Razne stvari. Iz domačih krajev. Rodoljubi, sklicujte shodel Živa beseda ima veliko moč. Prepričevalna, jasna beseda o žalostnem brezpravnem našem položaju naj vzdrami naše ljudstvo po vseh krajih lepega Južnega Štajarja, naj dokaže naSemu narodu, da le po ločitvi od Gradca napočijo zanj pravičnejši časi. Proč od Gradca! Ta klic naj mogočno odmeva po celem Južnem Štajarju! Poseben namestniški oddelek v Mariboru, ločitev deželnega šolskega sveta v nemškega in slovenskega, mesto nemške kmetijske družbe posebni kulturni svet z nemškim in slovenskim oddelkom, slovenski ljudskošolski nadzornik, slovenske ljudske in srednje šole itd. to so naše nujne zahteve. Od izpolnitve teh je odvisna boljša naša bodočnost. Slovenci, vsi na noge za naše svete pravice, ki nam jih priznavajo državni temeljni zakoni, pa nam jih vlada ne da. Kdor se pusti teptati in zatirati, pa se ne gane za svoje življenje, ta ni vreden svobode, niti usmiljenja, niti življenja. Ganimo se, za naše življenje se gre! Po naših mnogobroinih shodih, izjavah in protestih naj svet spozna, da smo Slovenci politično zrelo ljudstvo. Delajmo hitro, edino, goreče in navdušeno, da zagotovimo potomcem svojim zemljo očetov, jezik in vero očetov, da odvrnemo nadaljno skrunjenje naših svetinj, da trajno ohranimo krasni in rodovitni slovenski Štajar celokupni slovenski domovini! Delajmo z Bogom in Bog nam bo pomogel v tej pravični stvari do končne zmage! Imenovan je rečnim nadzornikom na Štajarskem g. Rafael Krušič, orožniški štražraojster na Planini. Birmovanje bo v dekaniji Maribor levi breg: 24. maja pri Sv. Petru pri Mariboru, 27. pri Sv. Martinu pri Vurbergu, 28. pri Sv. Barbari pri Vurbergu, 31. v stolnici mariborski (samo vizitacija), 4. junija pri Sveti Marjeti na Pesnici, 5. v Selnici, 10. v Kamnici, 11. pri Sv. Križu nad Mariborom, 13. v frančiškanski cerkvi v Mariboru (samo vizitacija). V dekaniji šmarski: 16. junija na Ponikvi, 17. pri Sv. Juriiu na juž. ž., 18. v Dramljah, 19. na Kalobju, 20. v Slivnici, 21. pri Sv. Štefanu na Žusmu, 22. v Zibiki, 23. na Sladki gori, 24. v Šmarju, 25. pri Sv. Vidu. V dekaniji celjski: 30. junija v Teharjih,v 1. in 2. julija v Celju, 3. v Galieiji, 4. v Žalcu (Pletroviče), 5. v Grižah, 6. v Št. Petru, 7. v Polzeli. V dekaniji braslovški: 8. iulija v Braslovčah, 9. v Šmartinu na Paki, 10. na Vranskem, 12. v Št. Juriju ob Taboru, 13. v Rečici in na Gomilskem, 14. v Št. Pavlu. Štajarska kmetijska družba. V sredo dne 28. marca je imela štajarska kmetijska družba v Gradcu občni zbor. Govorili so tudi o Slovencih. Podpredsednik Poš je rekel, da kmetijska družba skrbi tudi za Spodnjištajar. Mi vprašamo vse slovenske kmete: Kaj pa Vam je že dala kmetijska družba? Odgovor: nič! Kmetijska (!) družba skrbi le za spodnještajarske nemške meščane (!), ne pa za slovenske kmete. Evo koj dokaza! V sredo je družba odlikovala naslednje spodnještajarske kmete (!): Viteza Haupta, slovenjebistriškega župana Stigerja in mariborskega živinozdravnika Haagena. To so spodnještajarski kmetje! Nazadnje pa je izjavil podpredsednik, da bo odslej težko kaj več štoril za spodnještajarske kmete, ker nočemo pripoznati zaslug kmetijske družbe. Za Boga, kaj pa naj pripoznamo, povejte