"'*** : Gosaodarske stvarl. »Svinjsko iucso kako ga po raznih krajih sveta soiijo iu sušijo.  M. Snbo svinjskd mcso je vsepovsod zelo •priljubljena jed.zato je pa tudi treba pii goljenju in Biiaenju gledati na to, da ae to pripravljanje tudi na pravi in najboljai nafin godi. Poglejmo toraj, kako sladkojedni Angličan »voj(i svinjutino Koli in pripravlja, morebiti so bodemo tudi ini od njega v teiu ozirn kaj naucili, ker je augleška sušena 8vinjet;na široko po svetu kot uajboljSa iu najoknsnejša znana. ' Tako imenovani Ko.ntovaki način sviujo razuditi in soliti jo tale: Ko se je iz zaklaue nviuje droboviua ven vzela iu splob sviuja %-a (Jaljuo del<> pripravila, jo puste 24 ur viseti. Stegna se ji poteni izrežejo, da se posebej osolijo insušč; noge, uae8a, rep in glava se brž za porabo osole" in razun tega kar se je od pleč, Iedvi6ne pe6euke iu reber za mesene klobase h-a stran djalo, se vse drugo raeao za pečenje porabi. Kar je še ostalo, se razreže ali razseka v primerno debele kose in rablo vriba z zmesjo, ki obstoji iz soli, sladkorja in soliterja. Na to se 7 dno kadi, v ktero se ima meso vložiti, plast soli potrosi, na njo meso tidno vloži in vsaka draga piast mesa zopet s soljo dobro natrosi. V6asih se tudi nekoliko kapelj vode na meso poškropi, da se tako sol prej razpusti. Boljse pa ie z vodo ni6 ne škropiti. Če se v prvib 14 dncvib salamurja še ni tako vzdignila, da uad vse meso stopi, 8e iz soli, sladkoija in saliterja močna salamurja ekuba, pusti, da se obladi in izhlajena na meso vljije. Na meso se položi lesen pokrov, kteri se s kamuom dosti težkim obteži, da vse meso 7 salamurji leži in ui6 iz uje ne moli. Ko je meso se dve do tri uedelje 7 soli ležalo, se vzemo iz nje, na ražnje potakue, da se tako ote6e. Slednji6 se razobesi v dim in se pusti sušiti. Po dveb mesencib je že za kulio in godao, še bolj po treh me8encih. Rano spomladi se subo nieso v pavolnate prtiče kos za kosom zašije in ti šo z gosto apneno vodo pomažejo, da se ga mube ne lotijo. Na 60 kilogramov svinjetine ra6unijo na Angleskem 9 kil. aoli, 1 kil. soliterja, 7i k-il. sladkoija in 1 kilo niorske soli. Tako delajo Angleži s svinjskim mesom. Poglejmo zdaj, kako ravnajo Francozje. Tudi Francozi so gorki ljubitelji suhega svinjskega mesa in zato si ga tudi veliko in umetno nasuše. Oni zaklanib svinj ne varijo, t. j. oni jib ne pomakajo v vreli krop, da jih s tem šcetinja osnažijo, ampak na Francoskem zaklauo svinjo osmode. Napravi se zato primeren velik kup sube slame in zaklana žival se položi na njo. Slauia sc zažge ua tisti stiani, od ktere veter vle6e, in tako se vse ščetine v hipu osmode. Kar še kaj kocinja ostane, to se 8 ščopoin goreče slarne popolnoma osmodi. Na to se vsa svinja z mrzlo vodo iu ž6etico prav dobro poščeta in oiiba in če z ostrimi noži obrije. Fiancozje piavijo, da se tako pripravljena sviujetina bolj in delj 6asa drži, kakor pa 6o ae svinja v vrelem kropu vari, kar je tadi vse prav verjetuo. Na sviujo 150 kil. težko se računi 20 kil. kamnene soli, 5 kilov sladkorja, 90 gramov stolčenega pep a, ravno toliko dia«6ih nagel6ev iu tudi 90 gratuov ribaue uove dišavine. (Ncugevvlirz). Te suovi se med seboj dobro p;>inesajo iu 8 to zmesjo ineso uro ali dve vtirava. Na to se meso trduo v kad zloži, vnaka plast mosa s to zmesjo dobvo potrosi in kar je «e osiane vrb vložeuega uiena vsuje. V t:eh do štireb tednili se snic meso iz kadi vzeti. iu v diiu obesiti, da sc pontiši. Krače (šuuke) in spldli suScno nieso se 7 posebuih za suiienje napravljenili b.šali .susijo. M«iie se pa to tudi V navadnib kubinjab z odpr* tiroi ognjišci ali pa v dimuikib goditi, seveda če se ne kuri k preniogom. Nekteri priporočajo za ka jenje kornzno storže, pravijo, da to mesu poscbno slast podaja. V Hamburgu pa tudi pri naa sem ler tje suše mcso v najvišem delu hiše pod podstrežjem, kanior po posebnib cevih dim iz najspodnejšili delov pdslopja dovažajo. Tako pride le suh iu bladon dim na meso in to daje niesu ve6o slast in boijši okus, kakor pa, 6e bolj blizu ognja visi. Slavno znana vestfalska salamurja za soljeDJe krač obf>toji iz 3 kil. kamnene soli, 1 kil. sladkorja, 90 giamov Bolitcrja in 13 litrov vode. V nji se prej navedcne reci kuhajo, pene pa vedno sproti suem;j.jo. Ko se je skubana salamurja do dobrega ohladila, vljijc so na krače