Benjamin Kanjir PREDAVANJE 0 KULTURI V NAZARSKEM SAMOSTANU Skrivnosti slikarstva Kulturno društvo Utrip z Rečice ob Savinji je v soboto, 17. novembra, v nazorskem samostanu pripravilo za svoje člane in povabljene goste predavanje dr. Jožefa Muhoviča o kulturi. Samostansko okolje je navdihnilo poslušalce s posebnim čarom, v katerega je predavatelj s prikazom filma in video projekcije vtkal očarljivi svet ustvarjalnosti slovitega Pabla Picassa (1881-1973). Vfilmu, kigajev60-tih letih prejšnjega stoletja v Nici posnel znameniti režiser Henri-Georges Clouzot, je vživo prikazano slikarjevo ustvarjanje umetniških del. Kamera ga snema med slikanjem skozi slikarjevo platno in opazovalec lahko vidi vsako potezo in vsako spremembo v kompoziciji in vsebini slike. Drugi del Muhovičevega prikaza umetniškega ustvarjanja je bila analiza slike Théodora Géri-caulta (1791-1824) Splav Meduze. Slika je ve- zana na zgodovinski dogodek injo imenujejo tudi Brodolomci, saj govori o nasedli francoski admiralski ladji pred obalo Senegala, kamor so se nesrečneži z nasedle ladje želeli rešiti čez razburkano morje z zasilnim splavom. Že na srečanju z ustvarjalci letošnjega mozirskega Ex tempora je Jožef Muhovič ob prikazu te slike razložil skrivnosti slikarske geometrije, kar je tokrat v nazorskem samostanu obogatil še s poudarkom z razmislekom o življenju. Končno smo vsi brodolomci v razburkanem morju življenja in iščemo svoj miren pristan ob obali. Ob sklepu srečanja je pater Franci Kovše udeležencem razkazal še samostansko knjižnico in razložil nastanek loretske kapele. Knjižnica je zares bogata, saj hrani nekatere inkunabule neprecenljive vrednosti, a žal so nekatere dragocenosti, ki so bile med vojno odtujene iz samostana, še vedno pri nekaterih posameznikih. BeS @6. 3O-/etnici ■novic Jože Jeraj, generalni konzul Republike Slovenije je za Savinjske novice takrat povedal: »Dlje kot smo od doma oz. svojega rojstnega kraja, težje je vzdrževati stike. Lepi spomini, mladostne preizkušnje, številno sorodstvo in prijatelji ne zadostujejo za ohranitev pristne povezanosti. Tako mi informacijsko vrzel v marsičem in najbolj široko in avtentično nadomeščajo Savinjske novice, ki me redno "obiskujejo" že dolga leta. Večkrat sem se že vprašal, kdo bi mi lahko nadomestil ta nepogrešljiv vir informacij, če bi onemeli. Savinjskim novicam dolgujem tudi posebno zahvalo za prav izčrpna poročila o mojih prizadevanjih, da doprinesem k boljši povezanosti Savinjčanov s koroškimi Slovenci. 35-/etvici novic Jakob Presečnik, kot minister za promet Republike Slovenije, je ob visokem jubileju Savinjskih novic dejal: »Moj odnos do iskanja informacij o dogajanjih in ljudeh v Zgornji Savinjski dolini seje bistveno spremenil s ponovno "vrnitvijo" v dolino, ko sem pri različnih poklicnih in "popoldanskih" zadolžitvah in vključevanju v mnogotera dogajanja v dolini Savinjske novice koristil tudi kot vir informacij. Pomembno se mi zdi tudi obdobje, ko smo pred konstituiranjem novih občin v letu 1994 na podlagi javnega razpisa podelili izdajateljske pravice novemu in še vedno aktualnemu izdajatelju in na ta način rešili tudi problem sofinanciranja s strani občine in se izognili morebitnim zapletom z nastankom novih občin, do katerih bi gotovo prišlo. iZevi//ci ...je tedanji predsednik SO Mozirje, Jože De-beršek, zapisal: »Dalj časa že ugotavljamo, da so naši občani premalo obveščeni o delovanju skupščine občine, družbeno-političnih in delovnih organizacij v občini. Zato pogosto nastajajo nesporazumi.« Kot nadalje omeni, naj bi bil smisel lokalnega časopisa izključno v poročanju novic lokalnega značaja in naj ne bi nadomeščal drugih javnih občil. Novice naj bi bile brezplačne, izšlo naj bi od 10 do 12 številk. Za konec bralce opomni, da imajo druge občine že vse svoje lokalne časopise, in daje mozirska občina med zadnjimi, ki ga uvaja. Tatiana Golob, PREDAVANJE 0 GENSKO SPREMENJENIH RASTLINAH Odločen ne s strani zgornjesavinjskih kmetov V dvorani mozirskega kulturnega doma je bilo 21. novembra predavanje, na katerem so strokovnjaki z različnih področij seznanili zgornje-savinjske kmete o prihodu gensko spremenjenih organizmov v Slovenijo. Udeleženci so ob koncu s ploskanjem nagradili biologa, dr. Štefana Merkača iz sosednje Avstrije, ki se je jasno izrekel proti uvajanju teh rastlin na področje Slovenije. Kljub temu zadeve niso tako enostavne, saj je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo podpisala tudi sporazum, po katerem na svojem območju ne sme prepovedati uvajanja gensko spremenjenih rastlin. Lahko pa z lastno zakonodajo uredi pogoje, kijih bodo morali morebitni pridelovalci izpolnjevati. Vladimir Meglič s kmetijskega inštituta je uvodoma spregovoril o možnostih sobivanja tradicionalnega in gensko spremenjenega poljedelstva. Prednosti slednjega, predvsem z vidika ekonomije, je kar nekaj, na drugi strani pa niso raziskani stranski učinki. Predvsem na živino in ljudi. Zavoljo geografskih značilnosti bi bilo smotrno razmišljati o uvedbi območja brez gensko spremenjenih organizmov ravno na našem območju, saj je Zgornja Savinjska dolina geografsko zaokrožena, kmetije pa majhne in razdrobljene. Dr. Štefan Merkač je kot vnet zagovornik ekološkega kmetijstva požel največ odobravanj (foto: Benjamin Kanjir) Marinka Pečnik in Alenka Zupančič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta opisali zakonske podlage in pravilnike, kijih morajo upoštevati ob pisanju zakona, ki bo dokončno uredil to področje. Očitno je bilo, da se Slovenija do- dobra upira uvajanju gensko spremenjenih rastlin na svoje območje, na drugi strani pa jim stojijo močne evropske inštitucije. Največ odobravanja je požel dr. Štefan Merkač. Kot vnet zagovornik ekološkega kmetijstva se zaveda, da slednjega s prihodom gensko spremenjenih organizmov ne bo več. Kakšne bodo posledice tega dejanja, ne ve nihče. Velike korporacije z močnimi lobiji zagovarjajo ekonomske učinke, o slabostih pa nočejo govoriti. Niti ne morejo, saj jasnih napovedi ne more biti. Zato je predlagal, da se uvedba spremenjenih rastlin zadrži za najdaljši možni rok in s tem morda prihranijo negativne in nepoznane posledice še za kakšno generacijo ljudi. Benjamin Kanjir POPRAVEK Zaradi nesporazuma pri pridobivanju podatk-ovje bila v prejšnji številki Savinjskih novic v članku »Razstava pokazala