nam vendar gospod Poš! Kmetijska družba doslej ni nič storila za nas in tudi odslej ne bo po izreku g. Poša! In vendar hočejo, naj ljubimo kmetijsko družbo ? ? Francelj Girstmajer je pri občnem zboru kmetijske družbe izvajal, da slovenski kmetje ne stojijo za slovenskimi poslanei. No, no, morda pa stojijo za Franceljnom? Ali se ne spominia več, da jih je pri zadnjih volitvah tako malo stalo za njim, da je ravno sijajno propadel. Sicer pa je to lepa kmetijska družba, v koji se napadajo slovenski poslanci, v koji se tira politika. Ali se tako skrbi za kmetijstvo? — Ali naj Slovenci spoštujemo tako družbo, v koji se govori proti našim poslancem? Ptujski župan Ornik je zatrjeval v sredo v kmetijski družbi, da Slovenci nočejo samouprave za Spodnii Štajer. Mi smo jako radovedni, kje je Ornik to izvedel. Mi poznamo malo boljše štajarske Slovence, a kaj takega še nismo slišali. Gospod Ornik ima menda mnogokrat tudi politične sanje. Sicer pa tudi take opazke ne spadajo v nepolitično kmetijsko družbo! Političen napad v kmetijski drnžbi. V sredo dne 28. marca je pri občnem zboru štajarske kmetijske družbe neki Malik iz Lipnice ostro napadel spodnještajarske odvetnike ter jih imenoval «windische Hetzadvocaten, die das Land zu Grunde richten.* Tako se govori v nepristranski (!) kmetijski družbi. Predsednik govornika ni zavrnil. Vprašamo, ali bodo slovenski odvetniki pustili te besede na svoji časti? Tega ne smejo, to so dolžni ugledu svojega stanu. Slovenci pa lahko vidijo, kaj se vse dogaja v kmetijski družbi! Kako skrbijo za Slovence! V osrednji odbor štajarske kmetijske družbe se zopet ni volil noben Slovenec, pač pa na§i znani nasprotniki kakor Lenko, Stiger, dr. Leušner in Pistor. Dvojezične poštne tiskovine. V Muti pri Marenbergu si pošta ni hotela omisliti slovenskih poštnih tiskovin. Mlad ondotni\ rodoljub se je vsled tega pritožil na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradee. Kmalu na to je imela mutska pošta dvoježične tiskovine. Pritožitelju se je to tudi naznanilo. Kjer je potrebno, naj se posnema! Iz Ormoža. Veliki Nemec in glavni Wolfianec G. Fuchs, asekurančni uradnik v Ormoži je izstopil iz sv. kat. eerkve ter postal luteran. Ta mož je doma iz Cerovca in njegova očetova hiša slovi zavoljo narodnosti in krščaoskega duha daleč na okrog. Iz Crešnic. Zadnje dni januvarja t. 1. je bil na kratek čas za župana izvoljen M. Laubič, p. d. Pušnik. Pričakujemo od njega, da bo po postavah od cestnih oskrbnikov odločno terjal, da prav pridno popravljajo do zdaj strašno zanemarjene ceste. 0 Velikinoči nas zapusti gosp. Franc Brinar, učitelj. 7 let je tukaj raladino pridno podučeval, bojeval se v konjiških in celiskih učiteljskih zborih za narodnost ter si ohranil krSčanski duh. Božja milost ga naj vodi tudi v Zibiki, da ostane zvest sv. veri in narodu. Gospod naslednik mu bodi podoben! Tretjo spremembo bi si bili želeli. Dežela bi naj bila tudi našo od sveta in trgovine daleč odločeno šolo postavila iz 3. v 2. plačilni razred, pa vidimo, da slovenskim učiteljem v Gradcu ne rastejo zlo rožice. — V ponedeljek po Devici Mariji je že toča na ogled prišla in v 10 minutah vse pobelila, od četrtka 29. t. ra. pa imamo snega