in meso in toliko da je vsa ruesoviua od teko6ine do dobiega pokrita. V 4-5 teduib so potem krače za dim godne. Ta salamurja se moie, 6e je še kaj ostane, ve6krat porabiti in zopet na nove krace in meso vljiti. Vendar pa se raora iz nova prekubati, ji pene posnemati iu nckoliko prvotnib snovi zopet pridjati. Predno se kra6e in svinjetina aplob v sol polože, morajo se vaakokrat dobro omiti in do 8uhega zopet obrisati. Posušene se dajo ve6 let hraniti, ako sc v pavolnate prti6e zašijejo in v pepel ali stol6eno lesno oglje vlože. Nekterim dve leti stara posušena kra6a bolj diši, kakor jednoletna. — Tu naj se Se ua kratko popiae celo priprosta naprava, kako praktični Amerikanci svinjetino snae. Vzatnejo sod, polovnjakove velikosti. lzvzame se uiu oboje duo. Ta 8od se potem postavi nad jamo v. zemljo narejcno po koncu. Gornji pod se potem nadonicsti s pokrovom, ki sod trdno zavezne. Pod sod pelje plehasta cev, kakorane so pri železnib pcčch v navadi, morda 2 sežnja dolga, čim dalja tim boljša. Na drugem koncn te cevi, ki tudi v jami konča, se nabaja ponva, v kteri se za kaicnje putrebne snovi žgo, kakor brinje, korazni storži, iverje itd. Jama, v kteri se kuri, mora pa globokejša biti od one, nad ktero se je sod postavil, in se da tudi trdno s pokrovoru zavezniti. V prvi6 opisani sod se za snšenje namenjeno meso na popre6ne ražnje razobesi in 8 pokrovom sod trdnn zavezue. Zclaj se za6ue v drugi jami v ponvi kuriti in meso v sodn suaiti. To se godi tako dolgo, da je meso dosti snbo. Posoda prav po ceni, v ktoro se svinjsko meao vlagati more, bo sodi, kakoršnib imajo trgovci za olje. Dnonajedni ntrani sc sodu izvzame, sod s slamo ali senom dobro izžge in na to dobro izriba in izsnaži. Taki 8<>di so za vlaganje mesa prav po ceui in primerni. Nošnja in nasad dobrih jajec. Marsiktera gospodinja željno 6aka, da jej knra znese katero jajce, ker je potrebuje za pripravljauje mnogoterib jedi, zato pa tudi skrbi, da ima dobre kure in kvoklje, ki valijo piš6eta. In ker mi je znano, da tndi gospodinje ,,Slov. Gosp." rade prebirajo, zato hočem svoje skušnje o tej re6i tukaj objaviti. Kure, ki se rade potepajo, niso kaj prida, ker zgubljajo tudi jajca. Da pa se kure začn6 potepati, je krivo tepenje in preganjauje kuretine in slaba postrežba; kajti če doma živeža ne dobijo, si ga morajo drngod iskati, in tako se tudi zgubi basek od kur. Odtod pride še tudi, da slabo nesejo in jajca ao dostikrat majhena. Dobra kura izne86 v 20 dneh 15 do 20 jajec; pura v 25 dneh 18—20; goska v 28 dneh 12 do 15, raca na^adno 7 28 dneh do 18jajec. Spomlad in jcsen je najboljši 6as za neaenje jajec in po8ebuo mesec maj. Najrajši pa nesejo kokoši med ngospojnicami". V tem 6a*m se jim tedaj mora podajati primerna dobra brana. Ako bo6emo, da kokoši iznesejo dobrih jajec na za naaad, se mora paziti na pctelina, da se z raznovrftnimi kurami ne pari, kajti potem ni dobrega uspeba. Goska navadno iznese 12 do 15 jajec, ki so dobra za nasad. Izneae jib ve6, te niso aposobue za nasad. Jajca za nasad ne smejo biti preve6 8tara, pa tudi ne prefriana; 7endar 8o boljša friana kot preatara. Stareja od 14 do 20 dni ne smejo biti. Navadno pravilo je: da ae pri kokošib in racah vzemejo jajca za nasad, ki ao istega mesenca. Dobra jajca za nasad se spoznajo, ako ž njimi potresea, iu nobenega klopotanja ne slišiS. Tudi se to pozna, 6e se denejo v mlacno vodo; 6e jajce utone, je dobro, ostane pa na površini vode, takošnp ni za uasad. Kdor ho6e imeti ve6 petelin6ekov (kokotov), naj izbere podolgasta jajca; ako pa želi ve6 piščet, naj izbere kratka, okrogljastj. Treba je pa na to paziti, da je kraj, kder kvoklje sedijo, suh in ne vlažen, ker bi sicer zapstonj pričakoval piačet. Mnogo stori pri mladini tadi zdrava hrana. Prva najboljsa piča za pii6eta so trdo kuhana in drobno skosana jajca. Ked»r mladina poraste, se ji podaje drugi žirež: proso/ skosana zeljava itd. Ako opaziš, da je mladina žalostna, je to znamenje, da je bolena. Bolezen ozdra7iš, 6e prineseš mravljinjak, ter ga deneš kraj mladine, ktera bo mravlje lovila in zobala ter tako zopet ozdravila. Anka Haramijeva. Bnčelarsko društvo štajersko obbaja 27. dec: t. 1. 7 Gradcu svoj ob6ni zbor. Pri tej prjliki bo znani iz^rstni bu6eloreJ8ki moj8ter in učitelj 7 Celji g. M. Kresnik razlagal o prezimovanji bnČel.