napredek udeležencev Ex Tempora« objavljena napačna informacija. Podjetje Apovizija Računovodska hiša d.o.o. iz Mozirja je denar doniralo družini Petkovnik iz Radegunde in ne Golobovim iz Letuša. Vsem vpletenim se za kakršnekoli nevšečnosti opravičujemo. Tatiana Golob Input d.o.o. Nazarje je družinsko podjetje, ki deluje že 17 let. Ustanovila sta ga Štefanija in Ivan Purnat, ki sta postavila trdne temelje za razvoj in rast podjetja. Pred časom sta vse posle prepustila sinu Mateju in hčerki Tanji, ki uspešno nadaljujeta njuno delo. Glavna dejavnost podjetja Input Nazarje je računovodstvo in svetovanje za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, društva in zavode. S svojo naravnanostjo ne nudijo svojim komitentom samo klasičnega računovodstva, ampak tudi celovit servis za davčne zavezance. Poleg glavne dejavnosti se podjetje ukvarja tudi z naložbami, računalniškim svetovanjem in drugimi poslovnimi storitvami. V podjetju se zavedajo, da stranke lahko pridobijo za dolgoročno in dobro poslovno sodelovanje samo s kvalitetnim in poštenim delom ter medsebojnim zaupanjem. S sodobnim načinom dela opravljajo storitve za mala in srednje velika podjetja, ki so locirana tudi izven naše doline, na primer v Velenju, Celju in Ljubljani. Poleg šestih zaposlenih s podjetjem sodeluje še nekaj zunanjih sodelavcev. Z nenehnim dodatnim izobraževanjem, izpopolnjevanjem ter spremljanjem sprememb na vseh področjih poslovanja zagotavljajo kakovostne in pravočasne informacije, ki pripomorejo k uspešnosti poslovanja njihovih komitentov tako z davčnega kot poslovnega vidika. Veliko poudarka podjetje namenja usklajenosti podatkov in analiziranju le-teh, saj lahko podjetniki samo na podlagi kakovostnih informacij sprejemajo dobre odločitve. nrnnDnntr?d ° ° Naz°ne si^ Uu^JLr^ i f : , , / / *7 rb f &LA5BEW - ZABAVNI SHOW Brez skrbi, vaše znanje matematike še vedno velja! Je pa res, da ima sklad znotraj življenjskega zavarovanja NLB Naložba Vita Multi 50% donos že v primeru vsaj minimalne rasti ob dospetju. Vpisno obdobje je omejeno od 2.11. do 28.12. 2007, z možnostjo predčasnega zaključka, zato pohitite, da bo 1+1 tri tudi za vas! Več v poslovalnicah NLB Skupine ali na spletni strani vwvw.nlbvita.si. Športna dvorana Vransko sobota, 1. 12. 2007 ob 19.30 uri IGOR N ZLAT ZVPXI NLB Naložba Vita Multi je storitev življenjske zavarovalnice NLB Vita. humorist KONDI PIZORN NLB® Vita Mešani pevski zbor Tabor ans. bratov Dobrovnik skupina Bum • družina Ferme Življenjska zavarovalnica Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana. Zavarovanja tržijo: NLB d.d., NLB Banka Domžale d.d., NLB Koroška banka d.d., NLB Banka Zasavje d.d. in Banka Celje d.d., ki pri tem nastopajo kot zavarovalni posredniki. NLB Naložba Vita Multi ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Obstaja tveganje, da bi bil lahko znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja nižji od neto vplačane premije. To tveganje, ki ga sicer prevzema zavarovalec, zmanjšuje jamstvo KBC Bank NV, opisano v pogodbeni dokumentaciji. S tem kuponom boste za vstopnico za KONCERT NA VRANSKEM 1.12.2007 namesto 8 evrov plačali samo 6 evrov. IGOR IN ZLATI ZVjg! ■Hai 40/a 5320 Velenje, Koroška __ I :k '■ - ’............. Pred nami je adventni čas, čas priprave na praznične dni, čas, ko so dnevi kratki, zato tudi smisel prižiganja sveč na adventnem dekorju, saj tako v prostor prinašamo luč. V tem času pričnemo z okraševanjem svojega notranjega bivalnega okolja, v prostor postavimo prve božične zvezde in seveda adventni venec - oziroma adventni dekor, saj najrazličnejšim oblikam že težko rečemo venec. Če je mogoče in če barva sodi v naš prostor, izberemo tradicionalno vijolično barvo v vseh njenih odtenkih, sicer pa izberemo poljubno barvno kombinacijo, ki se poda v naše notranje bivalno okolje. Adventni in božični čas sta povezana, zato je prav, da izberemo kot vodilo eno barvo oziroma barvno kombinacijo. Ne bomo zgrešili, če bomo izbrali tradicionalno rdečo barvo, z osnovo zelene, pri čemer gre za zelenje, iz katerega je dekor pleten. Svetleči okraski bodo naredili dekor še bolj svečan. Ena od letošnjih linij pa je globina gozda, kjer se spomnimo na gozdne škrate in vile, povsem zelen dekor pa je odlična asociacija na takšno okolje. Z obilico plodov narave, ki jih naberemo na sprehodu v gozdu, bomo dekor naredili še bolj domačen. Capuccino v rjavih tonih, tonih bele kave in čokolade pa vnese v naš prostor posebno vzdušje. Domačen pa je tudi vsak dekor v toplih oranžnih tonih, še posebej, če nanj dodamo domače kekse, cimetove palčke, janeževe zvezdice ter druge praznične dišave. Če smo izjemno trendovski in moderni, je prav, da izberemo letošnjo modo in sicer črno, belo, srebrno kombinacijo, o kateri gre razmišljati res le takrat, ko ima takšno podobo tudi prostor, v katerega ta dekor postavimo. Pri vseh islogfh naj bo prisoj podajo k posameznemu sij smreke, minta in jih vnesj ub Cj^auo Jo JJ500Q)K PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 KNJIŽNICA MOZIRJE TERME TOPOLŠICA Treba je samo prisluhniti gostu Potem ko so v Termah Topolšica pred tremi leti odprli vodni park Zora in so z rezultati, ki jih je ta investicija prinesla, zelo zadovoljni, so se odločili, da je čas za nova vlaganja. Zlasti v letni sezoni se dogaja, da ne morejo ustreči povpraševanju, ker imajo nastanitvene zmogljivosti povsem zasedene. VLAGANJA V DVA NOVA PROJEKTA Direktorica Term Topolšica Lidija FijavžŠpehje izpostavila predvsem dva projekta, in sicer pro-jektz delovnim naslovom Wellness in apartmajsko naselje. Objektza wellness bo stal neposredno obsedanjem hotelu in bo z njim tudi povezan. Dostop bo zato za hotelske goste udobnejši. Številne storitve bodo popestrile dogajanje zlasti zunaj poletne sezone, koje vodni park zaprt. »Pri tem ne želimo samo kopirati nekaterih drugih zdravilišč s tako ponudbo, pač pa želimo stopiti v kakovosti še korak naprej,« pravi Fijavž Špehova. Omenjeni projekt so prijavilitudi na ministrstvo za gospodarstvo. Uspelojim je, da so dobili odobrena nepovratna sredstva iz evropskih skladov, iz katerih bodo pokrili del investicije. V Termah računajo na sinergijske učinke, ki jih bodo prinašali projekti, ki jih nameravajo v Topolšici realizirati Bolnišnica Topolšica z novo ponudbo diagnostičnega centra. Občina Šoštanj z domom za varstvo starejših oseb ter garažno hišo in KS Topolšica z izgradnjo doma krajanov. Drugi projekt je apartmajsko naselje Ocepek na vzpetini ob hotelu. Zgradili bodo 29 apartma-jevssto posteljami. »Štern naseljem bomo dobili dodatne nastanitvene zmogljivosti, hkrati pa bo to nova kvaliteta v naši turistični ponudbi. Gostje bodo tukaj lahko našli potrebno zasebnost in neodvisnost od hotelskega reda, če bodo tako želeli. V Termah Topolšica so pred tremi leti odprli vodni park Zora Ponudba bo zlasti zanimiva za družine z majhnimi otroki« POVEZOVANJE RAZLIČNIH NIVOJEV TURISTIČNE PONUDBE Deset mesecev letošnjega poslovnega leta so vTermah zaključili uspešno, saj je bil poslovni re- Direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh: »Vsi zaposleni se trudimo, da bi bili naši gostje zadovoljni.