za dolgo ped na visoko. Na župnijskem polji in pri 2 sosedih so plazovi veliko škode naredili. Podsreda. Veselje in radost je navdajalo srce vsakemu, ko so se naši odborniki razšli po dokončanej seji ter povedali, o čem je zboroval občinski zastop na čelu mu vrli župan gosp. Fr. Levstik. Jednoglasno in navdušeno je bil sprejet predlog, da se izvoli častnim občanom oziroma tržanom č. g. A. Lednik v Ločah, bivši župnik v Podsredi. S tem lepim činom odzval se ie naš odbor že večkrat izrečeni želji in tudi lepo pokazal, da ve ceniti premnoge zasluge, koje si je pridobil č. g. A. Lednik za Podsredo. Osebna vest. Sekcijski svetnik v finač. ministerstvu dr. Globočnik pl. Sorodolski je dobiljnaslov in značaj ministerskega svetnika. Šoštanjskega okrajnega zastopa načelnik Ivan Vošniak in njega namestnik V. JeSovnik sta dobila najvišje potrjenje. Slovenski odvetnik v Mariboru. Odvetniški koncipient dr. Karol Grossraan bo v Mariboru otvoril lastno odvetniško pisarno. Za občino Brezje in Senovo v polit. okraju Brežice se je sprejel v seji državnega zbora dne 17. marca t. 1. sledeč predlog po nasvetu poslanca J. Žičkarja: »Občini Brezje in Senovo, ki sta bili leta 1899 po toči hudo poškodovani, sta sprejeli sicer nekoliko podpore v žitu na podlagi postave z dne 17. novembra 1899. Ker pa tamošnji prebivalci še veliko silo trpijo, se zahteva od visoke vlade, naj se jim podeli živež in serae za setev.» V isti seji se je sprejel nadaljni predlog istega poslanca: «Občina Kapela v brežiskem političnem okraju je trpela, kakor prejšnja leta, tako tudi 1. 1899. veliko škodo po preplavljenju Sotle. Akoravno je pa prosiia na podlagi postave od 17. nov. 1899. za brezobrestno državno posojilo, se njej je prošnja odbila. Radi tega se pozivlje visoka vlada, da se imenovani obCini podeli to posojilo*. Iz Ptnja. V št. 12. «Slov. Gosp.> smo žitali o mnogih požarih v Dornovi. V tej zadevi še moremo omeniti posebno veliki ogenj pred kakimi 21 leti, ki je okoli 52 poslopij upepelil. Ptujski Slovenci Vas, bratske Dornovčane, ob tej priliki opozarjamo na velevažno reč, in to bi bilo, ustanovite si »požarno brambo,» kakoršnih imamo že mnogo po Slov. Štajarju in tudi v bližini na pr. pri Veliki nedelji, v Trgovišči, pri Sv. Janži na Drav. polju in pa v Ljutomerskem okraju. Združite se in skličite svoie veljavne može na zborovanje. Gasilna društva so velikega in koristnega pomena posebno za velike vasi. Iz Šmartna tik Slovengradca. Naše bralno društvo je imelo 25. marcija zborovanje. Udeležilo se je veliko ljudstva. Dosti novih udov je pristopilo. Ceprav je druStvo mlado, vendar prav pridno napreduje, na kar smemo biti ponosni Šmarčani. Iz zapisnika se nam je povedalo, koliko knjig in časopisov se je prečitalo in izposodilo na dom. Društvo je v tem oziru že ranogo koristilo. Slovensko ljudstvo ima posebno veselje za čitanje lepih koristnih knjig. Lepa hvala vsem, kateri ste druStvu kaj darovali! Iz Solčave. Dne 28. marca predaval je tukajšnjemu občinstvu znani in priljubljeni potovalni učitelj g. Martin Jelovšek, posebno o pravilni vzgoji krepke in zdrave plememske živine, t. j. da raora biti bik kakor tudi krava le potomec zdravih, dozorelih roditeljev. Razlagal je