DR. 1VAN LAM: Vprašanje uciteljišč na Oeškem. Vprašanje o reformi učiteljske izobraz/be se je na Češkem temeljito reševalo že pred svetovno vojno. V »Ped. Razhledili« in v raznih učiteljskih revijah se je o tem mnogo pisalo. Posebno po šolski ariketi 1. 1908. je postalo vprašanjp aktualno in je izšlo o tem par brošur. Toda v^pra^anje je ostalo vprašanje in ni prišl." do nobene odločitve. Po prevratu se je češkoslovaška republika dobro zavedala, da je šola podlaga njene bodočnosti. Češko učiteljstvo je izvršilo svojo dolžnost, Ni nam treba naštevati, s kaiko požrtvovalnostjo je šlo učiteljstvo na delo poseb-no na Slovaškem, kjer ni bilo prej narodnega učiteljstva in kako težek je bil boj za novo šolo in novo vzgojo. Prejšnje šole so bile ali verske (cerkvene) ali državne (mažarske). Oboje je bilo treba spraviti v službo skupne državne misli. Treba je poraisliti samo na težave v našem Prekmurju, da moramo razumeti delo. ki ga je bilo treba izvršiti na Slova§kem. Republika je znala oceniti to delo, reŠila je vprašanje učiteljskih plač — ostalo pa je vprašanje učiteljske izobraz-be. 0 tem so bili nazori nekoliko različni — prav tako. kakor pri nas. — Dne 21. februarja t. 1. se je vr_ilo v ministrstvu Šolstva posvetovanje pod vodstvom dr. Šusteršiča. Pozvani so bili zastopniki učiteljstva. zastopniki profesorjev, univerza, peclagoška društva, zastopniki posameznih českih in nemških učiteljskih organizacij. Minis.ter je podal pregled celega vprašanja. Potreba reforme se splošno priznava. Doslej je zbran ves rnaterijal. Zato je bilo sklicano posvetovanje, da se zasliši zadnje mnenje strokovnjakov in organizacij, predno se sestavi načrt zakona. ki bo predložen skupščini. Prof. Kadner, vodja pedag. zavoda Komenskega, je na to podal zgodovinski pregled vprašanja in način, kako so druge države to vpra^anje rešile. Z vprašanjem učiteljske izobrazbe stoji in pade šolska reforma sploh. Zato je o tem vprašanju danes že obširna literatara. Nekateri so zato, da se ohranijo preparandije, da bodo enake srednjim šolam, tretji so za dvoletni kurz na univerzi, četrti so za univerzo snloh. Prof. Kadner je podal načrte za refornio o Franciji. Švici, Danski, Angliji, Italiji, ^paniji. Nemčiji. Avstriji, Jugoslaviji in Ameriki. Zahtevo po univerzi je že 1. 1852. na Češkem sprožil Havliček; pozneje jo je Čupr zahteval samo za meščanskošolske učitelje. Državni zakon z leta 1860. priznava možnost takih kui*zov na univera, ustanovili pa se nišo. Lbidner j^ leta 1874. v »Padag. Hochschule« zahtev^ tako vzgojo za elito.. »Jednota Komensilcega« društvo za reiornio šolstva je napravilo o tem podroben načrt, ki so ga sprejele titdi iK_ite_jske organizacije in profesorji — le en del (pod vodstvom prof. A-razika) je bil za vzgojo na univerzi, kar pa bi bilo na sedanji imiverzi nemogoče. Splošni nazor je, da mora datl sploSno vzgojo učifelju srednja šola. Strokovno izobrazbo naj da visoka pedagogična šoia (dvoletna). V smislu teh nazorov bi bila potrebna reforma srednje šole: vprašanje je tudi, kako naj se uredi 21etna pedagogiška visoka šola, na univerzi, ali tudi \z~ ven nje. Učiteljov primanjkuje posebno na Slova§kem. Začasno morajo še ostati učiteljišča. Oglasili so se k besedi razni govorniki. O principu je vladalo soglasje, tuintam se je povdarjaia §e kaka posebnost. Povdarjalo se je, da je reforma poiretma čim preje in naj se ne čaka na reformo srednjih šol. Debata je bila resna in živahna o tem, ali naj bodo pedagogiške visoke šole enako vredne univerzam tn naj na njili uče vlsokošolski profesorjl, ali le nekaki višji kurzi s strokovnjaki. se je razpredla razprava na razne strani. Kooečno se je tudi v tem doseglo soglasje in minister je obljubil pospešiti delo, da se konečno izvrši to o čemer se je že toliko govorilo in pisalo. Istotako se začenja nova refonna o Franciji. Pierre Duireune piše v reviji >Education« o nujnosti reforme zaradl važnih sploSnih izprememb. Francoska zahteva je: srednja šola in primerni enoali dvoletni kurzi na univerzi. Vse to kaže. da se bliža reforma res k tenru, da preide iz revij — v šole.