« (foto: Marija Lebar) zultat za 25 odstotkov boljši od tistega v lanskem enakem obdobju. »Iz leta v leto nam uspeva izboljšati poslovne rezultate, za kar pa se je potrebno ves čas truditi. Predvsem prisluhnemo gostom in njihovim željam. Čeprav naši gostje pridejo predvsem zaradi miru, zelenih gozdov in neokrnjene narave, to ni dovolj. Trudimo se, da se gostje pri nas zabavajo, da jim vsak dan ponudimo kaj vznemirljivega. Tako jih popeljemo v Muzej premogovništva, v Mozirski gaj. Skupaj z Goltmi ponujamojadral-no padalstvo, priredimo zabavni večer v kmečki gostilni in podobno. Seveda imamo tudi za tiste, ki želijo ostati v hotelu, animacijske večere,« pove direktorica Fijavž Špehova. V skupnem prihodku odpade na nastanitev 56 odstotkov, na medicinske storitve 22innabazenl2 odstotkov. V strukturi gostov pa kar 60 odstotkov odpade na domače goste. Poleg avstrijskih in nemških gostov, ki so stalnica, je v porastu število Italijanov. Ti radi sežejo nekoliko globlje v žep in si privoščijo tudi dodatno ponudbo, kot so različne masaže. Razveseljivo je tudi, da se gostje radi vračajo, saj je takih več kot polovica. GOSTOM JE POTREBNO PONUDITI DOMAČE IZDELKE Lidija Fijavž Špeh meni: »Za gosta je pomemben celoten vtis, zato se zavzemamo za še večje povezovanje na različnih nivojih turistične ponudbe. Pri tem mislim zlasti na vključevanje kulinarike in različnih ročnih izdelkov ali spominkov, kijih gostu lahko ponudijo ljudje v naši bližnji okolici. Ponuditi muje treba stvari, ki so naše, domače injih ni najti vsepovsod drugod.« V Termah računajo tudi na sinergijske učinke, kijih bodo prinašali projekti, kijih nameravajo v Topolšici realizirati Bolnišnica Topolšica z novo ponudbo diagnostičnega centra, Občina Šoštanj z domom za varstvo starejših oseb ter garažno hišo in KS Topolšica z izgradnjo doma krajanov. Marija Lebar Pohištvena industrija d.d. Polzela, Polzela 176 a, www.garant.si Industrijska prodajalna: 03/70 37 130, 03/70 37 131, info@garant.si BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA Okolje, v katerem živimo, je bogato z lesom. Tehnologija kurjenja lesa se je z leti močno izboljšala in les kot obnovljiv vir energije danes predstavlja izredno ekološki in ekonomični način ogrevanja stanovanjskih in drugih objektov. Izkoristki sodobnih kotlov na lesno biomaso so se namreč bistveno povečali, s tem pa seje zmanjšala poraba kuriva in znižala količina pepela, Fröling je tako s pomočjo sodobne Komfort regulacije, samodejnega vžiga in polnjenja kotlov s kurivom dvignil udobje kurjenja na les na isti nivo kot pri ogrevanju nafosilna goriva. S prodajo specializiranih kotlov na lesno biomaso Fröling se v Sloveniji že deseto leto ukvarja podjetje BIOMASA Rok Suhodolnik iz Luč. V tem času smo vgradili že preko 700 kotlov na polena, lesne sekance in pelete ter si nabrali ogromno izkušenj in znanja, ki smo jih lani uporabili tudi pri izgradnji svojih štirih sistemov daljinskega ogrevanja v Mozirju, Lučah in Solčavi. Poleg prodaje Frölingovih kotlov na polena, lesne sekance in pelete nudimo tudi svetovanje na domu, montažo, servis in dobavo lesnih sekancev. Prisrčno vabljeni na ogled delujočih sistemov v naši Savinjski dolini! Jernej Prodnik BIOMASA d.o.o. Zastopnik za Fröling Prodaja kotlov na lesno BIOI Izdelava in prodaja lesnih SEKANCEV ^ BIOMASA L. ROK SUHODOLNIK Biomasa d. o. o. Krnica 52,3334 Luče ob Savinji tel.: 03 838 4086 fax.: 03 838 40 87 gsm: 041383 383 — BIOMASA, r*W#¥ «g HMBeST JPP»® Slovenski energent prihodnosti. www.biomasa.si froling ODI OTA 17 I C C A TOPLOTA IZ LESA ca o ■’— >C/5 >0 03 CO o o O Q_ CL O. CL>(0 CO LU Marko SKDK s.p., Cesta na Lepo Njivo 1 9, 333G Mozirje IO CM Slovenija JSMiQ4t rhn Q VXaéSlMI 1 * Zdravstvo, Oglasi ZDRAVSTVENI SISTEMATSKI PREGLEDI OSNOVNOŠOLCEV Vse več je otrok s prekomerno telesno težo Prvi trije meseci novega šolskega leta so že mimo in po ustaljeni praksi nekatere osnovnošolce tudi tekom tega leta čaka obvezen sistematski zdravstveni pregled. Tokrat objavljamo, katere preiskave, storitve in pregledi se vršijo ob obisku otroka v ambulanti, Ida Pustoslemšek Kramer, dr.med. pa nam je pojasnila, kakšno je zdravstveno stanje zgornjesavinjskih osnovnošolcev. V prvem letu starosti so otroci deležni pogostejših sistematskih pregledov, kasneje se vršijo še za predšolske otroke pri treh letih in pred vstopom v šolo. Takrat so ce-pljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam ter hepatitisu B, v osnovni šoli pa se na pregled zglasijo še štiri- program zobozdravstvene vzgoje. Obe sestri sta v zvezi z omenjeno tematiko šolam na razpolago ob naravoslovnih dnevih ali za vodenje predavanj. Zdravstvena vzgoja je v času otroštva zelo pomembna, saj nost, da se bo razvila kakšna bolezen oziroma nepravilnost, in tudi okvare vida so veliko pogostejše kot nekoč.