pravilno napravo gnoia in gnojenja, da se more dobra živina ludi dobro rediti. Seznanil nas je z deželno postavo o bikorejskih zadrugah, tako da bo mogoče tudi solčavskemu osamljenemu kmetu po pravilih te postave zadružnikom že obstoječe zadruge prirediti živino, s katero, upamo, se bomo mogli dobro izkazati pred občinstvom, naj se pride iskat klavna ali plemena živina. In tako kličemo iz snežnih solčavskih planin: kmetje! združimo se, opazujmo z bistrim očesom premembe časa, da ne ostanerao celo v valovih časa in prememb, v katerih nam je živeti. Podučen shod je bil napovedan za nedeljo dne 25. marca pri av. Jakobu v Slov. gor.. Napovedal je namreč učitelj gosp. Belč, da bo priSel in obljubil je govoriti marsikaj podučnega in za naSe kmetovalce celo posebno potrebnega. Pa žal, zbolel je v zadnjem trenutku in napovedan shod je vsled tega izostal. Iz Kozjega. Zunanji napis pri« naši sodniji je Se vedno samo nemški, sodni okraj pa samo slovenski, bode pač treba pri rainisterstvu povpraSati, zakaj se na proSnjo okrajnega zastopa ne naredi dvojezični napis. — Nemška Kragorova gostilnica na Zabjaku, ktera se je pred letom z godbo in «hajlanjem» otvorila, je zaspala. Nihče ne žaluje! V Slov. Gradcu so v četrtek 29. sušca starotrški preč. g. dekan slovesno blagoslovili novo kapelo v deželni bolnišnici. Pri obedu v bolnišnici je razven preč. duhovščine bil svetovalec deželne sodnije in okrajni sodnik pl. Sokol, vodja okr. glavarstva Gapek in mestni župan Goll; stregle pa so usmiljene sestre grofica Šalgoč iz Gradca in prednica Roza Napotnik iz Maribora. Cerkvene. V Čadramu se je devetdnevnica v čast Kristusovemu trpljenju od 17.—25. marca obhajana v novi cerkvi v kljub nujnega dela prav dobro obnesla in je bilo vsaki dan pri vseh 3 opravilih veliko ljudi. 1100 vernikov bilo je pri sv. obhajilu. Peli so domači pevci prav lepo. Hvala vsem, ki so k tej lepi pobožnosti kaj pripomogli! — Na Ponikvi se je obhajal sv. misijon od 25.—31. sušca. Vodili so ga z velikim uspehom čč. kapucini iz Celja. — V Celju smo končali duhovne vaje v farni cerkvi. Udeležba je bila velikanska. Izborni in temeljiti govori preč. misijonarjev so privabili toliko poslušalcev, da je bila cerkev pretesna. Vsak stan je imel zase poseben pouk. Jako ginljivo je bilo v nedeljo 25. sušca. Fantje so se zbrali v farni cerkvi ob poldrugi uri popoldan. Bilo jih je okoli 600. Od tod se podajo v procesiji, na čelu iim apostolski misiionar gosp. Macur v kapucinsko cerkev, ter so imeli zase poseben nauk. Po potu tje in nazaj so tako navdušeno molili in popevali, da je bilo veselje. Spovednice bile so vsak dan obložene od 4 zjutraj do 8 zvečer. Sv. obhajilo jih je prejelo samo v farni cerkvi okoli 4000. Ker se je tudi mnogo molilo in Bogu v čast popevalo, gotovo božji blagoslov ne bo izostal. Vsa hvala pa Bogu in milostnemu gospodu opatu, ki skrbč tako po očetovski, da, reči moramo, z apostolsko gorečnostjo za izveličanje svojih ovčic. Velikonočna darila V Kat. Bukvarni v Ljubljani je izSia nova Spillmanova povest v slovenskem jeziku »Marijina otroka«, okrašena s štirimi podobami. Obsega 72 strani, stane 40 h, kartonirana 60 h. Spillmanove povesti so priznano velikega vzgojevalnega pomena, zato posebno ne bi smele manjkati v šolskih in ljudskih knjižicah. — »Poraladnih glasov.