NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Hokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 b od enostopne petit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. aprila 1911. C. kr. poštne hran, št, 64,846 Kr. oorske „ „ „ 16,648 Vtielvina : Zadruge za vnovčenje živine in klauie zadruge na Nemškem. Pitanje govedi. Križanje plemen in posto- panje pri križanju. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Zadruge za vnovčenje živine in klavne zadruge na Nemškem. I. Kupčija s klavno živino je jako težavna za kmeta. Mesarji in razni živinski prekupci znajo vse drugače presoditi vrednost klavne živine kakor pa kmet, ki le tupatam proda kako živinče. Tudi so preprostemu kmetu kupeijske zveze za klavno živino nepoznane. Zato so mesarske zadruge in zadruge za vnovčenje živine za živinorejca velikega pomena. Te zadruge zbirajo prodano živino in poiščejo ugodne trge ali pa živino poko-lejo in prodajo po ugodnih centih meso. Kako se na Nemškem te vrste zadruge ponašajo, je najbolje, da navedem nekaj zgledov. a) Kmetijsko društvo v Löningenu je bilo ustanovljeno 1. 1883 kot zadruga z omejeno zavezo. Njen namen je bil prodajati kmetijske pridelke, predvsem pitano živino. Njen ud je mogel postati vsak prebivalec občine Löningen in okolice. Vsak ud je pod kaznijo (5 M za vsako živinče) zavezan prodajati svojo živino zadrugi. Tudi ne sme prodajalec ob času prodaje živine preveč nakrmiti ali napojiti. Denarna sredstva dobiva zadruga iz deležev, rezervnega zaklada in posojil. Načelstvo obstoji iz ravnatelja, njega namestnika in poslovodje. Načelstvo imenuje osebe, ki smejo za zadrugo nakupovati, ter določa nakupne cene. Nakupne cene se določajo na tak način, da prodajne cene odštevši upravne stroške, amor-tazicijske doneske in morebitne obresti ne izkažejo velikega letnega prebitka. Načelstvo je opravičeno nakupovati živino tudi od nečlanov. Zadruga je imela sicer nad 500 članov, vendar se je izkazala potreba nakupovati živino tudi od nečlanov. Zadruga ima na teden okrog 8000 M prometa. Izvažajo se prašiči, teleta in odrasla živina v Rensko provincijo in na Saško. Preden se je kmetijsko društvo ustanovilo, je bila vsa živinska kupčija v Löningenu in okolici v rokah ene same firme, ki je kmete kolikor mogoče izkoriščala. Iz-prva je moralo kmetijsko društvo prestati hudo konkurenco in je imelo malo zgubo, sedaj je zadrugi obstoj zagotovljen. Zadružni ravnatelj Burlage, oprt na večletne skušnje, pravi: „Vsaka prodajalna zadruga bo ostala in blagodejno delovala, ako je poslovodja sposoben, to je bistvena potreba. Z malim pričeti in dajati dobro blago, ostalo pride vse samo po sebi“. b) Vzhodnofrizijska zadruga za domačo živino je bila ustanovljena 1. 1887 z neomejeno zavezo. Njen namen je bil vnovčevati vzbodnofrizijsko domačo živino na skupni račun in nevarnost. Izprva je k nji pristopilo 74 udov. Ud sme postati vsak živinorejec v Vzhodni Friziji. Delež znaša 300 M, eno desetinko deleža mora vsakdo vplačati takoj pri vstopu. Razuu tega mora vplačati vsak član vstopnino. Višino vstopnine določi občni zbor (sedaj je vstopnina 100 M). Vstopnina se steka v rezervni zaklad. Zadruga izvršuje te posle: 1. Išče dobrih odjemalcev za živino. V ta namen objavlja svoje ponudbe v kmetijskih časopisih, razpošilja okrožnice o živinskih cenah, tudi poslovodja v ta namen potuje. 2. Poizveduje, v koliko so kupci sposobni kredita. 3. Kupuje na lasten račun živino, in sicer v prvi vrsti od članov. Zato mora poslovodja vedno dobro vedeti, kateri člani žele svojo živino prodati. 4. Posreduje nakup živine proti proviziji. 5. Skrbi, da se naročila pravočasno izvršujejo. Dosedaj je zadruga delovala z dobrim vspebom. c) Zadruga za vnovčenje pitane živine v Neustadtu in Putzigu je bila ustanovljena 1. 1896 z omejeno zavezo. Njen namen je vnovčevati doma vzrejeno in izpitano živino. Njen ud postane lahko vsak živinorejec v okrožju mest Neustadt in Putzig. Vsak ud mora imeti en delež, ima jih pa tudi lahko več. Število deležev se ravna po visokosti zemljiškega davka dotičnega uda. Do 10 M zemljiškega davka se plača en delež, za vsakih nadaljnih 25 M zemljiškega davka se plača po en delež. Več ko 20 deležev ne sme nihče imeti. Deleži so po eno marko. Vsak član jamči z enkratnim deležem. Pred-stojništvo je častna služba, ki se mora brezplačno oskrbovati. Udje so dolžni svojo pi- tano živino prodati zadrugi. Kadar jo prodajo, morajo 5 dni pred prodajo naznaniti in jo na določen dan pripeljati k zadružni tehtnici, kjer se stehta in takoj v gotovini plača. Zadruga ima pri hranilnici v Neustadtu tekoči račun odprt do zneska 34.000 K proti 4 °/o obrestovanju. Vsak pondeljek se sprejema živina. Pri sprejemanju sta pričujoča dva odbornika, blagajnik, tehtničar, taksator in dva delavca. Kupljeno živino klasificira izvežban taksator, in sicer po kakovosti v tri razrede in se po tem tudi plača. Cene se ravnajo po berlinskih semnjih. Nakupne cene se morajo tako določiti, da po odbitih upravnih in amortazicijskih stroških in po odbitih obrestih ne preostane veliko dobička. Zadruga ima malo hišico, kjer se nahaja blagajna in tehtnica. Zraven hišice na železničnem prostoru je živinska staja, za kar mora plačevati letne najemnine 200 M. Prodano kupčijo izvršuje tvrdka Fr. VVermann v Berlinu proti P50/0 proviziji. — Zadruga dobro deluje, že 1. 