« Vzroki tega so vsekakor nepravilna prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, veliko prežive- zavedeno v kartoteko in se o tem zdravnik ob prvem kontaktu s starši pogovori. Če pa je pregledan pri drugem zdravniku, saj so otroci pregledani v tistem kraju, kjer je šola, potem napiše tisti zdravnik, ki Celotni zdravstveni pregled Teža in višina Pregled vida Pregled sluha Laboratorij Cepljenje Pred vstopom v OŠ DA DA ostrina vida s šepetom kri + urin ošpice + mumps + rdečke 1. in 2. doza hepatitisa B 1. razred OŠ DA DA ostrina vida s šepetom individualno 3. doza hepatitisa B 3. razred OŠ DA DA ostrina vida s šepetom individualno davica + tetanus 5. razred OŠ DA DA ostrina vida s šepetom kri + urin NE 8. razred OŠ DA DA ostrina vida + barvni vid s šepetom kri + urin NE nudi učencem osnovno znanje in spoznavanje navad za zdravo življenje. Na vprašanje, kakšne so ugotovitve ob sistematskih pregledih tega časa pred računalnikom, skratka današnjega načina življenja. O morebitnih nepravilnostih ob pregledu otrok zdravniki o tem seznanijo starše: »Če je otrok na sistematskem pregledu pregledan pri svojem osebnem zdravniku, je to opravi sistematski pregled, obvestilo za lečečega zdravnika. Tega dobijo otroci oziroma starši in se o tem nadalje pogovarjajo z lečečim zdravnikom,« je še dodala dr. Kramerjeva. Irena Drobež Direktorica javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Ida Pustoslemšek Kramer na področju preventive otrok opaža znatno povečanje prekomerne teže otrok (foto: Irena Drobež) krat. Pregledi morajo biti izvršeni tekom šolskega leta, termini pa se določajo glede na razporeditev dela zdravstvenega osebja in razpoložljiv čas s strani osnovnih šol. Sestavni del preventivnih pregledov predstavlja tudi program zdravstvene vzgoje. Zaradi omejenosti kadrovske zmogljivosti se ta istočasno s pregledom izvaja le v Nazarjah, drugod v Zgornji Savinjski dolini pa poteka na šolah. Medicinska sestra za zdravstveno vzgojo izvaja predpisan program po razredih, kot eden takšnih poteka tudi zgornjesavinjskih osnovnošolcev, nam je direktorica javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Ida Pustoslemšek Kramer odgovorila: »Nekatere stvari se izboljšujejo, nekatere pa slabšajo. Zelo redko najdemo slabokrvne ali kakšne kronične bolnike, se pa zelo, zelo slabša stanje glede telesne teže in to prevelike, ne premajhne. So tudi premajhne, ampak veliko večji je procent otrok s preveliko telesno težo. Opažamo tudi veliko nepravilne drže, pojav rizične hrbtenice, kjer obstaja velika nevar- --»-»-■— JNMpü Sä Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami. Prav gotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih odgovorov iz 47. številke smo izžrebali Martina Kunsta z Rečice ob Savinji. 4r_ Ime in priimek: Naslov: Telefonska št.: - v 48. številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: CENTER ZA DRUŽINSKO TERAPIJO KAMNIK Alkoholizem v družini - kaj skriva otrokov molk? »Čisto potiho grem mimo kavča, kjer je oče po številnih popitih kozarcih končno zaspal. Z leti sem se naučila, da je to najbolje, če želim ohraniti mir. Ali naj ga pokrijem z odejo? Žalostno zrem vanj in vem, da mi želi dobro, ampak ga včasih razjezim, ga ne ubogam, zato gre v gostilno. Pravi, da lahko neha, kadar hoče. Ker je moj oče, mu verjamem. Ampak, zakaj me je potem strah? Morda bom spet kriva za vse, tepena, odveč. Saj bi ga samo pokrila, da mu bo toplo.« To je eden izmed neštetih žalostnih utrinkov zgodbotrokvdružinah, kjerdnevno vlada alkoholizem, kjer so mame nemočne, prestrašene in na robu obupa, otroci nevidni in neslišani. Zgodbe, ki se te tako dotaknejo, da bi tega otroka vzel v naročje, ga potolažil in ga vsak večer z ljubeznijo pokril, preden bi zaspal. »Si ga že sprovocirala!«, »Očetu ne bi smel ugovarjati!«, »Molči in potrpi, pa bo bolje!« so nekateri od nasvetov mater, sosedov in znancev, ki otrokom nalagajo dodatno breme. So otroci res tako nemogoči, povrhu pa staršem, ki jim vse nudijo, še nehvaležni? So res tako obupni, da se mora oče vedno pogosteje napiti, mama pa iz same nemoči vsakič znova nad njimi razjeziti? Ne. Prepogosto pozabljamo in niti ne pomislimo, da je v tovrstnih družinah ravno otrok v največji stiski, najbolj izgubljen in popolnoma nemočen. Redko se vprašamo, kako se otrok počuti v družini, kjer je oče zasvojen z alkoholom in čustveno odsoten, mati pa se slepi in skriva resnico pred drugimi ter igra svojo žrtveniško vlogo. »Saj otrok tako ali tako nič ne ve. Starši so tisti, ki vedo, kaj je v življenju prav,« najpogosteje razmišljajo starši. Drži. Še bolj pa je res, da otrok vse ve in vse čuti, pa če se starši še tako trudijo prikriti resnico. Družinsko vzdušje tako očeta, matere kot njunega medsebojnega odnosa se mišljenjsko in čutenjsko dobesedno preliva na otroka. Ali lahko sprejmemo, da vlada v družini z alkohol- izmom globok strah, bes, sram in ponižanje, predvsem pa močno zanikanje, prevara in globoka bolečina? In če bi otrok lahko brez strahu spregovoril o družini, kaj bi razkril njegov molk? Kaj bi povedal očetu, ki doma večkrat pijan razgraja, ki na vsakem srečanju s sorodniki zvrne nekaj steklenic, in ki vsakič, ko se oče vrača domov pijan, že vnaprej ve, da je spet pil? Kaj bi povedal Ali lahko sprejmemo, da vlada v družini z alkoholizmom globok strah, bes, sram in ponižanje, predvsem pa močno zanikanje, prevara in globoka bolečina? materi, ki sicer vse težje prenaša nezanesljivega moža, ki jo sramoti in je v vsem tem tudi sama čisto nemočna, vendar vseeno vztraja v nemogočem? Cela družina je v stiski in zasvojena. Zasvojena s ponavljanjem zelo domačih in znanih vzorcev odnosov iz primarnih družin staršev. Tudi ti starši so bili nekoč ta otrok, ki je konflikte svojih staršev in vzdušje ob njih le srkal, prenašal in tiho trpel. Ampak ali trpljenje staršev v svojem otroštvu lahko opraviči to, da sedaj njihovi otroci ob njih trpijo na enak način? Ne more. Potrebna je odločitev staršev, da sprejmejo odgovornost za svoje ravnanje in da naredijo nov korak. Poiščejo pomoč in oporo od zunaj, kajti iztega začaranega kroga, ki se gotovo vrti že skozi številne generacije, je drugače skoraj nemogoče izstopiti. Ta korak pa ni lahek. Nasprotno, presneto težakje in zahteva ogromno moči, vztrajnosti ter poguma. Tudi starši si zaslužite, da vas nekdo sliši in razume v vaši bolečini. To pa je tudi korak bližje vašim otrokom, ki tako močno hrepenijo po vas in jih je neskončno strah, da bi vas izgubili. »Saj želim le pripadati in biti sprejet,« sporoča otrokov molk. Odkrit pogovor med starši je tisti, ki otroke razbremeni in vedno razveseli. Barbara Kutnar, spec. zak. in druž. Terapije ČIŠČENJE ZALEDENELIH ŠIP NA AVTOMOBILU Poskrbimo za «ste šipe in svetilna telesa Dolgi zimski večeri, dež in megla, da o snegu ne izgubljamo besed. Vreme, ki pušča hormone v globokem zimskem spanju. V podobnem stanju so tudi naši jekleni ljubljenčki, ki se vsi "zapacani" kotalijo po mastnih in spolzkih cestah. Še veliko huje je videti, kako ob mr-zlihjutrih vozniki očistimo