« je v Katolšiki Bukvarni ravnokar izSel X. zvezek. Posvečeni so slovenski mladini. Izvod stane krasno vezan 90 kr., celoplatnen 55 kr., kartoniran 40 kr., broširan 30 kr. »Pomladni glasi« so pri raladini in in mladinoljubih na dobrem glasu, zato jih ni treba še posebej priporočati. Letošnji zvezek ima tudi sliko in životopis SlomSeka. Zato naj Štajarci z vnemo segajo po zvezku. — Za duhovnike je izdala Katol. Bukvarna za letošnjo Veliko noč »Duhovski poslovnik« v drugem popravljenem natisu. Obsega 358 strani in 42 strani obrazcev in stvarnega kazala v 8°. Broširan izvod stane 4 K, trdo vezan v polšagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h, po pošti^30 h več. V Šmartnn pri Slovengradcu je okrajni zdravnik šolo zaprl, ker. je ena gospica učiteljica na influenci zbolela. V Braslovčah snujejo prostovoljno gasilno društvo. Rodoljubi, držite skupaj kot pri zadnjih občinskih volitvah, sicer vas znajo spraviti Nemci pod komando. V Savinjski dolini boleha še zdaj veliko ljudij za hripo in kašljem. V Tirnavi pri Gomilskera je pogorela hiša z gospodarskim poslopjem. Utonil je v Sotli blizu Klenovca Flor. Vrhovnik. V Rogatcu se je napil prej špirita. V Ljutomeru je umrl dne 2. aprila županov namestnik, Jožef Steyrer. Umrl je 1. aprila č. gsp. Anton Pučko, župnik na PolenSaku v 65. letu svoje starosti. Naj v miru počiva! Poštne zadeve. Poštni kontrolor Karol Keiter pride iz Celja v Gradec in poStni kontrolor Alojzij Koveindl iz Gradca v Celje. Duhovniške vesti. Zupnijo v Dolah je dobil č. g. Anton Veternik, kaplan v Bra- slovčah, župnijo sv. Ruperta nad Laškim 5. gsp. Anton Mojzišek, kaplan pri Veliki nedelji. Provizorja sta postala kaplana čč. gg. Franc Gartner v Ormožu in Franc Trop v Vitanju. Iz drugih krajev. Burom na pomoč! Iz Amerike je odšlo pet kompanij Slovencev in Hrvatov v južno Afriko Burom na pomoč. Preje so se dali fotografirati in je slika razstavljena v Zagrebu. Ogenj v Vatikanu \e nastal minolo soboto v takozvanem Quattro Cancelli. Stražniki in gasilci so o pravem 6asu zapazili ogenj in ga v udušili. Nesrečen konec botrinje. Posestnik Gmajnar iz moravske fare na Kranjskem in njegova žena sta nesla v Moravče h krstu otroka nekega okoliskega cerkovnika. Po opravljenem krstu sta šla v neko gostilno in tam pila do večera. Ob odhodu pa se je Gmainar sprl z nekim drugim pivcem. Sprijela sta se in o tem oba padla po strmih stopnicah v k!et tako nesrečno, da si je Gmajnar pretresel možgane ter na mestu umrl. Ruski jezik v čeških srednjih solah. V češkem deželnem zboru vlož6 mladočeški poslanci v kratkem samostalni predlog, naj se uvede v čeških srednjih Solah ružčina kot obligatni predmet. Pričakovati je tem povodom zelo burnih razprav, ker bodo nemški poslanci napeli vse sile, da pridob6 v tem vprašanju češke veleposestnike, brez katerih predlog ne more prodreti. Za slučaj, da prodre mladočeški predlog, smemo pač biti radovedni, ali bo osrednja vlada tako »priporočilno« spremljala dotično zakonsko osnovo, kakor tedaj, ko se je odreklo potrjenie jednakemu sklepu kranjskega deželnega zbora. Mož z BBavarskega," ki se je