1897 je imela 970 udov. II. Tudi klavne zadruge so velikega pomena tako za konsumenta kakor] za producenta. Te zadruge so regulatorji za mesne cene in nimajo namena izpodriniti mesarje. Pripomniti pa moramo, da je vodstvo takih zadrug precej težavno. Uspehi take^ zadruge so odvisni od sposobnosti in poštenostijpo-slovodje. Strokovno izobraženega poslovodjo pa je med udi težko dobiti, zato mora vsaka taka zadruga poiskati izvežbanega in poštenega poslovodjo drugod. Res je, da je več klavnih zadrug v Nemčiji propadlo, vendar ne smemo misliti, da so klavne ali mesarske zadruge nemogoče. Vsak začetek je težak. Prve poskušnje so bile podučne za poznejše klavne zadruge. — Tudi nemškim klavnim zadrugam služijo za vzor danske klavne zadruge, ki so že tako lepe uspehe dosegle. Vzrok teh uspehov je predvsem ta, ker danske klavne zadruge ne predelavajo mesa v klobase itd., ampak meso nasole ter posuše in ga takega naprej pošiljajo na Angleško. Samo nasolenje in prekajenje mesa stane manj dela in sitnosti, pa blago je bolj trpežno kakor pa raznovrstni mesni izdelki. — Vsaka klavna zadruga mora imeti dobrega, poštenega poslovodjo, katerega pa mora odbor vedno kontrolirati. Prav je, ako odbor dovoli, da dobi poslovodja en del čistega dobička. Na ta način se poslovodja pridobi, da se bo za zadrugo bolj trudil. Tudi se mora dobro vedeti, preden se zadruga ustanovi, ali bo v zadružnem okolišu dovolj klavne živine itd. Poglejmo za zgled eno tako klavno zadrugo. 29. januarja 1895 se je v Elspu ustanovila klavna in prekadivna zadruga z omejeno zavezo. Udje morejo postati prašiče-rejci iz župnije Elspe.Deleži so po 5 M, vstopnina po 1 M. Noben ud ne sme več kakor 4 deleže imeti. Za vsak delež je jamstva 100 M. Pri nakupu se prašiči raz-dele po kakovosti in teži v več razredov. Predstojništvo, oziroma njega pooblaščenec ima pravico pregledati hleve zadružnikov in poizvedovati o krmljenju živine itd. Tz prašičev pripravljajo predvsem klobase, dele, ki se ne porabijo za klobase, osole in posuše. Potemtakem izdelujejo le trajno blago. v Žive prašiče tehta, jih zakolje, določi vrsto, posamezne dele stehta, osoli in jih dene v dimnik neki mesarski strokovnjak, ki dobi za to od vsakega prašiča po 1'50 M. Izdelavanje klobas in prekajanje oskrbujejo tri ženske, od katerih je ena predstojnica obrata. Ona je odgovorna, da se vse delovanje vrši po navodilu odborovem. Voditeljica dobiva dnevne plače 1*35 M, pomočnici pa po l^O M. Spravljanje, odpošiljanje blaga, denarno kupčijo in trgovsko knjigovodstvo oskrbuje računovodja kot postransko opra- vilo proti letni remuneraciji 150 M, sam pa je položil kavcije 500 M. Zadružni opravilnik določa, v kolikor to ni iz pravil in postave jasno, kake pravice in dolžnosti imajo člani. Zadruga ima tekoči račun pri hranilnici in posojilnici v Elspu. Za prostore: mesnico, klobasarnico, dimnico, dalje za prostore, kjer se meso soli, hrani in vlaga, plačuje najemnine 200 M. Razim tega si je zadruga sezidala nanovo malo mesnico. Vse popravljanje prostorov kakor tudi nanovo sezidana mesnica in potrebno orodje je zadrugo stalo 3150 M. Zadruga deluje dobro in previdno. Gotovo je, da imajo tudi klavne zadruge prihodnost, ako se skrbno in previdno vodijo. Ant. Mrkun. Pitanje govedi. Pitanje govedi je bilo za našega kmeta vsikdar velike važnosti; postalo je važnejše, odkar se po takem blagu več povprašuje, stopilo pa v osredje, odkar zadruge za pospeševanje živinoreje in vnovčenje živine skrbi za ugodno prodajo. Zato se hočemo s tem poslom natančneje baviti tudi mi. Kaj se hoče s pitanjem doseči? Gotovo le to, da priraste mesa in maščobe, in sicer v toliki meri, da je žival lahko dobro prodati. Toda kolik prirastek se da doseči pri mesu in kolik pri maščobi, je v prvi vrsti odvisno od živalih samih. Pri teletih se množi le najbolj meso, maščoba razmeroma malo, pri nedorasli govedi in pri taki, ki se jo pita pri dobri paši, pred vsem mast, meso le nekoliko, pri dorasli govedi pa skoro le mast. Samo pri suhi dorasli živini raste iz početka tudi meso, bolje rečeno pa to le narašča, ker se polni z mesnim sokom. Pri pitanju pa se pri živali ne množi le količina, ampak izpreminja tudi kakovost. Meso nepitanih živali je rodo in žilavo, ker v njem ni ne mesnega soka, ne masti; tudi one masti manjka, ki se v tanjših ali debelejših gibah nastavlja ob mesu. Pri pitanju se začne najprej polniti meso z mesnim sokom, polagoma pa tudi ob gotovih delih telesa nastavljati mast; pri nadaljnem pitanju se mesni sok množi, gibe masti debelijo, obenem pa mast tudi meso prošinja ali prorasča. Tako meso je sočno in mastno in prhko. Pri nedorastlih živalih raste, kakor smo že rekli, kolikor toliko obenem tudi meso, zato pa mast v manši meri. Rast mesnega soka in masti se da po pitanju tirati le do neke meje; kadar je ta dosežena, velja žival za do pita n o, dotlej pa le za pol pitano. Toda pita se lahko še dalje, kar pa more imeti le ta namen, da se množina vode v mesu zmanjša; a to pitanje se pri nas ne izplača. Na živinskem trgu se polpitano živino od pitane strogo razločuje in se zadnjo plačuje vedno boljše, nego prvo. Pri nas se je dopitovalo doslej le poredkoma, in so zato kupci našo, še dobro pitano živino plačevali le kot polpitano, in jo spravljali v posebne pitovalnice, v kojih se živina dopituje. Da se nam bode pitana goved boljše plačevala, bomo kjer le možno, tudi dopitovati morali sami; tako bomo poleg polpitanega tudi dopitano blago mogli na trg postavljati in zahtevati za vsako primerno ceno. V kolikor je žival opitana, spoznavajo mesarji po prijemanju gotovih delov telesa. Če se kolki in rebra otipajo mehka, sklepajo, da je meso po maščobi obilno pretkano ; tanjša ali debelejša giba maščobe se pozna na prednjih prsih in med bedri; maščobo na mošnji, v kožni gubi med bedri in trebuhom in na korenini repa pa kaže na veliko množino loja Večje vrednosti pa je za mesarja tudi tista žival, pri kateri je koža tanka