šipe, tako da naredimo "podmorniške" line in skoznje raziskujemo svet okoli nas. Če spregledamo kakšnega udeleženca v prometu, ni nič čudnega. Eno izmed bistvenih pravil v zimskem času je, da poskrbimo za čiste šipe in svetilna telesa. Sprednja šipa nam zagotavlja glavni pogled na svet, seveda ne smemo zanemariti tudi stranskih in zadnjih šip ter ogledal. Za čiščenje sprednje šipe sezimo po dodatkih priznanih proizvajalcev, saj se nam drugače kaj hitro lahko zgodi, da bodo razni dodatki na šipi puščali sledi. Te so moteče predvsem v nočnih razmerah, ko nas nasproti vozeča vozila obleščijo in se svetloba razširi po celi šipi. Posebej pomembni so brisalci, na katerih bi pred zimo morali opraviti servis. Če nam mažejo in pacajo,jih nemudoma zamenjajmo, saj bo vožnja v slabem vremenu precej prijaznejša do nas kakor posredno do ostalih udeležencev. Najcenejša varianta je menjava samo gumic, dražja je menjava celotnega brisalca, še dražja pa je namestitev tako imenovanih »aero« brisalcev, s katerimi so opremljeni avtomobili zadnje generacije in po testih zagotavljajo tudi najboljše brisanje šipe. Zelo pomembna je uporaba antisi-likonskih čistil, ki razmastijo šipo in s tem pomagajo kvalitetnemu čiščenju brisalcev. V zimskih razmerah, kadar zmrzuje, je brisalce čez noč smiselno dvigniti stran od šipe in tako poskrbeti, da zjutraj, ko brisalce "trgamo" od primrznjene šipe, ne poškodujemo gumic. Skratka, majhen strošek, ki veliko prispeva k varnosti nas in vseh ostalih udeležencev v cestnem prometu. Igor Pečnik 38 V J KOLESAR ANDREJ MAROVT HELEŠIĆ PRESTAVIL V "IZVENSEZONSKO PRESTAVO" w _ _ »Se vedno ostajam kolesar s srcem!« Andrej Marovt Helešić (foto: Marija Sukalo) Kolesar Andrej Marovt Helešić z Ljubnega ob Savinji ob zaključku sezone nima pričakovanega in običajnega letnega seznama dirk in povzetka uvrstitev. Sam pravi, da seznami sicer predstavijo bilanco, a zamolčijo vse tisto, čemur se želi posvetiti sedaj in v prihodnje. Vseh kolesarskih prireditev, ki se jih je udeležil, se niti ne spomni - ne vodi več dnevnika dirk. Med kolesarjenjem se trudi uživati v dobri družbi kot trening partner ali preprosto kot prijatelj. - Dirkate že vrsto let, se še vedno lahko na tekmah dokažete kot v preteklosti? Kosem na kolesu,otem veliko razmišljam, inja, še vedno se lahko dokažem, še vedno se rad izkažem, zato vztrajam. Vozim manj dirk, a ko dirkam, si dirke želim. - Kako dolgo vas bodo vaši navijači srečevali na tekmah? Težko se odrečem nastopom na dirkah, za katere vem, dajih lahko zmagam, ampak časje, da svoje izkušnje in sposobnosti izkoristim na druge načine, dokler imam podporo in zaupanje ljudi, ki so za to zainteresirani in mi to omogočajo. - Vaša delovna sezona pa niso samo dirke... Vsaka tekmovalna sezona se dotika prejšnje. Moja lanska se je zame septembra s prodajo mojega tekmovalnega kolesa relativno kmalu zaključila. Presedlal sem nazaj na gorsko kolo in prestavil v "izvensezonsko prestavo" ter res čudovito jesen užival v preizkušanju različnih modelov gorskih koles, kar so mi na lastno pobudo omogočili pri Scottu. Odzval sem se tudi povabilu na foto snemanje za poletni prodajni katalog Scott 2007. Snemanje je potekalo na nekaj lokacijah po moji izbiri v okolici Ljubnega in po okoliških hribih. Dirke so bile daleč in nisem se preveč obremenjeval z načrti za tekmovalno prihodnost. - Sledila je zima, vas je tudi tedaj spremljalo kolo? Zimo sem preživel aktivno. Na račun pomanjkanja snega in nizkih temperatur so mojo drugo strast-deskanjenasnegu-velikokratzamenjale pohodne palice in nahrbtnik. To je bila sicer redna aktivnost, a brez cilja, načrtnega pristopa, s temu primerno nizko motivacijo in povprečnim učinkom. Kljub nekaj ponudbam amaterskih ekip oziroma klubov mije postalojasno, da v prihajajoči sezoni ne bom kolesaril kot uradno registrirani tekmovalec. - Kljub temu pa ste sezono le začeli. Bližal seje marec in mojo ravnodušnost je v hipu presekal Tadej Valjavec s ponudbo, da ga kottrening partner spremljam pri ogledu trase in pripravah na Tour de France. Svoje je dodal tudi prihod mojega novega dirkalnega scotta - še vedno sem nor na kolesa. Sredi marca je bila motivacija brez dvoma na višku. In kljub manjšemu zapletu po kirurškemu posegu na moji desni nogi sem se s polno paro odgovorno pripravljal za izziv trase Tour de France na željo mojega prijatelja Tadeja. - To ni bil vaš edini »podvig«, kako ste nadaljevali? S "toura" sem se vrnil zadovoljen, samozavesten, a utrujen. Doma sem se udeležil nekaj vzponov, a zdoseženim nisem bil zadovoljen. Na račun izredno dolgih vzponov v Alpah in Pirenejih sem bil vzdržljiv, nisem pa zmogel hitrosti na bistveno krajših domačih vzponih. Nezadovoljstvo sem ublažil nekaj tednov kasnejezzma-go na državnem amaterskem cestnem prvenstvu. Slediloje sedmo mesto na maratonu Franja, slovenski najbolj množični cestno kolesarski tekmovalni prireditvi, kjer sem bil zadnji iz skupine zmagovalca. Mesto v ubežni skupini sem si priboril z napadalno, borbeno vožnjo. A potem sem v zadnjem kilometru naredil nekaj napak, zaradi katerih sem še danes jezen sam nase. Taktična nespretnost meje stala boljše uvrstitve. - Tudi maraton Alpe vam je, kot kaže, zelo pri srcu? Maraton Alpeje moj največkrat prevoženi trening krog. To je najtežja preizkušnja v Sloveniji, kjer lahko nastopijo amaterji in profesionalci skupaj, brez omejitve. V zahtevni konkurenci sem si res želel prvega mesta, zmage. Ta danje bil moj. Trasa stremi vzponi in zahtevnimi spusti mije pisana na kožo. Tokrat nisem storil napake. - Je to bil zaključek sezone? Ne, sledile so podobne prireditve, tudi v sosednji Avstriji, kjer sem eno prepričljivo zmagal z dolgim samostojnim pobegom. Letošnjo tekmovalno sezono sem zaključil v družbi svojih bivših sotekmovalcev iz ekipe Radenska - Powerbar. Na državnem prvenstvu v vzponu sem se izven konkurence med profiji v razredu elite pripeljal na vrh kot peti po vrsti. - Še obvezno vprašanje za konec. Kakšni so načrti za prihodnost? Te dni vozim gorca - testnega scotta 2008, gledam filme o deskanju na snegu in čakam sneg -že sneži. Drugo leto pa, kdo ve... Pri Scottu od zaključka lanske sezone nimam več statusa tek- movalca. Kot bivši tekmovalec, še vedno pa aktiven kolesar, serviser in prodajalec v eni osebi, sem vključen v promocijo ter imam možnost preizkušanja