nahajal v Gorici v zaporu in trdil, da se piSe Mihael Fiirst, je sedaj moral priznati svoje pravo ime. Tiček je res Miha, ne pi§e se pa Fiirst z Bavarskega, nego je Karnič, rojen na Sladki gori pri Spielfeldu. V Gradcu je lani meseca novembra izvršil ulom ter pri tem podjetju jedno osebo usmrtil, jedno pa ranil. Društvene zadeve. Za dijaško kuhinjo v Mariboru je daroval 6. g. L. Janžekovič, žnpnik v Verženju iz hvaležnosti za storjeno dobro delo 10 K. Družba sv. Cirila in Metoda zopet trka, Slovenci, na VaSa vrata. Zmiraj nove šole; zmiraj več učnih močij — to stane! V Tržiči smo odprli ravnofcar velevažni vrtec — in kako že lepo prospeva! Na Štajarskem, ob najnevarneji postajanki za naS narod — na Muti — pa o bližajoči se Velikinoči kanimo otvoriti družbino šolo. — Brezdvomno prihodnii mesec pridete v posest novih pet\kron. Prva vsacega premožnejšega Slovenca bodi naše družbe posest. Pričnite, Slovenci — prosimo Vas — agitacijo za nas s parolo: >Prvo petikrono družbi sv. Cirila in Metoda!« Jareninsko politično drnštvo je v svoji zadnji seji sklenilo, da druStvo priredi meseca aprila in maja zopet kar zaporedoma štiri politične shode, na katerih nam bodeta na8a deželna poslanca poročala in nas podučevala, kako se moremo otresti Slovenci suženjskega jarma naših krivičnih sosedov ter si zagotoviti svoj nadaljni obstanek. Križevci na Mnrskem polju. Kmetijska zadruga v Križevcih ima svojo prvo redno glavno skupščino dne 22. aprila (belo nedeljo) ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev letnega računa. 3. Slučajnosti. Načelstvo. Za drnžbo duhovnikov vplačali so raeseca januvarija, februvarija in marca čC. gg. PleSnik M. 4 K, Ulčnik M. 2 K, Frece M. 2 K, Eferl M. 2 K, Vraz A. 2 K, Cerjak J. 2 K, CebaSek J. 2 K, Brglez J. 2 K, Voh J. 2 K, Musi J. 4 K, Gaberc S. 2 K, Zabukošek G. 2 K, Šijanec Al. (star.) 2 K, Berglez Fr. 24 K (ustan. dopl.), Majcen Jožef 6 K, Ivan Rotner 18 K (ustan. in letn. dopl.), Lom Fr. 46 K (ustan. \n letn. dnpl.), Šijanec Al. (ml.) 26 K, Frangež J. 2 K, Kovačič Fr. 2 K, A. Šebat 4 K. Mili darovi za družbo vednega češčenia: Zreče K 6490, Pernice K 2170, Sv. Vid na Planini 24 K, Podsreda 10 K, Negova K 8'40, Sv. Jurij na Pesnici 5 K, Sv. Martin pri Vurbergu 20 K, Selnica 18 K. Od Sv. Ana na Krembergu. Odbor bralnega društva pri Sv. Ani se najprisrčnejše zahvaljuje za obilno poslane knjige, in sicer: Slavni družbi sv. Mohorja, Matici slovenski ter blagerau rojaku c. kr. deželnerau šolskemu nadzorniku gosp. Josipu Šuman-u in rojaku gosp. Fr. Perku v Novem Mestu. Lepa Vam hvala! Prosimo še na dalje drage Slovence za kak dar v knjigah, ker naše bralno drušvo na slovensko-nemški meji je velike važnosti. Delavsko podporno društvo v Celju skliče na cvetno nedeljo ob 3. uri popoldan v Narodnern domu svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo gostilniškega odseka, volitev novega odbora in slučajnosti. Obilne udeležbe pričakuje odbor. «Bralno društvo na Frankolovem* priredi v nedeljo dne 8. aprila t. 1. po večernicah v šolskih prostorih društveno zborovanje, pri kojem bo govoril potovalni učitelj gsp. Ivan Bele o sadjarslvu in vinarstvu. K prav obilni udeležbi vabi tem potom prav uljudno predsednik.