in mehka, meso pa trdno, čvrsto, ne pa gobasto. Kateri čas je za pitanje naj ugodneji? Vsak bo hotel pitati takrat, kadar živali za delo ne rabi, kadar ga blagajna opominja ali kadar se mu ravno primerna krma ponuja. To so sicer vzroki, ki se ne dado odkloniti; toda kdor hoče imeti ugoden denaren uspeh, se bo moral tudi ozirati na letni čas. Ker pri pitanju živali ne smejo mnogo piti, kakor bomo o tem pozneje več slišali, vroči poletni meseci za pitanje niso primerni. Ravnotako pa tudi mraz zmanjšuje uspeh, ker se mnogo krme, pa tudi maščobe, porablja za proizvajo telesne toplote; vendar kaže že prej pitati v zimi nego poleti, kajti v zimi se da v dobrih hlevih ložje doseči ugodna toplina, nego poleti. Najboljši čas za pitanje sta pomlad in jesen, a seveda le onemu, ki ima za delo še drugo živino na razpolago. Kdor take ne glešta, naj pita pozimi. Kako dolgo je pitati? To vprašanje je zelo važno; kajti čim dalje se pita, tim slabeje se pitanje izplača. Da je temu tako, je lahko uvideti, če se samo pomisli, da oni del krme, ki ga rabi žival zgolj za ohranitev življenja, na de- v beljenje nič ne vpliva. Cim dalje torej traja pitanje, tem več se potroši te krme in tem manjši je hasek od pitanja. Zato mora veljati kmetovalcu kot pravilo, da vsako žival čim najhitreje spita. V kolikem času se naj to zgodi, se ne da tako povedati, da bi veljalo za vsak slučaj. To je namreč odvisno od raznih okoliščin : kako je žival rejena, kadar se jo začne pitati, v koliki meri je za nastavo mesa in maščobe pripravna, koliko stara, v koliko je zdrava, ali je bolj ali manj ješča, ali je bolj ali manj mirna, koliko se ji polaga, kakšna je krma, kako se ji streže itd., nazadnje pa tudi, do katere stopnje se jo hoče pitati. Vendar ima naš znani veščak, g. Dular, prav, če reče: „Z dobro in tečno klajo se 121 spita vol v 3—4 mesecih. Več kakor 4 mesece ne kaže pitati; ako se govedo ni poredilo v tem času, tedaj tudi kasneje mnogo ne dosežemo. Kmetskemu gospodarju ne priporočamo volov tako dolgo pitati, da bi težina le počasi napredovala in da bi žival že nerada žrla. Ko se je prepričal s tehtnico (ali z merilnim trakom), da težina po malem narašča in da vol slabo je, tedaj je prišel pravi čas, da pokliče mesarja. Poznejše pitanje se nikakor ne izplača. To store lahko bogataši, kateri so na to ponosni in slavohlepni, da izrede prav lepa in prav debela goveda. Našemu živinorejcu pa je gledati na vsak vinar; ko se osvedoči, da mu pitanje ne donaša koristi, tedaj mora prenehati. Pri dorastlem volu se ob krepki krmi množi težina od dne do dne prilično tako-le: v prvih štirih tednih za 3ji — l kg, v nadaljnih 8 tednih za 3ji—1 */4 kg, in v zadnjih štirih tednih za 1ji—6 desetin kg; prirastek pa se nanaša na 500 kg žive teže. Iz tega sledi, da se že v četrtem mesecu pitanje slabo plačuje, kajti računati je, da se 1 kg prirastka povprek dosega z 12—13-kratno težino suhe krmske snovi. Ali se naj pita v hlevu ali na paši? Kes je, da mlade rastline mastnih paš hranilno skoro tako učinkujejo, kakor najboljša krmila, ki so pripravna za pitanje. Taki pašniki so v Švici, na Rumunskem, na Ogrskem, na Nizozemskem in na Angleškem. Vendar so tudi živinorejci teh dežel primorani, po daljši ali krajši paši dopitati živino v hlevu; seveda traja hlevsko pitanje v tem slučaju le par tednov. Meso živali, pitanih po paši, je sicer okus-neje, sočneje in čvrsteje nego onih, ki se pitajo v hlevu, a se vkljub temu ne plačuje tako dobro, ker je maščoba rumenkasta in ga konsumentje zato manj radi kupujejo. Kri nas dotlej takih pašnikov, kakor je imajo imenovane dežele, še nimamo, in je vsled tega vprašanje, ali naj pitamo v hlevu ali na paši, pravzaprav popolnoma odveč, ter se ima odgovor glasiti: Uspešno pitanje je za sedaj pri nas samo mogoče v hlevu. Križanje plemen in postopanje pri križanju. V prejšnih člankih smo obravnavali čistokrvna plemena in njihova svojstva. Kdor je članke prečital in svojstva teh plemen primerjal z našo domačo živaljo, se bode sam prepričal, ' ako se domače pleme zamore meriti z raznimi čistokrvninci, ali pa v svojstvih zaostaja. Spoznati lastnosti in svojstva naših živalij je prva dolžnost vsakega živinorejca. Ne samo dobre lastnosti tudi vse napake je treba natančno poznati. Vsak živinorejec bode pa želel imeti najboljše med dobrim. Lahko rečeno, a težko storjeno. Nakup novega, čistokrvnega plemena je drag. Treba je tedaj spoznati domače pleme in po možnosti zboljšati ga. To dosežemo najhitreje in najceneje s križanjem. Saj ni vse slabo, kar imamo mi v doma. Cernu tedaj zavreči, kar je dobrega in kar se lahko da zboljšati z križanjem. Da nam pa križanje resnično živinorejo povzdigne, pa ne smemo križati tja v en dan brez smotra in misli. Vsako križanje tudi ni vedno na mestu. Pametno in smotreno križanje pa dvigne živinorejo bodisi kvantitativno kakor kvalitativno. Razne poskušnje nas uče, da potomci križanih plemen pridobe na kreposti, velikosti in rodovitosti. Ti pojavi izvirajo iz medsebojnega spopolnjevanja križanih plemen v prirojenih si svojstvih. Križanje mora biti smotreno, to se pravi staviti si moramo cilj, po katerih stremimo, da dosežemo to, kar odgovarja našim zahtevam. Vsako križanje mora poplemeniti, t. j. zboljšati našo živino. Ako hočeme nekaj zboljšati, nam je to le mogoče, ako za križanje vzamemo vedno nekaj boljšega od domačega. Ako hočemo drevo poplemeniti, vzamemo cepič žlahtne vrste. Ta cepič bode dal divjaku to, kar ima sam v sebi; kar pa je njemu lastno, to je dobil od materinega drevesa. Tako je cepič prenesel lasnost materinega drevesa na divjak. Ce vzamemo n. pr. cepič zimske parmene, bode poplemen-jen