različnih koles in opreme. Delo v tej obliki me veseli in osrečuje, hkrati pa ohranjam stik s svetom, v katerem sem doma. Prihajajo novi izzivi in cilji, še vedno pa ostajam kolesar s srcem. Pogovarjala se je Marija Sukalo Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. "Maraton Alpe je moj največkrat prevoženi trening krog. To je najtežja preizkušnja v Sloveniji, kjer lahko nastopijo amaterji in profesionalci skupaj, brez omejitve. V zahtevni konkurenci sem si res želel prvega mesta, zmage. Ta dan je bil moj. Trasa s tremi vzponi in zahtevnimi spusti mi je pisana na kožo. Tokrat nisem storil napake." SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Primož Piki v družbi najboljših Za Primoža Pikla bo svetovni pokal še eden izmed vrhuncev v njegovi bogati športni karieri Ta konec tedna se v finskem Ku-usamu pričenja nova sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih. Slovenski reprezentanti so opravili še zadnje snežne priprave v italijanskem Pragelatu, kjer je tudi padla odločitev o potnikih za uvodni del nastopov v zimski sezoni svetovnega pokala. Poleg že prej zagotovljenih vozovnic letos najboljših slovenskih orlov Jerneja Damjana in Primoža Pikla se v reprezentanco vrača Robi Kranjec, po posvetu trenerjev pa na Finsko potujeta še najmlajši Matic Kramaršič in najizkušenejši veteran Primož Peterka. »Razmere za trening so bile v Italiji res dobre. Jernej, Piki in Robi so pokazali visoko raven skokov, konstantno dobro pa je skakal tudi mladi up Matic. O petem potniku smo se odločili šele po zadnjem treningu, saj sta tako Peterka kot Anže Damjan skakala precej izenačeno, zato so na koncu pretehtale izkušnje,« je še povedal glavni trener Ari-Pekka Nikkola, ki je že odpotoval na Finsko in bo lahkovmiru pripravil teren našimfan-tom, ki tja potujejo v torek. Za Pikla bo to še eden od vrhuncev v njegovi bogati športni karieri in zaželimo mu čim več dolgih in uspešnih skokov. Franjo Pukart Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418,839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzomištvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. C-TN 40 KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE V gosteh jim ne gre V igri nazorskih košarkarjev povsem očitno nekaj ni v redu. V gosteh so doživeli že četrti zaporedni prepričljiv poraz, pri katerem zopet ni bilo izrazitejših možnosti, da bi dosegli ugodnejši izid. Čeprav so v 15. minuti že zaostajali za 17točk,soNazarčaniv26.minuti pri rezultatu 50:46 še zbrali dovolj zbranosti in moči ter zagrozili s preobratom. A je žal nato ravno njihov najnevarnejši igralec za koš, Boris Kovačič, v dveh napadih zapored po nepotrebnem izgubil žogo in domačini so odhiteli na varnih 16točkobkon-cu tretje četrtine. Kljub okrepitvam med branilci pred sezono so tudi letos napačne podaje rak rana nazorske članske ekipe. Med branilci ni pričakovati sprememb sredi sezone, so se pa GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje v klubu po dogovoru s trenerjem Andrejem Pečovnikom že za prejšnjo tekmo odločili, da bo on po štirih letih znova stopil na igrišče in okrepil ekipo na pozicijah centrov. Kot kaže, bo mesto trenerja prevzel dosedanji trener mlajših kategorij Marko Finkšt, kije v pravkar končanem prvenstvu s pionirji v 1. SKL dosegel do sedaj najboljšo uvrstitev. Upajmo, da bosta ti spremembi izvlekli moštvo iz rezultatske krize, kar je seveda čisto mogoče. Do konca prvenstva je namreč še 15 tekem in prva priložnost bože naslednji teden, ko v nazorski dvorani gostu-je Calcit Mavrica iz Kamnika. Z znižanjem števila izgubljenih žog ter s primerno zagrizenostjo v obrambi je moč pričakovati zmago, ki bi igralcem povrnila zaupanje v lastne sposobnosti. Tomaž Križnik Maribor : Nazarje 95:69 (23:14,22:18,21:18,29:19) Maribor. Dvorana Tabor. Gledalcev 50. Sodnika: Aleš Topolinjak in Matej Lah (oba Maribor). Tehnični komisar: Robert Oberlajt (Maribor). Maribor: Nikič 2, Vezjak 3 (1-4), Ploj, Auer 12 (2T), Šabotič 8 (IT, 1-1), Pantelič 4 (0-2), Smaka 22 (IT, 7-11), Pratnemer 8 (2-2), Božnik 3 (1-2), Leskovar 15 (1-2), Kačarevič, Šarkinovič 18 (3T, 5-6). Nazarje: Pungartnik 6 (IT, 1-2), Kovačič 30 (2T, 4-6), P. Dobovičnik, Pečovnik 5 (1-2), Zadravec 8 (IT, 3-4), Čosič 12 (IT, 3-6), Gelb 2 (2-4), Ilič, Gračner, Marčinko, Valenčak 6 (4-4), M. Zakrajšek. Osebne napake: Maribor 22, Nazarje 23. Ostali rezultati 7. kroga: Pakman Celje : Logo Grosuplje 55:67, Ruše : Lastovka 72:57, Ilirija : Casino Maribor 67:88, Terme Olimia : KD Ježica 94:85, Calcit Mavrica : Union Olimpija ml. 90:62. Lestvica po 7. krogu: 1. Casino Maribor 14,2. Maribor 13,3. Logo Grosuplje 12,4. Union Olimpija ml. 12,5. Pakman Celje 11,6. KD Ježica 10,/Ilirija 10,8. Calcit Mavrica 10,9. Terme Olimia 10,10. Nazarje 9,11. Ruše 8,12. Lastovka 7. Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli REZULTATI 2. KROGA: Kamnoseštvo Vogrinec : Vrani Vransko 76:79, Pivovarna Laško : Pizzeria 902 Gornji Grad 75:82, Hopsi mladi : Avtokontrol 52:90, Odgovor : ŠK Žalec 58:68, ŠD Gomilsko : Brglez.com 73:62. VRSTNI RED PO 2. KROGU: Celje Avtokontrol 4,2. ŠD Gomilsko 4,3. Vrani Vransko 4,4 Kamnoseštvo Vogrinec 3, 5. Pizzerija 902 Gornji Grad 3,6. ŠK Žalec 3, 7. Brglez.com Polzela 3,8. Veterani Pivovarna Laško 2,9. Odgovor 2, Hopsi mladi 2. UM 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 7. KROG Velika zmaga »graščakov« v Mariboru Za Nazarčane še neosvojena dvorana v mariborski Luknji je tokrat pokala po šivih, oziroma je bila po koncu tekme mreža domačega vratarja precej podobna švicarskemu siru. Varovanci trenerja Peziča, ki se še dobro spomnijo pred leti izgubljenih kvalifikacij s tem klubom in sistemsko nepravičnim izpadom iz igre za popolnitev prve lige, so tokrat odšli v štajersko prestolnico še toliko bolj motivirani in prepričani v svoj uspeh. S sila resnim in discipliniranim pristopom prav vseh, ki so stopili na parket, jim je to suvereno uspelo in visoka zmaga sredi Maribora, proti neposrednim tekmecem v boju za končnico, je res pravi obliž na še vedno nezaceljeno rano, obenem pa dobra vzpodbuda pred pomembnimi zaključnimi obračuni jesenskega dela. Tekma v Mariboru je še enkrat več dokazala, da ekipa nazorskega Glina veliko lažje igra v gosteh kot doma. Strpnost starejših in sproščenost mlajših je na gostovanju izgleda očitnejša in igra veliko