divjak rodil le parmene, ne pa morda rejnet ali kako drugo vrsto. Ravno tako je v živinoreji in perutninarstvu. Živali poneso le to na svoje mladiče, kar posedujejo same. Mlekarica prenese le mlečnost na svoj zarod, ne pa velikosti in teže, ako sama ni velika in težka. Jorširec prenese na mladiče hitrost debeljenja, ne pa hitre rasti. Od lipicanec dobimo vitka žrebeta, ki so dobra za tek. Ravno isto je v perutnini. Veliko plodovi-tost glede jajec dosežemo le, ako vzamemo za križanje plemenjaka iz boljše vrste, katero hočemo izboljšati. Oe vzamemo za križanje plemenjaka iste vrste in iste plodo-vitosti, kakor je naše domače pleme, ostane zarod neizboljšan; če pa ima plemenjak morda še nižjo plodovitost, si pa pleme še poslabšamo. Ravno isto velja za križanje na velikost in meso, hitro rast itd. Z križanjem primernih plemen lahko zvišamo ali znižamo v perutnini kločenje, damo mladičem utrjenost katero zahteva naše podnebje. Na vsak način in povsod pa moramo gledati, da imamo za križanje plemenjaka v z najboljšimi in najvišjimi svojstvi. Cim v višji meri so mu te lastne, tem v višji meri jih podedujejo mladiči. Jako važna je v perutninarstvu utrjenost. Naše podnebje ni za vsako pleme. Podnebje samo na sebi je pa na Kranjskem samem silno različno. Ako primerjamo gorenjsko savsko dolino z Dolenjsko, ali z Vipavo, dobimo silno veliko razliko v podnebju. In s tem podnebjem mora tudi računati naš perutninar. Kar je za gorko Vipavo, ni za mrzlo Gorenjsko. Vse to moramo imeti vedno pred očmi, da ne zgrešimo cilja. Naša kokoš je vzrasla v podnebju, se ga je privadila in se mu prilagodila. Mi pravimo, da je aklimatizirana. S tem pa še ne rečem, da njena utrjenost kljubuje vsakemu mrazu. Gotovo ne. One ga le lažje in gotoveje preneso, kakor mehka plemena. Jih morda celo v mladosti pomori, a vendar ne v tolikem številu, kakor mehka in ne-aklamatizirana plemena. Polagoma pa zamoremo tudi mehkejša plemena privaditi podnebju in jih utrditi. Dokaz temu so lahke jerebičarice, kojih prvotna domovina je v deželah ob sredozemskem morju, pa vspevajo že dobro v Nemčiji. Treba je le eno in isto pleme gojiti delj časa na enem in istem mestu. Vspeva pa vedno bolje ono pleme, ki je prestavljeno iz mrzlejše klime v toplejšo in milejšo. Iz gornjega sledi, da je najpametnejše, ako domače že aklimatizirano pleme zbolj-šujemo, ker je podnebja že navajeno. Ako je pa domače pleme že skrajno slabo in degenerirano, potem se poplemenjenje potom križanja ne izplača več. Treba je iskati novega in boljšega materijala drugje. Iz slabega se pač ne da mnogo več doseči, posebno za daljšo dobo ne. Ako križamo domače pleme le enkrat s čistokrvnim plemenjakom, potem pa se poslužujemo zopet domačega plemenjaka, imenujemo to postopanje posveženje krvi. Tudi to je velikega pomena za živinorejo. V zarodu se takoj poznajo dobre posledice posveženega zaroda. Katero pleme pa pritegnemo za križanje ali posveženje, je odvisno edino le od smotra, katerega zasledujemo. To je pa stvar razmer v posameznih krajih, okoliščin in potrebščin. Križanje izvršimo, ako pridenemo tujega samca domačim samicam, ali pa če nabavimo samice tujega plemena in jih oplodimo z domačim samcem. Mnogo se je že govorilo, pisalo in trdilo o tem, kateri omenjenih na- činov je boljši in primernejši, pa vse trditve in hipoteze so zopet drugi ovrgli. Eni trdijo, da dobe mladiči od samca barvo in obliko, od samice pa velikost in plodovitost. Pričeli pa so s poskušnjo, a ta najboljša učiteljica — je ovrgla vse to; kajti v nekaterih slučajih se je trditev uresničila, v drugih pa popolnoma izjalovila. V takem slučaju pa ni mogoče postaviti pravila. Saj nekaj trditi naprej, je nemogoče, ako nismo trdno prepričani o sili podedovanja. Resnično in po izkušnjah dognano pa je, da vplivata samec in samica glede svojih prirojenih lastnosti na mladiče in sicer v enaki meri. Za zgled naj navedem iz lastne izkušnje sledeči slučaj. Križal sem samice vian-dotskega plemena z laškim jerebičarjem. Zarod je imel deloma rožnat greben, ded-ščino po samicah deloma navadnega in podobnega grebena laškega samca. Glede velikosti je bil zarod bližji laškemu plemenu, glede plodovitosti pa so bile jarice z rožnatim grebenom precej višje, nego one z laškim grebenom. Od jesenskega guljenja do 1. aprila so mi dale kokoši z rožnim grebenom povpi’ečno 107 jajec, z laškim grebenom pa povprečno v istem času le 86. Nasprotno pa se samicam viandotskega grebena oglaša huda strast kločenja v spomladanskem času, tako da vsak mesec skloči in hudo kloči, a one laškega grebena kločijo sploh kakor laške jerebičarice le malo. Glede barve pa so podedovale od samca polovico, od samice pa polovico. Razviden je vpliv obeh plemen v enaki meri. Ako je ene Jasnosti prvega plemena nekaj več, pa je druge manj tako da se zravna. Se celo barvi in obliki jajec se pozna vpliv obeh plemen. Dobiti 107 jajec od jedne kokoši je pač mnogo. Iver imamo pa še okrog 6 mesecev do go ljenja, upam dobiti povprečno nad 200 jajec od križanih kokoši. Tu se vidi jasno vpliv križanja na povzdig plodovitosti. S križanjem sem tedaj jako zadovoljen. Vsak si lahko izračuni lep dobiček, ki mu ga donaša perutninarstvo v očigled letošnji draginji jajec v zimskem času. Ako križamo dve — po velikosti in in oblikah — jako različni plemeni, priporočam, da se vzame samee-plemenjak vedno iz lažjega plemena, nikdar pa ne obratno. Najpametneje je tudi, da si nabavimo za križanje vedno le samca, ker je treba kupiti le en sam kos, kar je ceneje. V prihodnjem članku pa navedem nekaj plemen, ki so za križanje najbolj pripravna in ki imajo največ vspeha po sedanjih izkušnjah. Zupan. Vestnik Zadružne Zveze. Deželni odbor kranjski je načeloma sklenil, da občuje z zadrugami vedno samo potom Zadružne Zveze. V smislu tega sklepa naj torej naše članice na Kranjskem vsako vlogo, katero napravijo na deželni odbor, vlože pri Zadružni Zvezi. Nove članice. V članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani so bile sprejete: Komenda, živinorejska zadruga. Mekinje, živinorejska zadruga. Pilštanj, hranilnica in posojilnica. Pula, kreditno i eskomptno društvo. Homec, živinorejska zadruga. Šmarje, mlekarska zadruga. Metlika, vinarska zadruga. Kokrica, Kmetijska strojna zadruga. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca februarja in marca t. 1. so bile v zadružni register \ pisane sledeče nove jugoslovanske zadruge: Na Kranjskem: Komenda (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Komendi, r. z. z o. p. Stahovca (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Stahovci, r. z. z o. p. Gornje Polje (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska zadruga na Gorenjem Polju pri Straži, r. z. z o. p. Mekinje (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Mekinjah, r. z. z o. p. Vrhnika (dež. sod. Ljubljana), Kmetijsko društvo na Vrhniki, r. z. z o. z. Šenčur (dež. sod. Ljubljana), Kmetijsko društvo v Šenčurju, r. z. z o. z. Šenčur (dež. sod. Ljubljana), Mlekarska zadruga v Šenčurju, r. z. z o. z. Struge (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska zadruga v Strugah, r. z. z o. p. Kokrica (deželno sod. Ljubljana), Kmetijska strojna zadruga v Kokrici, r. z. z o. z. Homec (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga na Homcu, r. z. z o. p. Na Staj erskem: Šmartno (okrož sod. Maribor), Hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Pohorju, r. z. z n. z. Na Primorskem: Šmarje (dež. sod. Trst), Gospodarsko in posojilno društvo v Šmarjah pri Kopru, r. z. z o. p. Mačkovlje (dež sod. Trst), Gospodarska zadruga v Mačkovljah, r. z. z o. j. Pula (okrož. sod. Rovinj), Kreditno i eskomptno diuštvo u Puli, r. z. s o. j. Belej (okrož. sod. Rovinj), Konsumno društvo u Releju, r. z. n. o. j. V Dalmaciji: Igrane (okrož. sod. Split), Hrvatska katoliška blagajna za štednju i zajmove, z. u n. n. j. Kučište (okrožno sod. Dubrovnik), Potrošno-obrtna zadruga, z. u. n. o. j. u Kučište. Maži će (okrož. sod. Kotor), Srpska zemljoradnička zadruga u Maine, p. u. z n. j. K ra p an j (okrož. sod. Šibenik), Ribarskospu-žvarska zadruga r. n. o. j. K ra panj (okrož. sod. Šibenik), Potrošno-obrtna zadruga u. n. o. j. Putniković (okrož. sod. Dubrovnik), Crnogorska seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. n. j. Gornje Pijavičino (okrož. sod. Dubrovnik), Potrošno-obrtna zadruga, u. n. o. j. Izbrisane iz zadružnega registra so bile zadruge: Postojna (dež. sod. Ljubljana), Kmetsko založništvo v Postojni, r. z. z o. z. vsled prostovoljne razdružitve. Ljubljana, Mlekarna v Ljubljani, r. z. z o. z vsled prostovoljne razdružitve. Tržič (dež. sod. Ljubljana), Prvo tržiško delavsko konsumno društvo, v. z. z o. p. vsled opušta kupčije po končanem kon-kurzu. Gorjansko (dež. sod. Trst), Vinarsko društvo v Gorjanskem, v. d. z o. z. vsled končane likvidacije. Doli (okrož. sod Dubrovnik), Ribarska zadruga u Dolima, usjed prestanka poslovanja Finsko zadružništvo. V malokateri deželi najdemo ljudi, ki bi imeli toliko zanimanja in smisla za zadružništvo kakor ravno na Finskem. Temu dejstvu, nekaj pa tudi temu, da je deželna uprava pričela izdatno podpirati zadružništvo, moramo pripisovati velik napredek finskega zadružništva. Posebno društvo skrbi za razširjanje zadružništva z izdavanjem lista „Pe-lepel“ in s prirejanjem poučnih tečajev o zadružništvu. Po prizadevanju tega društva se je osnovala zadružna šola in 1. 1901 je bil izdan zadružni zakon. Kar se tiče posameznih vrst zadrug, je treba omeniti, da so najbolj razširjene: nakupovalne, kreditne in mlekarske zadruge. Vseh zadrug je bilo 1. 1909 1751 od teh je bilo 352 mlekarskih, 3G3 kreditnih, 512 nakupovalnih, a ostalih 539 odpade na razne vrste. Mlekarske zadruge finske so tako dobro urejene, da ima finsko maslo ravno tako veljavo na zunanjih trgih, kakor dansko. Leta 1908 se je prodalo masla za 4,300.000 rubljev t. j. okroglo za skoraj 11 milijonov K. Po številu je največ nakupovalnih zadrug; teh je toliko, da je skoro v vsaki vasi ena. Na drugi strani pa imamo prodajalne zadruge, tako n. pr. za prodajo poljskih pridelkov, za prodajo živine, jajec itd. Kar se tiče kreditnih zadrug, ki jih je tudi precejšnje število (1. 1909:363), je treba omeniti, da so urejene po rajfajznovem načinu. Okoliš ene kreditne zadruge se razteza zelo daleč, večkrat po 10, 20 da celo 30 /cm, kor je zemlja zelo redko naseljena, in na takem prostoru navadno ni nad 1000 duš. Kreditna zadruga ima navadno samo 40 do 60 članov. Deleži so večji kakor pa pri naših rajfajznovkah po navadi znašajo okrog 50 K; toda večkrat so tudi večji (do 100 K). Od naših rajfajznovk se razlikujejo tudi v tem, da hranilne vloge sprejemajo samo od svojih članov. Razume se, da radi tega nimajo mnogo denarja na razpolago. Vsled tega dajejo samo majhna posojila na kratke roke (za nekaj mesecev, kvečjemu za eno leto). Finsko zadružništvo je še jako mlado, (dobrih 10 let) toda v tem kratkem času so Finci pokazali toliko zanimanja za zadružništvo in toliko praktičnega duha, da se moramo temu v resnici čuditi in da gledamo z zanimanjem na nadaljni razvitek finskega zadružništva. Gospodarske drobtine, V boj proti peronospori! Vinogradniki! Ker je lansko leto glivica peronospora vničila v nekaj dnevih v vinogradih ves grozdni zarod in na to mnogemu vinogradniku tudi še listje in celo les, je posebno letos, ko je od lanskega leta prezimilo obilo trosov (semena) te glivice, na Vas ležeče, da ubranite svoje vinograde pred poginom. To dosežete samo z marljivim, točnim in pravilnim škropljenjem trt z zmesjo modre galice z apnom. Vpoštevajte in posnemajte toraj sledečih: Deset zapovedi za vinogradnika. 1. Škropi zgodaj, prvič najpozneje, ko je trtna mladika zrastla dobro ped na dolgo, drugič deset do dvanajst dni pozneje in trej i č k večjemu tri tedne za drugim škropljenjem. Ako pa je poletje deževno ali megleno, škropi rajše v krajših presledkih, večkrat, toraj najman štirikrat na leto. 2. Za prvo škropljenje vzemi en kilogram, za naslednja škropljenja en in pol kilograma galice na 100 litrov vode. Galico stolci na drobno in jo stopi v kolikor mogoče čisti (najbolj deževni ali potočni) vodi. 3. Apno ima edino ta namen, da odvzame galici kislino, ker bi sicer galica listje opalila. Zato vzemi apna samo toliko, kolikor je nujno potreba. Ugašenega apna se vzame navadno za polovico več, k večjemu pa še enkrat toliko kakor galice. Ako nimaš apna vzemi mesto njega sodo, ki jo dobiš v vsaki trgovini. Na en kilogram galice zadostuje petčetrt kilograma sode. 4. Galico razstopi posebej in apno (ali sodo) zopet posebej ter zlij oboje še-le neposredno pred škropljenjem skupaj (apno v galico). Predno škropiš pomešaj zmer zmes dobro z lesenim orodjem (s kolom ali z greblico) in po-iskusi z koščkom rdečega (lakmovega) ali pa belega (fenolftaleinovega), preiskusnega papirja ali ni zmes več kisla. V dobro napravljeni zmesi postane rdeč (lakmov) papir modrikast (plavkast,) oziroma bel (fenolftaleinov) papir rdečkast. 5. Napravi samo toliko škropilne zmesi na enkrat, kolikor jo moreš v enem dnevu, k večjemu v dveh dneh porabiti, kajti stara ga-lična zmes nima. nobenega učinka. Galico in apno, vsako za-se raztopljeno in ne pomešano, hraniš lahko dalje časa brez škode. 6. Škropi — če je le mogoče — le v suhem brezveternem vremenu, ne v rosi in ne v najhujši vročini. Le v sili škropi tudi v rosi. Glej, da se galica na trti, še predno pride prvi dež, dobro posuši, če ne, potem škropljenje ponovi, kakorhitro nastane lepo vreme. 7. Ne oblivaj trt z galico, temveč škropi tako fino, kakor bi na trto megla ali rosa padala. Ako tako trte poškropiš, so bolj varne proti bolezni, kakor če jih oblivaš in poleg tega prihraniš še na galici. Vzemi toraj dobro, močno škropilnico in dobro jo goni, da fino razpršuje. Take škropilnice se dobe lahko potom c. kr. vinarskega nadzorstva. 8. Ne škropi samo listja, ampak glej, da bodo tudi ostali zeleni deli trte, zlasti pa tudi grozdje, vselej dobro poškropljeno. Ne pozabi škropiti tudi na zeleno cepljenih trt, koj ko dobro odženejo in večkrat. 9. Ako je le mogoče, poveži mladike vsaj en dan pred vsakratnim škropljenjen. Pri tem oberi vse nepotrebne mladike in zalistnike. 10. Drži vinograd čist od plevela. Cern več zraku in manj vlage pride med trte, tem manj se razvijajo trtne bolezni. C. kr. vinarski nadzornik: Bokuslav Skalicky Avstrijske hranilnice so ime e koncem 1. 1909. vsega skupaj 5597 milijonov hranilnih vlog. Od te svote odpade na nemške hranilnice 4250 milijonov, t. j. 76°/o, na češke 870 milijonov, t. j. 15 4u/o in ostalih 477 milijonov t. j. 8 6°/o na ostale nenemške hranilnice. Vseh hranilnic je bilo 655 koncem 1. 1909, 1. 1908' pa 650. Izmed njih je bilo 420, t. j. 64.5°/o nemških, 160 t. j. 24.5 °/o čeških in 77 nenemških hranilnic. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Borovnici, reg. zadr z om. zav. ki se vrši dne 14- maja 1911 ob 3. uri popoldne v Društveni dvorani. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje letnega računa za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Borovnici, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 14. maja 1911 ob 4. uri popoldne v Društveni dvorani. Dnevni red: 1. čitanje :n odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva- 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7 Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Št. Vidu pri Vipavi, reg. zadruge z omej zavezo, kateri se vrši dne 25. maja 1911 na Vnebohod ob 4 uri popoldne na dvorišču mlekarne v Št. Vidu. Dnevni red- 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora 2 Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1910. fi Slučajnosti. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redui občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kostanjevici, registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 14. maja 1911 ob 3 uri popoldne v kaphmiji. Dnevni red: 1. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob tem času ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tu drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Lučah, reg. zadr. z orn. zav. ki se bo vršil dne 7. maja 1911 ob I. uri popoldne v zadružnih prostorih. D n elv n i red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1910. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Mošnjah, reg zadr. z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 7. maja 1911 ob 3. uri popoldne v župnijskem gospodarskem poslopju v Mošnjah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1910. 4. Sklepanje o razdružbi zadruge. 5. Volitev likvidatorjev. (i Poročilo o izvršeni reviziji. 7 Slučajnosti K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Mošnjah, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 21. maja 1911 ob 4 uri popoldne v župnijskem gospodarskem poslopju v Mošnjah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3 Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sklepanje o razdružbi zadruge, ti. Volitev likvidatorja. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi člane Načelstvo. Vabilo na občni zbor Ilnuiilnicc in posojilnice v Dobovi, reg. zadruga z neomejeno zavezo, ki bode dne 14. maja 1911 ob 3 uri popoldne v posojilničnem prostoru Dnevni red: 1. čitanje zapisnika in odobrenje o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910 6. Slučajnosti. Odbor. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Ccrklah, registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 7. maja 1911 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Andr. Murnika. Dnevni red: 1. Poročilo o izvršeni reviziji. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I 1910. 4 Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnico v Zibiki, reg. zadruge z neom zavezo, ki se bo vršil dne 11. maja 1911 ob 8. uri zjutraj v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Slučajnosti. Opomba: Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne ozirajoč se na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Spodnji Polskavi, reg. zadruge z neomejeno zavezo ki bo 21. majnika 1911 ob '/* 10 uri dopoldne v pesojilničnem prostoru. Dne vni red. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 'j. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Živinorejsko zadruge v Cerkljah, reg. zadr. z om. zav. ki se bo vršil v nedeljo dne 7. maja 1911 ob 4. uri pop. pri Petrovcu v Cerkljah. Dnevni red: 1. Poročilo o izvršeni reviziji. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910 4. Volitev načelstva in nadzoistva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob tem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tu drug občni zbor z istim dnevnim redom ter bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo k občnemu zboru Sodarskc zadruge v Tacnu, reg. zadr. z om. jav. kateri se bode vršil dne 21. maja 1911 popoludne ob 3. uri v prostorih g. načelnika. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Tacen, dne 24. aprila 1911. Načelstvo. Ako bi ob navedeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol nre pozneje pravomočno, ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zbor Kmedko-delavske hranilnice in posojilnice v Trbovljah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 14. maja 1911 ob 9. uri zjutraj v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (i. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Rupertu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 14 maja 1911 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5 Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor lli’iiniluicc in posojilnice v lilagovici, reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 14. maja 1911 ob 4 uri popoldne v posojilniškem prostoru Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3 Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5 Volitev načelstva 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno skle al ne glede na število navzočih članov. Vabilo na redni občni zber Hranilnice in posojilnice v Hajdini pri Ptuju, r< gistrovane' zadruge z neorn. zavezo, ki se bo vršil dne 21. maja 1911 ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poi čilo n čelstva. 2. Pr. jčilo nadzorstva. 3. Čitanje in o obrenje računskega zaključka za Uto 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6 Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vab io na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Loki pri Zidanem mostu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki bo 14. maja 1911 ob 3. uri popoldne v uradni sobi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4 Odobritev računskega zaključka za leto 1910. 5. Volitev enega člana načelstva 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hriinilnice in posojilnice v Metliki, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 21. maja 1911 ob 9. uri dopoldne v dvorani I. nadstropja njene hiše. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za leto 1910 3. Potrjenje ozir. volitev 3 odbornikov. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Ako bi la občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevn m redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov Vabilo na V redni občni zbor Hranilnice in posojilnico v Št. Liimbcrtu, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 21. maja 1911 ob 3. uri popoldne v župnišču Dnevni red: 1. Poročilo načelsiva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev načelstva 4 Volitev nadzorstva. 5 Odobrenje računskega zaključka za 1 1910 6. Slučajnosti. ^P^EO-Z-jEID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec marc 1911. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K v K V K 1 V K v K V K v K V Artiče . . . . 14227 08 14706 82 28933 90 12600 98 10135 91 2370 1000 280 Baška . . . . 25(527 85 27382 66 53010 51 23207 33 12332 36 3600 — 714 94 217 Berarn . . . . 4283 79 1458 05 5741 84 2054 19 804 42 653 64 6786 53 131 Bled . . . . 16G39 61 17402 41 34042 02 8317 60 11510 13 5800 — 1700 — 262 1 Bloke .... 20030 57 21971 84 44002 38 4034 - 16608 55 5008 34 6258 34 367: Boh. Bistrica 19550 87 17947 18 37498 05 14999 74 13500 82 4340 — 1129 49 180 Boljun .... 2911 72 3071 03 5982 75 2342 — 111 67 1410 — 232 17 142 Boštanj . . . 10513 99 10022 85 20536 84 5886 36 6302 74 2212 — 740 — 142 Brezovica . . 1868(5 96 18676 93 37363 89 4546 84 623 40 900 — 416 — 118 Bilčovs . . 7574 51 7174 98 14749 49 5383 59 120 - 3150 — 280 - 35 Bogomolje . . 2770 96 2006 87 4777 83 1400 — — — 2006 77 1370 96 54 Cerklje. . . . 