lažje steče. Tokrat je od mladih igralcev svojo minutažo najbolje izkoristil Boštjan Poljanšek - »Čupo« iz Luč, kije ob krstnem zadetku še nekajkrat lepo asistiral, domačini pa si ga bodo zapomnili še po nerešljivih ugankah preigravanj. Tudi ostali so dali vse od sebe in to celo brez pre- jetega kartona. Metulj je bil spet stari vodja, kije s projektili svoje levice nevarno ogrožal čuvaja mariborske mreže, ob boku pa mu že kar nekaj časa stojita vse učinkovitejša »golgeterja« brata Šemenc v družbi Matiča. Ne smemo pozabiti na borben in neusmiljen mozirski obrambni tandem Vreš - Brinjovc, neopazen, vendar izredno koristenje bil ponovno solčavski nogometni virtuoz Ipavec, svoje pa je bržkone dodal tudi prvi vratar Tratnik, ki uživa veliko podporo in spoštovanje tudi od konkurenta s klopi, izkušenega Supina. Na koncu še stisk rok obeh trenerjev, koje bivši reprezentančni strateg Križman tokrat moral tako v igri kot fizični pripravi priznati premoč svojemu kolegu Peziču. Po sedmih krogih tako Nazarčani ostajajo še vedno neporaženi. V družbi s Tomažem in Benediktom bodo v zadnjih dveh krogih odločali o jesenskem prvaku, predvsem zadnji krog in gostovanje »graščakov« v Benediktu pa naj bi stvari postavilo na svoje mesto. Še prej prihaja v Nazarje Martinišče in česa drugega kot popoln točkovni izkupiček si Nazarčani ne bi smeli privoščiti. Ali bo temu tako, pa se lahko prepričate tudi sami na zadnji domači tekmi jesenskega dela, ki bo danes, v petek 30. novembra, ob 20. uri. Franjo Pukart Maribor Branik : Nazarje Glin 3:7(1:3) Maribor. Športna dvorana Lukna. Gledalcev: 50. Sodnika: Borut Šivic in Bojan Lumpert. Delegat: Gorazd Jakopič. Strelci: 0:1 J. Šemenc (5), 0:2 Poljanšek (8), 1:2 Žveglič (10), 1:3 Matič (13), 2:3 Kurnik (21), 2:4 Ipavec (23), 2:5 Matič (28), 2:6 Metulj (32) - 10 m, 3:6 Ravnjak (39), 3:7 Metulj (40). Rumeni karton: Kirsanov, Šprah, Pernat, Curkič (FC Maribor Branik). Rezultati 7. kroga: Maribor Branik : Nazarje Glin 3:7 Martinišče : Benedikt 5:7 Bioterme M. Nedelja : Marinci 2:6 Si. Gorice : Cerkvenjak 4:8 Tomaž: Duplek TBS Team 6:2 Lestvica po 7. krogih: 1. Benedikt 19, 2. Nazarje Glin 17, 3. Tomaž 17,4. FC Maribor Branik 12,5. Marinci Veščica 10,6. Duplek TBS Team 10, 7. Cerkvenjak 9,8. Martinišče Codex 4,9. Slovenske Gorice 2,10. Bioterme M. Nedelja 0. Najboljši strelci po 7. krogih: 13 - Bojan Klemenčič (Benedikt) 13 - Davorin Šnofl (Benedikt) 11 - Blaž Metulj (Nazarje Glin) ODBOJKARSKI KLUB KIS LJUBNO Zmaga ponovno ostala doma V osmem krogu je članska ekipa Odbojkarskega kluba KLS Ljubno doma igrala z ekipo Comet II iz Zreč in zmagala z rezultatom 3:0 (28:26; 25:18; 25:22). Samo v prvi igri so se gostje enakovredno upirale domačim odbojkaricam, nato pa so le-te zaigrale zelo dobro in zasluženo zmagale. Za ponoven uspeh na domačem igrišču so bile zaslužne prav vse igralke, svoj delež pa so s športnim vzpodbujanjem dodali tudi navijači domače ekipe. S to zmago so se odbojkarice KLS Ljubno na prvenstveni lestvici 3. državne odbojkarske lige -vzhod povzpele na četrto mesto s petimi zmagami in tremi porazi ter 14 osvojenimi točkami. Na prvem mestu je še vedno ekipa Kajuh Šoštanj z 21 točkami in samo enim porazom, na zadnjem, desetem, pa ekipa iz Braslovč še brez zmage. Franjo Atelšek ŠPORTNA ZVEZA OBČINE LJUBNO Odstop predsednika Dobovičnika Po šestih letih vodenja je s položaja Športne zveze občine Ljubno odstopil predsednik Danilo Do-bovičnik. Kdaj bo izvoljen nov predsednik, ni znano, Dobovičnik pa je s svojim odstopom hotel opozoriti na nevzdržne razmere med športno zvezo in Občino Ljubno. Znotraj zveze trenutno deluje deset društev oziroma klubov, pet jih je po Dobovičnikovih besedah zaradi pomanjkanja sredstevz delovanjem prenehalo. Občina Ljubno je v šestih letih sredstva za šport podvojila, tako da je bilo v letošnjem letu za šport namenjenih okroglih 30 tisoč evrov. Od tega je športna zveza, ki igra vlogo nekakšnega koordinatorja med društvi in lokalno skupnostjo, za delovanje dobila tri do štiri procente. Dobovičnik, ki deluje v športu že dobrih trideset let, pravi, da potrebe nareku-jejo dvajsetodstotno povečanje sredstev za delovanje športa, za kar pa na občini očitno ni posluha, zato seje odločil za odstop. Savinjčan Po sedmih krogih Nazarčani ostajajo še vedno neporaženi (foto: Franjo Pukart) ČRNA KRONIKA • IZ PREPIRA V PRETEP Mozirje: 21. novembra sta se dva obiskovalca pizzerije Pr'pek verbalno sporekla. To jima ni bilo dovolj, zato sta pred pizzerijo še fizično obračunala. Obema so policisti zaradi kršenja zakona o javnem redu in miru napisali plačilna naloga. • UKRADENI MULTIPRAKTIKI Milano, Italija: 21. novembra so bili mozirski policisti obveščeni o tatvini, ki se je 15. novembra zgodila v Milanu, v sosednji Italiji. Voznik tovornega vozila, last avtoprevoznika iz Nizke, je v času obveznega počitka spal v kabini svojega vozila, parkiranega na parkirišču. V tem času so nepridipravi iz prikolice vozila ukradli kar 840 malin gospodinjskih aparatov, multipraktikov iz podjetja BSH Hišni aparati. • NEUSPEL VLOM V CERKEV Ljubno ob Savinji: 23. novembra v večernem času je neznani storilec poskušal vlomiti v notranjost cerkve na Rosuljah. Poškodoval je stranska vrata in na njih povzročil za okoli 50 evrov škode. V notranjost mu ni uspelo vstopiti. • POŠKODOVALI ROŽE Luče: V noči na 24. november so neznani vandali poškodovali cvetlično korito, kije stalo pred cerkvijo v Lučah. Policisti storilca še iščejo, zoper njega pa bo napisan predlog za obravnavo na okrožnem državnem tožilstvu. • OBLEŽAL V JARKU Ter: 24. novembra je občan obvestil policiste, da vTeru vjarku leži moški. Policisti so na kraju ugotovili, da je bil moški močno vinjen, nakar so ga zaradi njegove varnosti odpeljali domov. • PROŠNJA OČIVIDCEM, DA SE JAVIJO Mozirje: 26. novembra okoli 10.40 ure je v Mozirju na regionalni cesti prišlo do prometne nesreče z lažjimi telesnimi poškodbami in pobegom. Neznani voznik osebnega avtomobila neznane znamke, svetlo rjave ali sive barve, je vozil po regionalni cesti iz smeri Nazarij proti Letušu. Ko se je približeval prehodu za pešce pri mozirski avtobusni postaji, je spregledal pešca, ki je po prehodu potiskal kolo. Neznani voznik je trčil v kolo, zaradi česar je pešec padel po vozišču in se lažje telesno poškodoval. Neznani voznikje s kraja nesreče, ne da bi