34910 41 36536 11 71446 52 25875 53 20702 72 10760 — 4614 02 10 Cerklje pri Krš. 4426 03 5497 60 9923 63 3140 — 3557 62 1190 — 249 — 232 Cirknica . . . 59757 83 62255 21 122013 03 21491 02 36316 45 22605 60 35551 88 668 Češnjica . . . 10979 51 6051 53 17031 04 1067 — 1939 35 400 — 248 — 218 Črni vrh . . . 24422 34 23128 83 47551 17 22245 77 20746 86 611 73 882 20 235; Črnuče .... 5776 12 5623 77 11399 89 5767 75 313 96 — — — — 45 Cernomelj . . 7173 06 8740 — 15913 06 7091 — 399 — 1840 — — — 24' D. M. v Polju . 6884 23 4996 06 11880 29 6002 — 793 88 2700 — 530 — 158 Dicmo H. s. b. . 5314 74 5235 92 10550 66 — — 426 12 3660 — 1516 60 260 Dobje .... 5718 06 5236 33 10594 39 1036 — 3348 98 380 — — — 82 Dobrepolje . . 45286 52 46323 78 91610 30 14598 46 25933 11 17940 — 19983 72 Dobrinj . . . 22381 01 20742 88 43123 89 9632 97 10756 30 1320 — 5246 93 453 Dol 7343 96 7506 54 14850 50 2090 — 2202 78 3100 — 2440 — 86 Dolsko .... 4551 — 5058 — 10609 — 3670 — 1058 — — — 841 — 72 Domžale . . . 15439 31 17239 98 32679 29 13406 50 12147 47 1500 — 810 — 358 Draga .... 2932 46 3868 48 6800 94 1563 37 2848 — 720 — 900 — 126 Dragatuš . . . 9107 11 9507 55 18614 66 7088 30 3079 46 5000 — 260 — 68 Fara .... 9096 28 4643 75 13740 03 3880 — 2175 78 2450 — 590 — 172 Frankolovo . . 17272 47 13175 10 30447 57 8407 91 2301 57 1613 — 1314 68 249 Gornjigrad . . 8760 46 7949 11 16709 57 8298 77 6636 20 291 — 210 — 103 Gor. Logatec Gradac kod Ma- 9444 08 8889 61 18333 69 3285 — 3978 13 900 — 612 — 77 karska . . 3759 34 2222 14 5981 48 31 90 1145 62 680 — — — 81 Griže .... 2270 15 3725 68 5995 83 1920 — 620 — 1100 — — — 21 Homec . . . 15605 61 18498 67 34104 28 4045 86 1723 82 5910 — 1199 — 57 Horjul .... 25414 14 23448 88 48863 02 3392 63 6068 32 12755 43 4604 50 371 Hrenovice. . . 39249 12 38820 04 78069 16 10200 — 2109 14 1040 — 28909 54 — Idrija .... 34618 32 33128 63 67746 95 24908 25 8471 72 7264 38 5932 30 245 Ig 13807 76 17186 65 30994 41 9035 — 12186 30 1819 15 3327 — 391 Izlake .... 33526 32 33504 94 67031 26 21015 — 18405 23 8963 — 3300 — 254 Jarenina . . . 6261 42 6701 79 12963 21 1881 47 2757 64 2407 — 1203 48 200 Jesenice . . . 16271 78 19042 67 35314 45 12259 62 3086 69 1960 — 2887 36 226 Jelšane . . . 23100 91 20348 09 286752 90 17867 — 4560 — 8620 — 1000 — 74 Kaštel-Gomilica 660 90 3471 32 4132 42 594 60 760 52 58 30 2684 50 81 Kamnik . . . 97897 43 100401 23 198298 66 60610 32 31334 05 18786 76 7533 14 737 Kandija . . . 124711 75 111296 50 236008 25 50373 71 87042 48 9552 50173 01 Pre- Tzrin tiri Denarni Hranilne vloge Posojila P > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno '> a Ime jemkt promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno II K V K V K v K 1 v K V K ! v K v Tomišelj . . . 7320 6792 14 14112 14 1566 3568 34 2960 1260 350 Vič 5461 53 5776 46 11796 65 3327 68 2088 42 — — 610 - - 61 Videm .... 2944 57 3299 49 6244 06 1549 — 2385 30 740 — 581 67 186 Vipava . . . 67009 42 75939 96 162949 39 17489 — 60690 30 11566 — 8209 — 1297 Višnja gora . . 48618 64 48650 11 97268 75 18901 46 12891 04 14560 — 28408 90 714 Vodice (Dalm.) . 3222 24 3601 48 6823 72 — — 1890 — 270 59 2884 92 — Vojsko .... 20117 92 21265 52 41383 44 2051 98 1508 60 18500 — 658 10 54 Vrbnik .... 8695 30 6481 — 15176 30 7782 70 3631 — 2850 - 860 — 423 Vrhnika . . . 57678 09 52736 72 110414 81 19450 80 22370 50 23635 — 3369 81 279 Vurberg . . . 4998 43 4051 82 9050 25 2480 88 2147 — 500 — 1410 — 86 Vel. nedelja 1800 61 2124 94 — — 1439 53 1374 68 750 — 125 - 130 Velikovec . . 56132 41 43609 45 105741 86 11558 03 18617 11 30638 17 5680 21 705 Vavtavas . . 6036 — 4070 — 10106 — 5984 — 370 — 2880 — 40 — +4 Zagradec . . . 9853 96 9743 66 19597 62 6576 — 4242 87 80 — 200 — Zg. Besnica . 14241 68 13793 69 28055 37 538 — 6760 70 5040 — 4478 97 55 Zg. Tuhinj . . 6546 19 7417 30 13963 40 6066 — 4398 36 — — 389 23 215 Zibika .... 4086 78 3771 10 7857 88 2174 3556 22 200 ■ 252 — 112 Zreče .... 5928 23 5922 23 11856 46 3804 04 2494 — 910 — 110 — 46 Žiče .... 8252 18 9317 03 17569 21 4108 72 3740 43 600 — 1340 — 91 Žiri 31628 15 33673 73 65301 88 28962 24 13022 — 3520 — 2100 — 317 Žminj .... 3491 81 3115 16 6606 97 1890 57 492 28 2528 91 1436 55 343 Žužemberk . . 27883 89 29589 83 57473 72 12190 39 14048 86 9650 — 806 69 Želinje ... . 2406 80 2363 90 4770 70 2130 60 300 260 44 Vabilo na enajsti redni občni zbor Zadružne tiskarne v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se bode vršil v torek, dne 30. maja 1911 ob 5. uri po-poludne v posvetovalnici Zadružne zveze v Ljubljani, Dunajska cesta štev 32 Dnevni red : 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Potrjenje letnih računov in bilance za leto 1910. 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. 4. Dopolnilna volitev treh članov upravnega sveta.* 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Upravni svet *) Po § 16. pravil so izstopili sledeči gospodje iz uprav, sveta, katerih triletna doba je potekla: Dr. V. Pegan, Matija Kump in Anton Belec. Vabilo na občni zbor Slovenskega delavskega stavbenega društva, vpisane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani, ki se vrši dne 26. majnika 1911 ob 6. uri zvečer v prostorih I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva Kongresni. trg št. 2. Dnevni red: L Poročilo ravnateljstva. 2. Odobritev letnega računa. 3. Ev. sprememba pravil 4. Volitev ravnateljstva, kontrolorjev in razsodišča. 5. Slučajnosti V slučaju nesklepčnosti se bo vršil občni zbor pol ure pozneje toraj ob '/a? uri zvečer. Odbor. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze. Tigek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.