nudil svoje podatke, odpeljal naprej v smeri Letuša. Voznika policisti pozivajo, da se zglasi na policijski postaji Mozirje, hkrati pa naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o navedeni prometni nesreči, da pokličejo na telefonsko številko 113 ali na najbližjo policijsko postajo. PIROTEHNIKA DIANA d.o.o.. Obrtniška ulica 8, NAZARJE, tel.: 58 33 626, www.ptpdiana.si • kotli na lesno biomaso • drobilniki - stroji za drobljenje lesa Zaposlimo nove sodelavce: - tehnolog - konstrukter - upravljalec CNC rezalnika - ključavničar - varilec - strugar - monter - serviser Od kandidatov pričakujemo ustrezno strokovno izobrazbo, zanesljivost, sposobnost timskega dela in delovne izkušnje. Prijave in informacije na tel. 041/350-051. Ogrevanje Sedeljšak d.o.o., Praperče 25, 3305 Vransko Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na koterije možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Zborovsko petje v V nedeljo, 15. oktobra 2007, je bilo na Ljubnem ob Savinji srečanje cerkvenih pevskih zborov in skupin Gornjegrajske dekanije. Slišali smo 14 zborov in skupin, ki so predstavili svoje dosežke v mejah svojih zmožnosti. Prve besede bi namenil zborovodjem in njihovemu pomembnemu vzgojnemu delu, saj je potrebno vsakega pevca vzgojiti v dobrega zborista. Za to je potrebno znanje: vokalna tehnika, pevce navajati na zavestno poslušanje in petje posameznih harmonskih sklopov, izdelati dobro dikcijo in končno čisto intonacijo. Ko so pevci "tehnično oboroženi", se zborovodja spopade z interpretacijo pesmi. Elizabetini cerkvi Naslednja faza je izbira programa. Zborovodja se mora zavedati zmožnosti in glasovnega obsega posamezne skupine (S, A, T, B) in temu ustrezno izbrati pesmi. Če je zbor maloštevilen, se izogibajte pesmim, ki so pisane za večje sestave. Dirigiranje mora biti jasno in pregledno, le tako zborovodja vodi pevce čez vse zahteve, ki jih vsebuje pesem - dirigirati vstope, metrum, nakazati dinamiko itd. Izpostavil bi zbore, ki so presegli poprečje srečanja: - OPZ, MePZ, MoPZ Luče z zborovodkinjo Anito Lakner, - Cerkveni zbor sv. Elizabete Ljubno ob Savinji in Suzano Štiglic, Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi v_____________________________________________________________________________________________________________: _ / - Cerkveni zbor Marije Nazaret Nazarje s Tadejo Cigale, -Vokalno instrumentalna skupina Sinaj Mozirje - Maja Štiglic (sposobni ste peti zahtevnejši program). Čestitke vsem zborovodjem in organistom. Pripravili so prijeten program, za kar je potrebno veliko truda in odrekanja vseh sodelujočih. Publika, kije napolnila cerkev sv. Elizabete na Ljubnem, je nagradila pevce in njihove mentorje s spodbudnim aplavzom. Na koncu so združeni zbori, ki jih je vodil Vojko Zakrajšek in ob orgelski spremljavi Klemena Jagra, zapeli dve pesmi. Zborovodjem in organistom želim veliko uspeha ob poglobljenem delu s svojimi pevci. Karel Leskovec Adamičeva 2 1230 Domžale ZAHVALA Za nesebično pomoč ob septembrskih poplavah se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom, Območni organizaciji RK Mozirje, Slovenski frančiškanski provinci, škofijski in župnijski karitas, SALUS d.o.o. Mežica, Remih d.o.o. strojni estrihi Laze v Tuhinju, Parketarstvu Solar Velenje, sodelavcem Elkroja, trgovkam in sindikatu, Zavarovalnici Triglav, Elektru Celje - Nadzorništvo Nazarje, Mizarstvu Poličnik Sp. Rečica, Gorenju Notranja oprema d.o.o. - Program pohištvo Nazarje, Pečarstvu in keramičarstvu Ročnik Janaz s.p. Šmartno ob Dreti, OŠ Nazarje, Robertu Goličniku s.p. - zasebna glasbena šola, Atrans d.o.o. Rovt pod Menino, Mizarstvu Stopar Mozirje, Baliranje krme Špende Prihova, RGP Velenje. Družina Urtelj, Žlabor 7,3331 Nazarje Vsakdan, ki ga iztrgaš smrti, ni sampo sebi umeven, ampak je čudež. V SPOMIN Hitro teče čas in 29- novembra mineva že leto dni, odkar nas je po hudi bolezni zapustil Marko - Bogdan PRISLAN (I960 - 2006) iz Ljubije Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, mislite nanj in mu prižigate svečke. Jolanda, Mojca in Žan ?00W»"E STO Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, zdaj spiš in čakaš nas. ZAHVALA ob prezgodnji izgubi moža, očeta, brata, strica in dedka Jožeta BORŠNAKA (22.7.1942 - 14.11.2007) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nas tolažili in sočustvovali z nami. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovane svete maše ter za vse darove. Hvala g. župniku in diakonu za opravljen obred, g. Grudniku za poslovilne besede, hvala zastavonošem, pogrebcem ter trobentaču za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Ko bom umrl, ne bom zares umrl, le spremenil se bom spet, kot v vodo stopi se led. (A. Šifrer) In tvoja duša živi tam nekje med zvezdami Dragi Tata Anton PIKL iz Mozirja (26.12.1913 - 15.11.2007) Hvala, da smo lahko del svojega zemeljskega življenja preživeli s teboj. Tvoji najbližji /'■'“‘N 43 OŽIVLJENA POZABLJIVOST Bralka nam piše: Naša stara mama počasi izgublja občutek za spomin. To je tako, da se vedno natančno spomni, kje je kaj pozabila. Koje, recimo, dobila nazaj pozabljeno hranilno knjižico, ki jo je pozabila v banki, jo je tudi takoj prepoznala za svojo, ampak z njo vseeno ni bila zadovoljna. Ker se še ni navadila na evre, je rekla: »To je devizna knjižica, kje je pa tista za vsak dan?« NI VSE ZA VSE »Najin zakon je trden, le družinske finance so bolj na trhlih nogah,« pripoveduje Marta prijateljici. »Z možem se namreč dobro razumeva, saj nama postelja pogosto škripa, zasluži pa bolj slabo. Po poklicu je mizar, ljudje pa ne marajo, čejim pohištvo cvili.« Ne, mi nismo kitajska restavracija. Meni držite obrnjen narobe. BLIŽNJI STIKI TRETJE VRSTE »Včasih sva se kopala skupaj, sedaj pa mi pusti, da umivam samo še posodo,« potoži dlje časa poročeni mož svojemu prijatelju. »Vem, kako je to. Zadnjič je žena stopila k meni, ko sem tudi drgnil krožnike, in mi rekla: 'Ves si vročičen in potreben svežega zraka. Pojdi in umij še okna.'« Samo Sprožilec ŠANSE SO Dijak, ki se nikoli ne pripravi na test, vpraša profesorja: »Ali je možno, da bi kdaj moje znanje ocenili z dvojko?« »Seveda,« brez pomisleka reče profesor. »Če bomo kdaj namesto od ena do pet ocenjevali z ena do sto, imate kar nekaj možnosti, da vam dam oceno minus dva.« (• Hitro spij! Tole bo umirilo tvoj želodec. r J\ >